Dobra novica za slovenijo

Sobota, 10. junij 2000

Oglaševanje je konkreten posel, a včasih vendarle ekonomsko nelogičen. Ne bom razumel, zakaj toliko oglašujejo pralne praške, zobne paste in šampone, vložke in podobne higienske trivialnosti. Malo je tu najbrž jeze nad bizarnostjo, da nas je treba vsak večer opominjati na dejstvo, da je za ženske značilen nek fiziološki pojav, ki se mu reče menstruacija, in namigniti, kako temu odpomoči (ne da bi bilo treba besedo sàmo sploh izgovoriti).

Vrednost oglaševanja v Sloveniji znaša okrog 25 milijard tolarjev letno. Smisel metanja v stroške seveda ni samo pospeševanje prodaje, temveč tudi izdelovanje, ohranjanje in popravljanje imidža, boj proti konkurenci, plasiranje političnega denarja, subvencioniranje medijev, osebno bogatenje.

Ekonomsko nelogičen je tudi skromen delež oglaševanja na internetu. Gospodarski vestnik in Parsek sta naredila raziskavo o spletnem oglaševanju v Sloveniji (rSOS, rsos.s5.net): rezultati kažejo, da gre za pičlih pet promilov od skupne vrednosti oglaševanja ali na prebivalca štirikrat manj kakor v Veliki Britaniji in 42-krat manj kot v ZDA.

Na prvi pogled je jasno, da že Evropa sama šele odkriva Ameriko – a koga ali kaj odkriva Slovenija?

V okviru raziskave je bila opravljena anketa med direktorji večjih podjetij, oglaševalskih agencij in spletnih družb: ti kot glavne razloge za skromen delež oglaševanja na internetu navajajo konzervativnost ključnih odločevalcev, ki vztrajajo pri klasičnem oglaševanju, monopolistično cenovno politiko Telekoma ter nepreglednost obsega in strukture ciljnih skupin.

Pri tem ne omenjajo tako imenovanega digitalnega prepada. Razlika med zgornjimi in spodnjimi dohodkovnimi razredi uporabnikov interneta je tako v Ameriki kakor v Evropi do petkratna: med premožnejšimi jih uporablja internet tudi dobra polovica, med tistimi z nizkimi dohodki pa le okrog deset odstotkov. Tu nekje je tudi Slovenija: povprečje uporabnikov je po zadnjih anketah, opravljenih lani jeseni, 17 odstotkov med delovno aktivnimi in 15 v gospodinjstvih (raziskava Internet v Sloveniji, www.ris.org). To ni malo, predvsem pa ni ne štirikrat ne 42-manj kakor drugje: šele online oglaševanje kaže, kje je Slovenija.

Bojim pa se, da je digitalni prepad v Sloveniji še drugačen: kakor da ne bi bil dovolj ta med privilegijem in prikrajšanostjo, ga dopolnjuje še dejstvo, da se kaže tudi kot tako rekoč svetovnonazorski konflikt. Pred pol leta sem v Principih pod naslovom “Digitalna republika” pisal o vedno večjem razkoraku med “pešci” in “priklopljenimi”, in dejansko se mi zdi vprašanje interneta oziroma informacijskih in komunikacijskih tehnologij nasploh vse bolj politično – ali vsaj ekonomsko-politično – in še posebej socialno vprašanje.

Povojna industrializacija Slovenije je povzročila drastične socialne spremembe, ki jih je predvsem po zaslugi suburbaniziranosti večjega dela populacije kot njene glavne posledice čutiti še danes. Ideološki ali vsaj vrednostni, namreč sociokulturni aspekt teh sprememb deloma tudi pojasnjuje današnjo politično polarizacijo. Jasno je sicer, da se z rastjo storitvenih dejavnosti socialna struktura Slovenije počasi, a vztrajno – ali raje rečeno vztrajno, a počasi – popravlja. Toda vendar je Slovencem, še posebej pa državi in politikom po drugi strani le komajda prezentno, da so informacijske in komunikacijske tehnologije tiste, ki dandanes bolj od vsega drugega vplivajo na družbena razmerja na javnem in zasebnem nivoju ter na ekonomijo in politiko.

Ne da bi te trende idealiziral: socialna demokracija bo v prihodnosti najbrž še bolj aktualna od liberalizma kakor zdaj. Ampak dejansko je ta razvoj v najbolj razvitem svetu postal gonilo sprememb v ekonomiji, kulturi, politiki, pravu, načinih življenja. Sprva je sicer bilo videti, kakor da krasni novi digitalni svet ne prinaša drugega kakor enormno kopičenje informacij in komoditet. Vendar so spremembe – in to na skoraj vseh družbenih področjih – zdaj že tudi globinske, strukturne, pri tem pa tudi do neke mere predvidljive in celo nadzorljive, usmerljive.

Dobra novica za Slovenijo – ki pa se v glavnem pretvarja, kakor da se ne dogaja nič novega – pa je seveda dejstvo, da se ne le rojeva, ampak že tudi funkcionira nek nov svet, ki je bistveno manj od starega odvisen od merljivih količin, razsežnosti, številčnosti in oddaljenosti, in v katerem je majhnost in fleksibilnost lahko celo prednost. Zaenkrat so okoliščine od kulturne in ekonomske mentalitete do politike na žalost naravnane tako, da redkokdo vidi, da so ti novi okviri morda zgodovinska priložnost Slovenije, v vsakem primeru pa možnost pospešenega razvoja, kakršnega ta dežela ne pomni že desetletja.

Do nadaljnega pa nam za uspavanko predvajajo reklamo za vložke ali dve, nakar se pojavi še kakšna ponošena slačipunca iz omrežja 090, ki miga na naslovu www.divja.com. Uporabnikov GSM telefonov – ki so za Slovence samo sredstvo za vlivanje občutka modernosti – bo že kmalu milijon, mi pa tonemo v svoj običajni spanec brez sanj. Medtem pa se svet že zbuja v čisto drugačno jutro.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 10. Junij, 2000 ob 13:04 v kategoriji Kolumne, MC Arhiv, Sobotna priloga 1995-2000.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.