3. pismo, Manca Marku: Za duhovno revolucijo proti sebičnosti

Nedelja, 4. december 2005

Dragi Marko,

tipični salonski intelektualec, je komentirala hčerka Tina, ko je z užitkom prebrala vaše pismo. Mamino ji ni bilo v takšno slast: da sem preveč pridigala, je rekla. In si je začela brustiti svoje filozofske krempeljce, kako bi vam ona odgovorila na modrovanje o resnici, “ki ni skladnost izjave z dejstvi, ampak doslednost intelekta”.

Resnica je zame pomembno življenjsko vodilo – saj zato sem pa šla študirat novinarstvo! – in miselni koncept, ki sem mu posvetila ogromno svojega intelektualnega časa. Filozofija je bila moj najljubši predmet na FSPN. Škandal in sramota, da je zdaj ni več v študijskih programih! Paradigmatično za smer, v katero hiti “reforma” univerze. Zapiske predavanj Tineta Hribarja imam shranjene, njegova knjiga Resnica o resnici stoji na častnem mestu. Zdajle sem šla ponjo, da preverim misel, ki sem jo pogosto citirala: “Resnica o resnici je ta, da ni resnice o resnici in zato z resnico ne razpolaga nihče”. S tem stavkom Hribar sklene razpravo o resnici. Bi jo midva zdaj ponovno odprla?

Vem, da ni naključij. Ni naključje, da sem zdajle potegnila Tinetovo knjigo v opreko opredelitvi, da je “resnica doslednost intelekta”. Tistega intelekta, ki ga za takega proglasi Marko Crnkovič. Posvetilo pravi: “Manci, za pogum v srečanjih z resnico. 24. aprila 1981”. Na zadnjih straneh knjige sem skicirala referat z naslovom Odgovornost novinarja kot kritična pozicija oblikovalca sporočil. Pišem: »Ne odgovornost v pravnem smislu; ne v smislu aktualnosti, resničnosti, objektivnosti, ker to je relativno, mistificirano zato, da skrijemo praznost [zanimivo, da sem že pred četrt stoletja podčrtala prav to besedo!]. Primer: referati politikov, proslave, dogodki po prisotnosti politikov (ni KAJ), dolžina stolpcev po pomenu funkcije, ne pa po vsebini [spet podčrtano!] razprav, na komentatorski strani poročila s sej CK, RK SZDL … Isti dan v časopisu: Ginek [? – ne znam prebrati] izključen iz partije, M. Bakalliju poslednji opomin, direktor TOZD X izključen iz ZK, šest let zapora za 18-letnega dijaka … brez komentarja. Mistificiranje prakse [podčrtano!] kot absolutnega kriterija, antiintelektualizem na delu.«

Hej, Marko, bilo je to leta 1981, jaz pa vam 2005. pravzaprav pišem o istem. Ja, potrebujemo reforme, se popolnoma strinjam z vami. Zagotovo gospodarske, saj brez močnega gospodarstva ne more biti socialne blaginje. Ampak ne samo teh! In ne na vrat na nos, necelovito, brez dialoga in družbenega konsenza. Zato sem šla na demonstracije: da sem slišala glas tistih, ki bi jih morali oblikovalci reform povabiti k sodelovanju, saj se bodo te reforme lahko uresničile samo z njihovo osebno motivacijo in zaupanjem. Zato, ker že od nekdaj hočem podpreti manj slišane in utišane glasove, sem podprla tudi Barbaro Brezigar kot kandidatko za predsednico države. Ker sem s tem podprla ženski glas. In ga bom pri prihajajočih volitvah ponovno. Ženske v vladi so pomagale spreminjati Finsko v uspešno državo blaginje za vse, ne samo za priviligiran sloj. A nazaj k vašemu pismu.

K tipični novinarski poenostavitvi: da sem jaz podpirala to vlado, proti kateri zdaj nastopam, ko je bila v opoziciji. Vam bom odgovorila z anekdoto, ki ste jo vi “zakrivili”. Se spomnite kavice v kavarni Maximarket nekaj dni pred začetkom najine korespondence? Ko ste vi šli, je prisedel Pavle Gantar, kolega s faksa. Za njim je prišel Tone Rop. In sem rekla Ropu: “Tone, bomo zrušili to oblast ali ne?” Bomo, se je strinjal. Jaz pa: “Ampak ne šele po dvanajstih letih, kolikor smo potrebovali, da smo vrgli prejšnjo!”

Zdaj pa še k vašim čustvom. Poživitev diskurza, da zapišete “vas moram malo skregati. Kaj se to pravi, da celo vi […] podlegate tej malomeščanski premierski vljudnosti, ki iz zlagane uvidevnosti prepoveduje sproščen pogovor s človekom, ki ga opazite v spremstvu osebe nasprotnega spola, ki je ne poznate”. Na delu tega očitka je logika: ker jaz mislim, da ti tako misliš, zato … Naj vam povem, zakaj nisem pristopila k vama s plavolaso deklico. Ne zato, ker sem si mislila, kar vi mislite, da sem si, ampak zato, ker sem uganila, da je to vaša hči. Rojena v znamenju rib imam močan ne le socialni čut – doma me kličejo kar “socialna delavka” –, ampak tudi intuicijo. Ta mi je “prišepnila”, da je dekle vaša hči. Kar sem rekla svoji prijateljici in vaši mariborski znanki Zori, ki je sedela poleg vaju. Zora je rekla, da to pač ni Liza, saj jo vendar pozna. Pa je, sem vztrajala in obsedela na mestu. Nisem “videla” samo tega, da je vaš otrok, ampak tudi, kako krhek in mil je ta otrok. Otrok, ki potrjuje znano psihoterapevtsko tezo, da ima človek samo dva problema: mater in očeta. Kot zapiše Wintersonova v romanu Teža iz zbirke Miti: “Dve ‘dejstvi’ sta, ki ju mora vsak otrok prej ali slej izpodbiti: mati in oče. Če ne začneš dvomiti o zgodbi svojih staršev, težko ustvariš lastno pripoved”. Nisem hotela, dragi Marko, vstopiti v vajino zgodbo “teže”, to je bilo! Zora pa bi se z veseljem čudila Lizini lepoti. Ni je prepoznala, ker ste bili pri njej, ko je bila ona še otrok. “A je ta Marko normalen?” je bila začudena. “Zakaj mi ni rekel, glej, taka je zdaj moja hči”. Zakaj ji niste tega rekli, pač pa zamerite meni, da nisem pristopila?

Za konec še citat iz Kratke zgodovine mita, ki pove, za kakšno reformo tudi meni gre: “Potrebujemo mite, ki nam bodo pomagali vzpostaviti duhovni odnos in videti onkraj naših trenutnih potreb, ki nam bodo omogočili transcendentno izkušnjo kot izziv naši skrajno neverni sebičnosti. Potrebujemo mite, da bomo zemljo spet častili kot sveto. To je ključnega pomena, saj nam našega planeta ne bo uspelo rešiti, če ne bo prišlo do neke vrste duhovne revolucije, ki bo kos našemu tehnološkemu napredku”.

Vas lepo, lepo pozdravljam.

Manca

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 4. December, 2005 ob 13:39 v kategoriji Draga Manca, O, moj Blog!, Pisma.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

1 komentar na “3. pismo, Manca Marku: Za duhovno revolucijo proti sebičnosti”

  1. Ninočka Ninočka pravi:

    samo toliko: filozofija na današnjem FDV-ju je v študijskih programih, da se jo izbrati kot izbirni predmet. Poleg tega je še program Filozofija politične misli, tako da…

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.