Arhiv za 5. December 2005

RTV-ja, RTV-ne

Ponedeljek, 5. december 2005

Ne morem več molčati. No, hecam se. Že dolgo sem sprijaznjen z bizarnimi domislicami lektorjev, ki vsiljujejo norme, skregane ne le z rabo, temveč tudi z zdravo pametjo. Kadar za neko publikacijo oddam svoj prvi tekst, odločno dam vedeti, da ne želim lektorskih posegov, ker v njem ni slovničnih napak. Potem imam v glavnem mir. Kvečjemu dopuščam, da nekdo tekst še enkrat prebere, če v njem le ni kakšnega lapsusa. Že to je riskantno, ker v naravi lektorjev je namreč, da prekoračujejo svoje kompetence. A kaj hočem: sam sem kriv, če mi uide kak lapsus.

Gre za to slovnično manijo, uzakonjeno na TV Slovenija – za Radio ne vem -, da sklanjajo kratice tako, kot da so moškega spola, in da to pišejo z vezajem med kratico in sklonsko končnico: resolucija “OZN-ja”, ministrsko srečanje “OVSE-ja”, novinarji “RTV-ja”. To je ne samo nonsens s stališča logike jezika, temveč je v tudi knjižnem jeziku nedopustno za nivo izražanja na nacionalni televiziji.

Še tem bolj smešno je to napačno pravilo zato, ker nekatere črke inkriminirane kratice obravnava kot foneme in zanemarja imena črk. Pri “RTV” imajo srečo, ker se kratica konča s samoglasnikom (“ve”), ki jim dopušča, da skujejo sklanjatve

1. “er-te-ve”,

2. “er-te-ve-ja”,

3. “er-te-ve-ju”,

4. “er-te-ve”,

5. “pri er-te-ve-ju”,

6. “z “er-te-ve-jem”. (Vezaje uporabljam za večjo nazornost.)

Pri “OZN” pa nastopi problem, da je kratico treba izgovarjati “o-ze-en”, kar v sklonih da (po njihovem)

1. “o-ze-en”,

2. “o-ze-en-a”,

3. “o-ze-en-u”,

4. “o-ze-en”,

5. “pri o-ze-en-u”,

6. “z o-ze-en-om”.

Er-te-ve-jev-ski “OZN-ja”, “OZN-ju” itd. pa razkriva blamago, da tamkajšnji lektorji niti imen črk ne poznajo, temveč raje momljaje izgovarjajo polglasnike (e): “o-z(e)-n(e)-ja”, “o-z(e)-n(e)-ja”, itd.

Kratica je beseda, sestavljena iz (ponavadi) prvih črk besedne zveze. Sklanjati kratico je zato nelogično, saj se prve črke besedne zveze, ki jo povzema, ne spremenijo. Kratica “OZN” je v vseh sklonih od 1. do 6. enaka, saj označuje naslednje:

1. “Organizacija združenih narodov”,

2. “Organizacije združenih narodov”,

3. “Organizaciji združenih narodov”,

4. “Organizacijo združenih narodov”,

5. “pri Organizaciji združenih narodov”,

6. “z Organizacijo združenih narodov”.

Sklanjatev kratice ne vidimo in ne slišimo. Zapomnite si to že enkrat!

Opozarjam na podobno napako, ki jo znajo zagrešiti še v marsikateri drugi jezični organizaciji, pa tudi posamezniki niso izvzeti. Prej sem napisal: “od 1. do 6.” Nekateri nevedneži bi to napisali “od 1.-ega do 6.-ega” (s piko vrstilnega števnika ali brez). Velikokrat opažam, da ljudje – ali včasih celo mediji – napišejo “ob 15.-ih”. Ali recimo “po/pri 89-ih” letih. Narobe. Tudi števniki, tako glavni kot vrstilni, so v bistvu kratice (čeprav algebraične):

1. “devetinosemdeset (let)”,

2. “devetinosemdesetih (let)”,

3. “devetinosemdesetim (letom)”,

4. “devetinosemdeset” (let),

5. “pri devetinosemdesetih” (letih),

6. “z devetinosemdesetimi” (leti).

V vseh primerih pišemo “89″. Končnice sklonov so skrite v številkah!

Poročila in druge novinarske zvrsti na RTV – tako je prav! – je že tako ali tako težko gledati in poslušati, ker imajo včasih slabe voditelje in vedno grozno sceno. In če pri tem ne mine dan, da ne bi moškospolili nič hudega slutečih (in za nameček heterospolnih) kratic, potem je to še huje za nas publiko.

Sicer pa upam, da se bo v svoji jezikovni kolumni v Sobotni prilogi Dela problema lotila Julijana Bavčar – edina normalna lektorica, ki sem jo kdaj spoznal. Se opravičujem vsem ostalim.

  • Share/Bookmark