Od pubične frizurce do linča pedofilov

Četrtek, 2. marec 2006

Populizem v pogrošnih medijih postaja tako skrajen, da ni več zgolj uredniško-tržna strategija, temveč zaskrbljujoče vplivna družbena ideologija, ki bo z nadaljno radikalizacijo spremenila Slovenijo v vrednostno kaotičen pajzl.

Vse skupaj se začne navidez nepomembno. Nič hudega slutečo in hotečo dvajsetletnico izberejo na lepotnem tekmovanju in jo lansirajo v medijsko orbito. Punca zgleda čedna in simpatična in je za nameček še ministrova hči. A to žal ne pomeni, da ima tri čiste o čemerkoli. Ker jo mediji nenehno oblegajo, mora kar naprej nekaj govoriti. Tako med drugim izjavi, da si oblikuje frizuro “tam spodaj”. Tudi prav. Če se njej zdi, da mora to povedati, potem bomo tudi mi preživeli takšno informacijo. Toda od te izjave do prominentnejše vloge v medijih je le korak. Kar naenkrat začne deklica voditi pogovorne oddaje na televiziji, ki se sprva zdijo neškodljivo populistično afnanje. Ampak že kmalu dobi v studio poslanca, ki govori še raje in še več kot ona – predvsem pa o resnejših zadevah, kot so pubične frizurce. Tako potem on razlaga, kako da bi bilo treba pedofile kastrirati in jim vžgati črko P na čelo, ona pa se simpatično hahlja in še sama pristavi lonček na to temo.

Tudi Jelinčiču bi lahko vžgali na čelo črko P – P kot primitivec, seveda –, pa se po mojem ne bi pustil motiti in bi čvekal naprej, kar mu pač pride na misel. Do živega mu ne pridejo niti sodni procesi zaradi suma pomoči pri poskusu umora in drugih kaznivih dejanjih, niti sodniki za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola, niti množice uničujočih kolumen in komentarjev, niti zakon o medijih, po katerem kot politik ne bi smel imeti samostojne oddaje v javnem mediju (Plemeniti komentar na Prvi TV), kaj šele izjave ombudsmana, ki na njegove provokacije redno in ažurno odgovorja z opozarjanjem na naraščanje sovražnega govora.

V Sloveniji je po zaslugi medijev namreč takšna socialna in intelektualna klima, da Hanžek in Jelinčič izpadeta klovna iste baže. Razliko med njima kot javnima figurama in med tehtnostjo njunih izjav so populistični mediji ukinili. Ukinili so razliko med spornostjo in nespornostjo, primernostjo in neprimernostjo izjav. Ukinili so razliko med Jelinčičevim argumentom, da “Hanžek v otroštvu ni bil deležen starševske ljubezni”, in Hanžkovim, da Jelinčič ne bi smel javno pozivati k linčanju storilcev kaznivih dejanj. V slovenskih medijih je eno in drugo isti trač za povečevanje branosti in gledanosti, v katerem Jelinčič sodeluje zavestno in oportunistično, Hanžek pa tako rekoč po službeni dolžnosti – čeprav mu ravno zapletanje s takimi modeli avtoriteto spodkopava bolj, kot če se za te ekscese ne bi zmenil. Takoj se namreč prijavi k besedi tudi odgovorna urednica Paprike, ki pripomni ne le to, da ji je sicer žal, da se je to zgodilo, a da ne more vplivati na izjave gostov v studiu – in pedofilija, če smo že pri tem, pa je res najbolj gnusen zločin, ki ga nekdo lahko zagreši.

Problem populizma v slovenskih medijih pa ni samo inkriminirani sovražni govor, temveč tudi prijazni govor, če lahko tako rečem. Tudi ta se zelo dobro prodaja. Še posebej vznemirljivi so tisti intervjuji, v katerih znajo kaj lepega o sebi povedati tisti, ki jih nihče ne mara – naprimer ljudje, osumljeni ali celo obsojeni za umor, ali storilci na begu. Tako se zdaj vsa Slovenija zgraža, kako se je moglo zgoditi, da se je Silvo Plut sprehajal na prostosti, ko pa smo ja vsi vedeli, kaj se bo zgodilo. Nihče pa se ne vpraša, kako je lahko Direktu in E+ – no, vse pač ostane v družini – prišlo na misel, da z njim naredijo intervju in mu s tem omogočijo, da pove svojo plat zgodbe. In zakaj bi se vendar vprašali, ko pa je tudi Delova priloga Ona pred časom na dolgo in široko intervjuvala ubogo, pravkar obsojeno Milico Makoter?! In saj je tudi Ivan Perić našel sočutne sogovornike v Žurnalu, kajne?

Odkod medijem ideja, da je osumljencem, obsojencem ali povratnikom treba dajati prostor v medijih, da povejo svojo plat zgodbe? So preveč dobesedno brali Johna Stuarta Milla, ki je leta 1859 v Zagovoru svobode razmišljanja in mnenja napisal: “Če je vse človeštvo prepričano v eno in isto stvar, na drugi strani pa en sam človek misli drugače, potem nima človeštvo prav nič več pravice, da tega človeka utiša, kakor je nima ta edini človek sam, da utiša človeštvo.”? Ah, ne. Gre samo za to, da se intervjuji z vpletenimi v odmevne zločine dobro berejo, ker ima tako rekoč vsakdo svojo teorijo o krivdi in nedolžnosti (domnevnih) storilcev. Taki intervjuji so za medije približno isto kot sprotne radijske informacije o policijskih radarskih kontrolah.

O. J. Simpson je bil oproščen – pa vendar so bili intervjuji z njim za medije še dolgo po procesu tabu, ko se ga je usmilila Ruby Wax. Danes je medijsko mrtev. Tako kot Michael Jackson. In to v ZDA, kjer so mediji še malo bolj “komercialni” kot v Sloveniji.

Populizem v medijih spodkopava kredibilnost politikom – ki znajo, roko na srce, to dovolj dobro početi tudi sami sebi –, saj je ljudski glas z ustrezno potuho vse bolj in bolj prepričan, da sam vse bolje ve od teh konkretnih in vseh drugih profesionalcev in strokovnjakov. Ljudski glas je s pomočjo medijev bolj pameten od pravnikov, bolj pameten od sodnikov, bolj pameten od ekonomistov, bolj pameten od menedžerjev, bolj pameten od psihologov, bolj pameten od sociologov in medijskih strokovnjakov, bolj pameten od zdravnikov, bolj pameten od športnikov, bolj pameten od arhitektov in urbanistov, bolj pameten od umetnikov, bolj pameten od intelektualcev, celo bolj pameten od filozofov.

Ljudski glas zahteva, da iz prve roke sliši, ali je nekdo nekoga ubil ali ne, ker hoče sam razsoditi. Ljudski glas je tisti, ki zahteva pomilostitev ali linč. Ljudski glas je tisti, ki odloča, kdo je junak in kdo je psihopat. Ljudski glas hoče odločati, kdo bo tekmoval na olimpijskih igrah in kdo bo predsednik uprave. To je ta populistični teror, ki vodi v stanje brez pravih avtoritet in meril ter inhibicij in tabujev. To je svet, v katerem po mnenju ljudskega glasu medijev nihče ni dovolj pameten, razsoden, sposoben in pristojen, če ni obenem tudi simpatičen in mediageničen.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 2. Marec, 2006 ob 22:20 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne, MC Arhiv, O, moj Blog!.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

12 komentarjev na “Od pubične frizurce do linča pedofilov”

  1. Pavle pravi:

    Meni gre na bruhanje, ko si nekateri jemljejo pravico, da lahko po svoji morali presojajo, kaj je sovražen in kaj je “normalen” govor. To so pri nas delali že fašisti (kasneje udba) in nekatere obsojali sovraštva. Kdo si upa soditi, kdo misli da ima to pravico? Jaz že ne. Jaz lahko odločam samo zase, ne pa za druge. Če ne bi bilo določenih medijev, jaz sploh ne bi vedel za butasto hčerko in njene odaje in primitivne ljudi, ki jih tam gosti. Mene ne moti če izjaviš, da bi bilo treba Plemenitemu Primitivcu, v čelo vžgati črko P, moti pa me moralizeranje o tem in postavljanje meje med sovražnim in nesovražnim govorom. Če je tako, potem imam Jaz sovražni govor rad in ga bom odslej še posebaj rad gojil in razvijal. Kaj me briga kaj o tem misli Hanžek ali pa baba na televiziji.

    P.S. Tisti, ki se spravlja na Jacksona, naj se raje spravi na Busha, kolikor vem je bil fantek ki naj bi ga zlorabil, težek buzerant, povrhu pa še zaljubljen vanj, pa kaj če mu ga je Michael fafal, kot da je bilo to za petnajstletnega buzija kaj slabega, kot da petnajstletniki nimajo spolnega življenja…

  2. Marko Crnkovič pravi:

    Oslarija.

  3. JASNA pravi:

    Meni se pa zdi, da je bolj problem v tem, da je dandanes vse dovoljeno. Jaz sem prepričana, da gre na splošno (pa naj se sliši še tako zaostalo, staromodno, konzervativno in kaj vem kaj še) za krizo vrednot. Jaz omenjeno oddajo tudi vidim kot problem, ampak ne samo to, ta paprika je v celoti problem. Ker je njihov program v celoti pod kritiko, tako da mi je včasih kar nerodno in gledam, pa ne morem verjeti, da je res.

    Lep pozdrav.

  4. JASNA pravi:

    JA, pa še nekaj sem pozabila dodati. Na eni strani je težava v vrednotah, na drugi pa tudi v očitni neuravnoteženosti v medijskem prostoru (oz. njegovi pristranskosti). Nekaterim je dovoljeno vse oz. karšno koli neumnost si izmislijo, s pomočjo medijev javno mnenje obrnejo v svoj prid. Včasih je res prav smešno. (primer Drnovšek-manipulacija brez primere). Nekateri so pač še vedno enakopravnejši od drugih… Mediji pa so v pretežni meri prav nagnusno servilni.

  5. Pavle pravi:

    Crni:

    Saj če sam posplošujem, potem ni treba tudi tebi.

    Ne more biti vse kar sem napisal oslarija, mogoče se pa težko koncentraš, ko bereš moje misli, no pa kdo bi ti to zameril. Ne da se vsega tako absolutizerati in zanikati, to bi moder mož kot si ti, že moral vedeti. Lahko bi si vzel čas in osla kakršen sem jaz, malce bolj podrobno poučil, …

    ampak najbrž nisi ti odavde…

    Jasna:

    Jezus Kristus. Zakaj se ukvarjaš s tem kaj je manipulacija in kakšne so danes vrednote, dejstvo je da ljudje po svetu trpijo, da tako ne gre več, pa naj bo to na smrt bolani precednik Drnovšek, muslimansko-judovsko vprašanje ali pa umirajoči otroci v Afriki. Kako ne vidiš, da so določene stvari bolj pomembne, kot pa to komu ga je fafal Jackson, kako se misica brije tam spodaj in kakšne vrednote imajo mladi. Jaz se odločam po lastni vesti in si sam krojim svojo moralo, ker neke skupne, v takem čudaškem, dvoličnem svetu ne vidim in je ne priznavam. Mene briga kaj govorijo bedni poslanci, na bednih televizijah. Zanima pa me, zakaj na tem svetu en lačen otrok umre vsako sekundo? Koliko jih je minilo odkar bereš te misli?

  6. Pavle pravi:

    Crni, zdaj vem zakaj si mi, mojih sanjah, sprepo gledal v oči, medtem ko sem hodil po tvojem stanovanju….

  7. Simon Limon Ruši Gaj pravi:

    Zanima me, ali je bila človeška družba vedno tako prepolna populističnih diagonalnih in instantnih sodb posameznikov, ali pa je to morda nekoliko poudarjeno dandanes, zaradi vse te vehementne demokracije (kulise za spretno manevriranje cekinov iz smeri potrošniškižep -> kontorokohitreca), ‘izražanja mnenja’ slehernika, ki da je vsekakor absolutno pomembno in ga tudi mora vsak imeti, o čisto vsem… Vsak mulec, da ne govorim o njegovem očetu, ki je morda avtomehanik, mesar ali karkoli že, ima danes že mnenje o vsem, prenekateri nabija na tem ali onem forumu, fluid sporočanja pa vse bolj svinjajo s populističnim šumom, ki je žal vse bolj rdeče in ne le črno-belo obarvan. Ljudje, tako se mi zdi, prečrpavajo svoje frustracije v nek skupnostni akumulacijski kontejnerček, v katerem želijo potem utopiti tega ali onega ‘izgrednika’, da ne rečem inovatorja po Mertonu – in celo verjamejo, da bo družba potem boljša in čistejša; verjetno ne opazijo, da se problemi pravzaprav skrivajo povsem drugje in da tudi sami prispevajo prav k temu, s svojimi navidez nedolžnimi, seveda ‘normalnimi’ in absolutno sprejemljivimi lajfstajli. Prenekateri, ki ima nekaj minut časa in kje zasledi dialog o pedofilih, bi jih pa kar zdravil z rezanjem jajc, ali celo na licu mesta pokončal, seveda s svojim neskončno uničujočim krožnim udarcem a-la Chuck Norris.

    Nekoč sem živel v utopiji, da so hujskanja, sploh k raznim skorajda že linčem, nekako prepovedana in v času teh novih medijev me že rahlo skrbi, ker se ne formira nikakršna avtoriteta. Dobro, pustimo tiskane cajtenge, kjer objava kakšne neumnosti in neokusnosti ni tako zelo poceni, da bi si jo lahko privoščil John Slehernick – ampak blogi, forumi in gostilniško kvantanje pač dobro akumulirajo ta gnev in druge gnojne izcedke sodobne družbe. In folk še kar stoji v tem gnojnem lavorju, do gležnjev v tej krvavo-septični brozgi, in išče druge krivce.

    No, nespametno bi bilo verjetno misliti, da se bo kdaj kaj spremenilo. Fatalist Jakob bi rekel, da bo zadeve rešila šele dovolj velika katastrofa.

    Z zanimanjem čakam prvi javni linč v samostojni Sloveniji. Upam, da ne bom jaz.

  8. ježevec pravi:

    Že

    moj pokojni oče je imel navado reči: “Ta svet je znoru!” Danes se več kot strinjam z njim, čeprav nekoč nisem natančno vedel zakaj tako misli.

    Opažam

    pa veliiiko spremembo v poročanju in pisanju novinarjev. Internet s svojimi forumi je krepko vplival in spremenil tudi medije in novinarski pristop do pisanja ali TV poročanja. To kar so včasih nakaldali napol ali povsem zadeti alkoholiki ob šankih in je tam tudi ostalo – to danes ljudje napišejo na forume, novinarji pa z veseljem povzamejo v upanju na večji zaslužek z “udarnimi” (beri primitivnimi) članki/oddajami v poplavi takih in drugačnih informacij, katerim nihče več ne more slediti. Tudi nesrečnik Hanžek ne.

    Slovenec

    je tak človek, da pove tisto kar v resnici misli samo na 2 načina:

    - ali popolnoma pijan

    - ali skrit za forumskim nickom

    to

    je tko – čečte alpane
    :-) ))

    no,

    lepo se imejte

    ys

  9. Simon Limon Ruši Gaj pravi:

    Se mi pa vendarle zdi, da generacija, ki sedaj šteje kakih 15-18 let, vendarle utegne pokazati nek nov potencial, saj jim to nakladanje in razkladanje travm in frustracij ne bo glavni hobi – generacije, ki sedaj štejejo 30-50 let, pa imajo verjetno marsikatero ekspanzijsko posodo polno gnojne pare…

  10. blaž pravi:

    pozdravljeni!

    Tudi sam moram na žalost začeti s kritiko, ki pa ni namenjena Marku temveč Pavletu! Sam kritizira Marka zaradi osovraženega “govora” sam pa je na žalost še mnogo slabši saj to odražajo njegovi komentarji le tu, ki so zelo nestrpni. Revež pravi, da se sam ne zanima za čvekanje politikov, temveč zakaj umre toliko otrok. Se je morda uprašal, kdo so ljudje, ki bi lahko pripomogli k manjšemu številu umirajočih otrok.očiitno se ne zaveda, da bi lahko to bili prav politiki, saj se za njihovo čvekanje ne zmeni. In potem se na volitvah zgodi, da dobijo preveč stolčkov v parlamentu osebe, ki pravzaprav sploh niso sposobne voditi te naše ljube dežele, ali pa mislijo zgolj nase. Le nalijmo si čistega vina in razmislimo o tem, saj če bi na kaj takega opozoril še kdo drug bi se karte v naši politiki prav gotovo še bolj pomešale!

    Glede Markovega kritiziranja jelinčiča, bi se pa sam čisto strinjal. Saj menim da v današnjem svetu zaležejo in pomagajo le ostre in cinične kritike (seveda ne pri Jelinčiču:)) pa vendar je tako najbolje. Takih kritik se poslužuje svede tudi sam Plemeniti: Je bil njegov in strankin pristop k delu na zadnjih volitvah uspešen?

    lp

  11. blaž pravi:

    spet se vračam:)

    nisem si mogel kaj, da ne bi še nekaj dodal, saj se mi je zdela ta tema zelo zanimiva in je v meni vzbudila razburjenje. Samo eno uprašanje bom zastavil in sicer Jasni: si morda kdaj pomislila zakaj so mediji servilni? imajo možje na vodilnih mestih tega medija čudaške vrednote?

  12. Simon Limon Ruši Gaj pravi:

    Bottom line vsega je dejstvo, da je treba biti tudi za članstvo v napredni demokratični družbi usposobljen. Takale začetniška demokracija, Slovenian style, ima pač še mladostno božjast. To je sicer lahko lepo, predvsem za tiste, ki se tega zavedajo in v tem iščejo/mo material za klamfanje tekstov :-)

    Je pa lahko tudi zelo neprijetno.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.