Protokolodvor

Petek, 16. junij 2006

Miran Ališič nas je bolj navadil na svoj hripavi glas kot pa na to, da piše pametne tekste. To omenjam zato, da ne bi izpadlo, kot da ga podcenjujem, če napišem, da me je prijetno presenetil njegov komentar z naslovom “Albert na slovenskem Marsu” v včerajšnjem Direktu.

No, na smeh mi je šlo že pred dvema tednoma, ko sem spremljal domnevno glamurozno protokolarno inscenacijo obiska monaškega kneza Alberta II. v Sloveniji. Zlasti šokantno in kislo pa se je bilo seveda nasmihati ob branju seznama zgornjih deset ti… — no, zgornjih sto ali še manj —, ki so se pustili povabiti na svečano večerjo v Vilo Bled.

Ališič je skratka opazil, da se je na večerji s knezom trlo “lokalnih politikov in prisklednikov, ki so se hoteli le fotografirati z njim”, medtem ko po drugi strani niso bili povabljeni tisti, ki bi se njegovi presvetli visokosti gotovo zdeli zanimivejši in ki so na tak ali drugačen način tudi povezani s kneževino. Recimo Bojan Križaj, ki je bil nekoč edini Slovenec, za katerega je knez kdaj slišal; izumitelj Peter Florjančič; nekdanji dirkač Walter Wolf; ali da bi naši Joli, ki je tudi njegova podložnica, dali prominentnejšo vlogo v okviru protokola.

Če Ališičevo še preveč vljudno trditev prevedem, potem gre za to, da so se na seznam — ki ga je tik pred inkriminirano večerjo hvalevredno objavil Direkt — uvalili premnogi gospodarsko-politični grebatorji in še bolj premnoge medijske starlete. Prvi med neupravičeno prisotnimi so bili povabljeni zaradi položaja ali politične funkcije, ki mu že itak niso dorasli. Krivica je že sámo dejstvo, da so oni to, kar so. Ampak kaj hočemo: s svobodo podjetništva in demokratičnimi volitvami se ne moremo prepirati. Niti protokol sam ju ne more zaobiti.

Kar pa zadeva starlete, pa je bilo šokantno to, da so bile povabljene ne le urednice — in še to ne le pomembne urednice, če smo že pri tem, temveč celo urednice tako rekoč tovarniških glasil —, temveč tudi tiste, o čigar stopnji zanimivosti odločajo zgolj dotične urednice, in kot višek vsega celo TV pičke, kakršna je Nina Osenar. (Še čudno, po tej logiki, da niso povabili tiste Alme.) Da je bila zraven tudi Osenarca, ni samo smešno, temveč že skoraj sramotno. Srečo imamo, da se knez ni mogel z vsakim toliko ukvarjati, da bi mu postalo jasno, kdo vse ga je prišel oblegat. Pravzaprav je Slovenija s tem razžalila kneza Alberta, saj ga je s seznamom povabljencev zreducirala na tabloidni futer, ki mu nastavljajo mlade samske ženske ali kaj?!

Da je s slovenskimi predstavami o protokolu nekaj narobe, dokazuje že to, da se gospa Benedettijeva, ki ima te zadeve uradno čez — in ki jih operativno nedvomno obvlada kot prava profesionalka —, vedno čuti dolžno v stilu brezhibne gospodinje (v večerni obleki sredi kuhinje) medijem obrazložiti zahtevnost operacij, ki jih planira in vodi. Resnici na ljubo je treba priznati, da ona pač zgolj kloni pred pritiskom medijev in da so v bistvu mediji tisti sporni instrument reguliranja družbene distance.

Ugled, pomembnost, vpliv, zasluge, moč, znanje, inteligenca, lepota, uspešnost, bogastvo, popularnost in kar je še takih reči, ki dvigujejo posameznike nad žalujoče ostale, so pač družbena dejstva, ki obstajajo tudi brez medijev in brez protokola, vendar se najbolj očitno materializirajo ravno v medijih in ravno v okvirih protokola. In če torej hočemo ugotoviti, kako v nekem družbenem okolju te zadeve funkcionirajo, moramo najprej ugotoviti, kakšno je pravzaprav razmerje med mediji in protokolom.

Protokol je po svoje skrivnostna veščina in nedvomno cela znanost, toda obenem je tudi vladna služba. Idealno bi seveda bilo, če bi vladni protokol okrepili s svetovalno ekipo, sestavljeno iz vrhunskih sociologov in pametnih (pa tudi ne preveč za lastno rit zainteresiranih) družbenih kronistov iz medijev. Toda to bilo podobno iluzorno pričakovati kot to, da bo država nasplošno in stoprocentno pravična in nezmotljiva.

Skratka: družbena hierarhija obstaja in ljudje jo sprijaznjeno živimo, ne da bi se je vedno zavedali ali celo preveč zavedali. Toda establishment si je izmislil mehanizme, ki to hierarhijo na perfiden način potrjujejo in olepšujejo. Na perfiden način pa pravim zato, ker establishment — v tem primeru mediji in protokol — te v bistvu sociološke zadeve popreproščeno razlaga tako, da hierarhija v očeh tistih spodaj izpade najbolj samoumevna in celo pravična stvar na svetu in da se jim tisti zgoraj celo zdijo ljudje, vredni vsakršnega občudovanja — ali v najslabšem primeru vsaj ljudje, ki jim je vredno zavidati.

Glede na zgornji odstavek je v državah z večjo družbeno distanco — ki seveda ni ista in enako sporna stvar kot socialne razlike — razmerje med mediji in protokolom vedno sinergično. A ne tudi enakopravno. Protokol in mediji so resda v španoviji, toda mediji morajo spoštovati parametre ugleda in glamurja, ki jih v skladu z neoprijemljivim družbenim konsenzom diktira protokol. Samo na ta način lahko iz te kolaboracije potegnejo maksimalne rezultate glede ratingov.

V Sloveniji pa so mediji prerasli protokol. V Sloveniji so mediji tisti, ki velikokrat v navzkrižju z logiko protokola določajo, kdo je kdo oziroma dovolj pomemben — ali vsaj primeren —, da se znajde na seznamu. Slovenska posebnost je, da je protokol v nekem smislu podrejen medijem na podoben način kot v normalnih okoliščinah mediji protokolu. V Sloveniji kot posttranzicijski državi namreč ne obstaja splošni konsenz o tem, kdo je (dovolj) pomemben in ugleden in popularen v tem smislu, da bi teh “zgornjih” ne vem koliko že tudi res funkcioniralo kot elita, primerna za večerje z osebnostmi, ki bistveno presegajo slovensko socialo — kot naprimer hereditarna aristokracija — in naše povprečne predstave o tem, kdo so oni, ki so res nobel ali se vsaj smejo delati, da so.

Gospa Benedetti brez pomoči medijev ne more vedeti, kdo vse mora biti povabljen, saj to nikjer ni zapisano — razen seveda v medijih, in še to med vrsticami. Kvečjemu tam se dá razbrati, da je ta in ta kmetica, pa čeprav priložnostno odeta v kvazi večerno robo iz domačih modnih logov, primerna za na guest listo. Bo že držalo, če jo pa toliko vlačijo po medijih, ne?

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 16. Junij, 2006 ob 16:02 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne, MC Arhiv, O, moj Blog!.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

7 komentarjev na “Protokolodvor”

  1. tilen pravi:

    odkar “berem” tvoj blog si me uspel parkrat zradirat, tako da se ne bom prevec potrudu, sej nikol ne vem a me bos zbrisu al pustu gor, cetud je blog kao free. zdej sm ze zaznal tvoje ahilove petke, kar me na vso moc cudi in preseneca obenem. lej, ce ti pises vse sorte, hodis okol in ne zivis na Marsu ampak u eni zabaceni Ljubljani, pol si lohka mislis, da velik folka ve o teb marsikero podrobnost, me niti ne briga, me pa moti, da zbrises koment ki te zbode. ! preneses tolk kot se izpostavis in ce ne preneses, pol rajs ne pis a ne ? si se dal fejst u zobe s tole metelkovo pa se cem, sej je zanimivo, ampak bod pol dec in prenes. lep dan ti zelim, pa ne bit tolk nastrojen, ne pustit da te izda mentaliteta .

  2. Marko Crnkovič pravi:

    Na svojem blogu sem jaz urednik in ne dovolim, da kdo zajebava Neslovence (ali celo mene, ki to sploh nisem). Diploma (ali magari doktorat) iz antropologije ti tu nič ne pomaga. Skuliraj se.

  3. tilen pravi:

    ne bos verjel, se ze kuliram, na vrtu, z leptopom, punca pripravlja postrvi, pes zadovoljno polezava kar pri meni v viseci mrezi in dobre volje sem, saj sem danes izvedel se eno pomembno modrost: SKULIRAJ SE, tipcek, cajt da se skuliras, sem si reku potem tud sam (ja, punca misli da pisem doktorat), da ne bi se naprej razmisljal o -izmih in nacionalni pripadnosti. ne bit skinhead, beri emptyhead, be nice to all ;) se posebej do urednikov, ki znajo vcasih tolk lepo pisat in se lepse mislit. bistvo vsega pa je ocem itak nevidno, kot je rekel Mali Princ in zal tudi nikoli ne bo razkrito na nekem banalnem blogu, kjer smo “vsi mi ostali” VARNI in ta na vso moc izpostavljen… namrec zakaj sem se tako vtaknil v tvojo nacionalnost. morda kdaj drugic, na drugem placu, v drugem lajfu, ki ne bo tolk zapacan kot ta… do takrat pa uzivaj na polno, kot si zdej in pisi za nas se naprej. jaz bom zakopal bojno sekiro, moj pes ze koplje globoko globoko brezno. hawk

  4. crni pravi:

    Pravzaprav je Slovenija s tem razžalila kneza Alberta, saj ga je s seznamom povabljencev zreducirala na tabloidni futer, ki mu nastavljajo mlade samske ženske ali kaj?!

    Jaz sem vedno mislil, da je knjaz Albert in vsa njegova familija tocno to. Dober opis.

  5. sv3der pravi:

    @crni: točno to so in ne vem zakaj se avtor bloga sprašuje o tem ;)

    -sv3

  6. Janez Hržen pravi:

    Crni & sveder, ne poznata ravno ustroja stare evropske aristokracije, kajneda, še manj pa detajlov o knezu Albertu?

  7. paparot pravi:

    crni in sveder,

    kaj sprašuje; razkačen je, ker ni bil povabljen

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.