Imam dva dobra prijatelja. Za enega ne vem, ali je veren, za drugega pa ne vem, ali je gej. Že to je dovolj nenavadno formulirano: zakaj bi za prvega sploh moral misliti, da je veren, za drugega pa, da je gej? Kako bi to lahko sploh pomislil? Posumil?
Asociacije na fafanje v reklamah za sladoled so verjetno neizogibne in smo se jih že navadili. Ljudje smo pokvarjeni, reklamarji pa še bolj. Kaj hočemo.
Toda kako je s tem pri drugih prodajnih artiklih?
Micromemo za iPod je ena najbolj preprostih, simpatičnih, elegantnih in user-friendly napravic, kar sem jih kdaj videl. V poplavi iPod accessories pa še posebej.
Zadnje, kar je v nocojšnjih Odmevih povedal voditelj Slavko Bobovnik, se je začelo z naslednjimi besedami: “To novico boste lahko prebrali v jutrišnjem Delu, mi pa jo objavljamo že nocoj.”
Ne boste mogli verjeti.
Beri naprej »
Dnevnik (Zelena pika), 26. 8. 2006: Crnkovič piše Dežulovću
(Ljubljana, 24. 8. 2006) Dragi Boro, — tvoja zgodba o hvarski gej paradi, ki so jo skonstruirali mediji, je našla pravega naslovnika: v prejšnjem življenju sem bil namreč … — ne-ne, ne to! — … Hvarčan.
Dnevnik (Zelena pika), 26. 8. 2006: Dežulović piše Crnkoviču
(Split, 23. 8. 2006) Dragi Marko! — Vidim da je vijest o udaru trajekta Bartol Kašić u mol splitske putničke luke obišla svijet, pa tako valjda i završila u Sloveniji. Ne znam koliko je, po principu gluhih telefona, ta vijest narasla dok je došla do vas, ali ovdje kod nas, bujala je upravo zastrašujućom progresijom. Ta je potpuno bezvezna mala vijestica, naime, zgodna priča o suvremenim hrvatskim medijima.
Nekatere reklame temeljijo na predpostavki, da se bodo naslovnikom zdele tako zanimive, da si bojo pogrizli nohte od suspenza, če ne bojo takoj izvedeli, za kaj pravzaprav gre.
Ha-ha-ha.
Beri naprej »
Dnevnik, 24. 8. 2006: 90. kolumna “Vse me zanima, nič me ne briga”
Sodobni trend v populističnih medijih — kamor prištevam tudi poljudno znanost v stilu psevdo ali pop psihologije, psihoterapevtizma, samopomočništva in preostale new age šare — je ta, da se ženske tako rekoč filozofsko povzdiguje kot bitja prihodnosti, moške pa tlači dol kot zadnje drekce-pekce evolucije.
Dnevnik (Zelena pika), 19. 8. 2006: Crnkovič piše Dežuloviću
(Ljubljana, 22. 8. 2006) Dragi Boro, — kaj je zdaj to v Splitu?! Slišim, da je Bartol Kašić ruknil v pomol, ker so mu pred pristankom crknili motorji! Šestnajst ranjenih in nobenega Slovenca med njimi? Hvala. Naš narod se vam je zahvalil z izdatnim in dramatičnim poročanjem o nesreči, tako da se bo reka turistov zdaj preusmerila tja, kjer ne rabimo trajektov.
[Če že omenjam](http://www.rozina.si/crni/2006/o-moj-blog/moja-zgodovina-mobitelov-3-—-nokia-n80-2/) Erika [Spiekermana](http://www.spiekermann.com/iblog/index.html), potem je treba prebrati [naslednje](http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2049898,00.html). Prepozno, utopično in iluzorno je bilo tako ali tako že na začetku. Več kot en mesec po koncu svete maše — ki je bila sicer organizirana briljantno v vseh ozirih — najbrž nihče ne bo zameril grdega govorjenja in se bo morda raje zamislil o pomenu dizajna za nacionalno identiteto. Med drugim. Če smo že pri tem, kar bo [zvečer ali zjutraj](http://www.rozina.si/crni/2006/o-moj-blog/politkomisarji-in-harmonikarji/) na blogu.
