Slovenski problem z Bosancem

Četrtek, 3. avgust 2006

Ni dvoma, da je Đuro duhovit in popularen avtor. Toda programska odločitev Pop TV, da bo do konca avgusta kar petkrat na teden predvajala prve tri sezone njegove idiotske serije Naša mala klinika, je bizarna. Gre za programski flop, ki bo zadovoljil zgolj Đurotove ortodoksne fane, vsem drugim pa dokazal, da Pop TV zmanjkuje štofa.

Glede na podpovprečno kvaliteto slovenske TV produkcije ter vprašljive programske politike tako javnih kot zasebnih televizij je presenetljivo, da televizijska kritika v Sloveniji tako rekoč ne obstaja. V takih razmerah bi morala naravnost cveteti! Edini kredibilni, četudi ne preveč resni kritik je “P. Zgaga” v Dnevnikovi Zeleni piki. Večina vsega drugega, kar tiskani mediji objavijo o TV vsebinah, pa so sporedi in promocijsko-informativne vsebine. In če že objavijo kaj kritičnega, potem je skorajda samoumevno, da kritizirajo TV Slovenija, ki je pač boksarska vreča frustriranih gledalcev, ki so slučajno novinarji. To je slovenska TV kritika.

Tako sem pred dnevi bral posmehljivo tirado o tem, koliko oddaj ponavlja čez poletje TV Slovenija. Tudi javna televizija si zasluži kritiko, seveda. Toda vseeno je deplasirano, da se ob vsej kritičnosti do TVS nihče ne spotakne ob takšno mastodontsko ponovitev, kakršna je NMK!

Predvsem pa je čudno to, da se nihče nikoli ne spotakne ob Đurota. Đuro velja za nedotakljivega carja slovenskega televizijskega in gledališkega humorja in za nameček, vsaj za nekatere, celo filmskega. Edina klofuta, ki jo je kdaj fasal, je bila Marcel-Štefančičeva kritika Kajmaka in marmelade, in še on, ki si vse upa, je bil samo “zadržan”. Vsi drugi, ki imajo toliko povedati o serijah, ki jih producira TVS — kar je glede na njihovo debilnost seveda upravičeno —, pa so lepo tiho, ko nanese na Đurota.

Razlogov, da je Branko Đurić tako zaščiten pred kritikami, je več. Eden od njih je gotovo tudi ta, da gre za Bosanca, ki je prišel v Slovenijo, videl porazno stanje lokalnega humorja in zmagal z uvozom svojega lokalnega humorja. Kritiki populizma, kakršen je Đurotov, so večinoma politični korektneži, naklonjeni multikulturnosti — zlasti njeni jugonostalgični podzvrsti —, ki bi se jim sesuvanje Neslovenca, ki se je pred vojno vihro v Bosni zatekel v Slovenijo in tu uresničil svoj veliki met, zdelo nespodobno.

Multi-kulti (psevdo)levičarje tudi razjeda strah, da ne bi izpadli stereotipni, sicer simpatični, a pomilovanja in posmeha vredni na-planincah zajebanci, kot Slovence v Kajmaku in marmeladi in drugod portretira Đuro. In če prištejemo še to, da kritiki ob njegovih nebulozah obvezno pomislijo še na “avtohtone” serije, kakršni sta Vrtičkarji ali Poldruga zvezdica — češ, mi revčki brez smisla za humor vendar proizvajamo še hujše abotnosti! —, potem ni čudno, da so raje tiho in se pretvarjajo, da NMK pač ne gledajo.

Đurotova inventivnost je omejena na vešče in neženirano recikliranje stereotipov o Slovencih in Bosancih. Njegova umetnost je na nivoju vicev o Mujotu in Fati, postavljenih med Micke in Janeze. Seveda ni človeka — vsaj v bivši Jugoslaviji ne —, ki se temu ne bi znal od srca nasmejati. Toda ponavljanje istih starih populističnih jajc v nedogled ni samo dolgočasno in kulturno primitivno. Profesionalna in navidez elegantna lahkota, s katero Đuro to počne, legitimirana s komercializmom njegovega lastnega družinskega podjetja, Pro Plusa in prisklednikov, kakršen je Arih (DVD Mujo & Haso Superstars)— in seveda s popularnostjo med Slovenci, ki jim ni nerodno vsega tega gledati —, je postala že odurna. To je približno tako, kot če bi bili prisiljeni cel večer poslušati človeka, ki pripoveduje vice o Mujotu in Hasotu in ki je pri vsej svoji vsiljivosti in neženiranosti celo plačan, da se samemu sebi zdi smešen in zabaven!

Da ne bo pomote: Đuro je sposobnejši avtor kot pa recimo Marcel Buh. Toda razlika med njima je le v tem, da na TVS znova in znova poskušajo na novo izumiti humor — ki je pri vsej svoji neslanosti prav po slovensko brez zanimive, človeške zgodbe —, medtem ko Đuro samo rekombinira tisto, kar je že (bilo) smešno: vulgarne gage in situacije, prevedene v bosanski in štajerski dialekt in prilagojene določenim, seveda najbolj znucanim socialnim in poklicnim klišejem. Slovenski humor je negledljiv, ker je neživljenjski, četudi je izviren, Đurotov oziroma bosanski pa zato, ker je pogret, četudi je življenjski.

Seveda pa NMK in druge njegove zadevščine nimajo z resničnostjo nič več skupnega kot to, da smo na elemente dotičnega humorja že kdaj naleteli v realnem življenju. (Kaj vem, mogoče celo res obstajajo take krave, kakršno igra Alenka Tetičkovič, in celo s takimi zobmi.) Vsakršnemu realizmu, ki bi zahteval kak umetniški kolešček več, pa se Đuro previdno izogiba z grotesknostjo: ta ustvarja svojo lastno realnost, v kateri liki in besede navidez perfektno funkcionirajo.

Igralci, ki se Đurotu prodajajo za tolar več kot v resnih gledališčih in oddajah, se mi po svoje smilijo. Večino nastopajočih v NMK sicer profesionalno cenim in tudi razumem, da se je težko upreti žvenketu cekinov, ki jim jih to prostituiranje lahko navrže. Pri igralcih, ki nekaj dajo nase — recimo Rac, Jonas, Šturbej in Pavlin —, je to seveda še posebej čudno, ampak kaj hočemo: v slovenskem zvezdniškem sistemu in pri takem načinu funkcioniranja kulturnih institucij je kaj takega najbrž neizogibno. Še več! Njihovim karieram se to sploh ne pozna!

Moje nerazumevanje za te bolane skeče seveda ni nepovezano z mojo averzijo do jugonostalgije kot kulturnega fenomena slovenske tranzicije. V tem podatku se tudi skriva edina olajševalna okoliščina, ki sem jo Đurotu pripravljen priznati. Današnje obujanje ali vzdrževanje in nasploh trženje populističnih kulturnih vsebin iz tistih časov in prostorov — na čelu z bosanskim humorjem — je zame dokaz za današnji politični populizem in obenem za nezrelost. Ne gre za to, da bi Đurotu zameril, da s svojo bosansko logorejo blokira ali frustrira slovenski ali magari splošni, normalni smisel za humor. V bistvu sem mu hvaležen, da nam daje vedeti, da si Slovenci nič boljšega in pametnejšega niti ne zaslužimo. Kar pa je seveda slovenski, ne bosanski problem.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 3. Avgust, 2006 ob 21:49 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne, MC Arhiv, O, moj Blog!.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

10 komentarjev na “Slovenski problem z Bosancem”

  1. Dagi pravi:

    Tako je!

  2. Marko PIGAC pravi:

    Podpis.

  3. blaž pravi:

    Tale kolumna si pa zasluži aplavz in to velik! Sem se že sam spraševal k skos to predvajajo a je kej z mano narobe al gre še komu na živce k nikol nikjer ni javno tega izjavil! BRAVO!!!

  4. Ivan pravi:

    Kot navadno, ste dobro naostrili pero tudi tokrat, spoštovani Marko. Še najbolj všeč mi je Vaš zaključek. Tole z domačim humorjem je res slovenski problem. Priznam, NMK skoraj ne gledam. Tudi Vrtičkarje nisem in še manj Hotel s poldrugo zvezdico ne. Preprosto: dolgčas, neživljenski dialogi in izvedba. Toliko bolj me je navdušila Pevec-Hočevarjeva serija Se zgodi. Kako sem užival. Naglas sem se smejal ob duhovitih dialogih in zelo naravni igri. Igralci so mi kar zlezli pod kožo. In to slovenski filmski izelek. Nezatežen

    in domač! Komaj čakam, da se zgodi čudež in doživim nove epizode…

  5. ĐURO pravi:

    Crni … hvala za reklamo:)

  6. Bojan pravi:

    Moj bog, koncno. Sem mislil, da sem edini Slovenec, ki mu klinika sploh ni smesna.

  7. Andraž pravi:

    Pohvale!

  8. lale pravi:

    Ma, lej, lahko se strinjam, da je Djurov humor populisticen in grd in sploh mimo. Ampak kako te lahko to zanese k sklepu, da si Slovenci ne zasluzimo boljsega!? Taksen zakljucek je pod vsako ravnijo. Na koncu komentarja, ko obupujes nad RTV, sem pricakoval vsaj poskus konstruktivno pozitivnega zakljucka. Tega bi z veseljem pokomentiral. Ampak te je zaneslo, ocitno imas slab dan, ocitno ti letni dopust ni pomagal. Zdi se mi rahlo skoda, da si tako propadel.

  9. žbljak pravi:

    VCX

  10. BOJAN pravi:

    Pravi humor ima tudi Bojan Schwentner (vtipkaj v youtube). Vau, ko bo to na TV, pol pa…:)

    Odkar se hvalim sam, sem prihranil to neprijetnost svojim prijateljem.
    SCHW

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.