Arhiv za September, 2006

Kam so šla vsa pisma bralcev

Petek, 29. september 2006

Ste prebrali nekaj na internetu in si o tem nekaj mislite? Nič lažjega: tako rekoč ni online objave, pri kateri ne bi imeli možnosti izraziti svojega mnenja. Kliknete komentiraj, napišete nekaj vrstic in kliknete oddaj. Pa je.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Po 16 urah

Petek, 29. september 2006

P990 sem dal polnit včeraj ob enih. Šestnajst ur pozneje sem telefon odklopil z elektrike, vstavil SIM kartico in ga vključil. To je bilo sicer ob petih zjutraj, ampak vseeno se je začela nočna mora.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

16 ur

Četrtek, 28. september 2006

Končno ta P990! Bil bi že čisto histeričen od čakanja, če ne bi imel drugih skrbi. Kakorkoli, zdaj je tu. Vendar mi na Mobitelu razlagajo, da baterija ni najmočnejši adut tega telefona. Zato se bom za vsak primer držal predpisanega 16-urnega prvega polnjenja. Tega pravila nisem še nikoli upošteval pri nobenem Ericssonu oz. Sony Ericssonu, pa mi je bilo potem vedno žal. Telefon je huda in seksi mašina, zato bom do jutri zjutraj trpel kot svinja. Ampak bom že preživel. Poročilo sledi. Samo da dokončam Buldožerje.

Pa še za sneak preview:

p990.jpg

  • Share/Bookmark

Eine Maschine für Stadtplankarte Wechselstube (1.)

Nedelja, 24. september 2006

Prvič sem bil na Buldožerjih leta 1976. To je bil moj prvi rock koncert sploh, bil sem še otrok. Sošolci iz 7.c OŠ Franca Rozmana Staneta so prišli pome tri ure pred začetkom koncerta in dramatično dopovedali moji mami, da je pred dvorano že toliko ljudi, da moramo nujno tja, sicer ne bomo nič videli in slišali. To je bila debela laž v vseh ozirih. Buldožerji so nastopali v Hali B mariborskega Sejmišča, predskupina pa so bili Parni Valjak. Ti so imeli za sabo šele prvi hit singl Ja sam parni valjak (… pazi da te ne pregazim!) in so bili hardrockerji à la Led Zeppelin. Sicer pa je bilo moje glasbeno obzorje takrat še omejeno in jih itak ne bi znal primerjati s tistimi, ki so jim bili — ali hoteli biti — bolj podobni.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Paparaco v akciji

Petek, 22. september 2006

Peljem se včeraj z biciklom po Čopovi navzgor in se ustavim pred rdečo med Pošto in Slonom. Stojim in raztreseno gledam okrog sebe in na lepem opazim človeka na nadstrešku Name. Model čepi na robu s fotoaparatom v roki in meni nič, tebi nič zumira. Morda mene?

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

B16 vs. 2:256

Četrtek, 21. september 2006

Kolegu kolumnistu Vladu Miheljaku sem hvaležen, da je v včerajšnjem Dnevniku omenil trditev takratnega kardinala Ratzingerja v Le Mondu izpred devetih let: “Budizem je avtoerotična duhovnost, ki si prizadeva za transcendenco brez konkretnih verskih obveznosti.”

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Draga Mojca, …

Torek, 19. september 2006

… včeraj zvečer sem bil s prijatelji v Žmaucu na pivu. Vmes je klical Tadej iz Celja. Potem je Luka prišel z veceja in povedal, da imaš tak malo enigmatičen slogan. Bilo je že precej pozno. Saj res, sem rekel, to pa moram videt. Tako sem šel na skret in tam si bila ti. Res imaš enigmatičen slogan. Tak ženski, milo rečeno, ki ga jaz kot moški ne razumem najbolje. Da si na fotki malo shujšana — mislim, bolj suha kot v resnici —, pa sem ti itak že povedal. In ko sem bil ravno tam, sem se odločil, da bom uriniral. Pil sem sicer guinness, po katerem me ne vem zakaj ne tišči tako zelo na vodo kot po recimo smiletu, ampak zakaj bi dvakrat hodil. Priznam, da mi je bilo zelo zoprno. V bistvu nerodno. Nisem videl, kam naj gledam. Ti si me kar naprej gledala v oči, kar je bilo po eni strani v redu, po drugi pa ne. Med uriniranjem ponavadi vidim napol gole bejbe na reklamah v stilu pošlji sex in še enkrat sex na številko ne vem koliko. Všeč mi je bil Slivnik pred leti, ko je obkrožen s krokodili tipkal svoje blazne članke. Takrat sem prav rad hodil urinirat. Ampak ti!

Res ne vem, zakaj je treba Blogos oglaševat na skretih. To se mi zdi tako poniževalno. Saj sem ti rekel, da sam tega nisem hotel, pa Gušti tudi ne. Ti pa sploh nisi imela možnosti izbire, ker ti je nisem niti omenil. Sploh mi ni jasno, kako lahko nekomu pride na misel, da oglašuje v sanitarijah z obrazom in imenom prepoznavnega posameznika (ki ni ravno Slivnik). A ni WC primeren kvečjemu za oglase z nekom anonimnim, neprepoznavnim? Na skret pašejo generične sex-ad punčare z retuširanim osramjem in kazalcem med našobljenimi ustnicami. Če bi punco s plakata srečal na izhodu s skreta, je ne bi prepoznal niti po stotih uriniranjih.

Sicer pa si že velika punca in boš najbrž prenesla pogled na vse te tipe, ki ščijejo pred tvojimi očmi. Mogoče je to samo moj problem, ker te slučajno poznam, medtem ko za anonimce to ne bo nič takega.

Oprosti, Mojca, da sem te v to uvalil.

  • Share/Bookmark

Krdelo kožuharjev kožuharskih

Sobota, 16. september 2006

Dnevnik (Zelena pika), 16. 9. 2006: Crnkovič piše Dežuloviću

(Ljubljana, 12. 9. 2006) Dragi Boro! — Ne vem, kaj se bo zgodilo med Slovenijo in Hrvaško, ko se bodo najina pisma v Dnevnikovi Zeleni piki iztekla, ampak definitivno se bo zgodilo eno ali drugo od teh dveh možnosti: odnosi med najinima državama se bodo v trenutku čudežno izboljšali (varianta A), ali pa bo med nami izbruhnila totalna vojna (varianta B). Mogoče bo to samo medijska vojna. Mogoče bo samo Rupel oklofutal Kitarovićevo ali ona njega spraskala. Ali pa bo se bodo vsi zgledovali po nama, ki sva se v teh pismih tako dobro razumela — in neglede na moteče medklice iz okolice štekala, da nismo eni bolj pametni od drugih, ampak kvečjemu enako nori.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Prva mješovita epistolarna patrola

Sobota, 16. september 2006

Dnevnik (Zelena pika), 16. 9. 2006: Dežulović piše Crnkoviču

(Split, 13. 9. 2006) Dragi Marko! — Privela se, eto, ova naša prepiska kraju, i to taman kad su stvari između naše dvije države postale zanimljive. Dok ovo pišem, šume uz obale Mure kod Hotize pune su slovenskih i hrvatskih specijalaca, i netko neupućen, da ih vidi onako strašne, u punoj borbenoj opremi, na tako pitomom mjestu kao što je međimursko-prekomurska granica, zakleo bi se da se tamo odigrava partija paintballa. Iako ne bi trebalo vrijeđati igrače paintballa, čija igra — koliko god bila smiješna — za razliku od hrvatsko-slovenskog sukoba na Muri ipak ima nekog smisla. Ovako, to izgleda kao bezvezno nabacivanje bojom: Hrvati se na sve načine upinju ocrniti Slovence, a Slovenci misle da se Hrvati zbog toga crvene.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Odpokličite Drnovška!

Četrtek, 14. september 2006

Naslov včerajšnjega komentarja Financ o tako rekoč bankrotu urada predsednika Republike Slovenije se je glasil: “Drnovšek je prehitro pojedel sendvič”. Se strinjam s poanto, ampak v bistvu gre za pomoto. Drnovšek že ne bi jedel žepnega fast fooda v celofanu. Naslov bi se moral glasiti: “Tudi oreščki stanejo”.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Da ne bo pomote

Torek, 12. september 2006

Ko smo bili majhni, smo prezirali komercialne bende. Ko smo malo zrasli, smo poslušali bende, ki so znemali za neodvisne založbe. Kasneje smo prisegali tudi na neodvisni film in redno brali Independent.

To je intelektualistično filozofiranje.

Neodvisno bloganje je tisto, ki je odvisno samo od avtorja in od nikogar drugega. Z oglasi ali brez.
Časopisi, ki nimajo (dovolj) oglasov, bojo crknili. Internet — kot medij —, ki ne bo imel (dovolj) oglasov, bo tudi crknil. Ne vidim razloga, zakaj bi imel kdo kaj proti oglasom na internetu. Dokler mu ne skačejo čez tekst, ki ga bere.

Toliko, da ne bo pomote. Lahko pa se seveda kregate še naprej.

  • Share/Bookmark

Blogumnisti vseh dežel

Ponedeljek, 11. september 2006

Nič čudnega, da smo to blogosfero rojevali sto let. Če sem jaz zraven, vedno tako dolgo traja. Še dobro, da je sploh kaj ratalo. Že dolgo mi ni nič ratalo. In zdaj, ko je ratalo, se mi itak zdi, kot sploh ni ratalo meni, ampak drugim. Kar je pa sploh lep občutek.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Ne bojim se Turkov

Sobota, 9. september 2006

Dnevnik (Zelena pika), 9. 9. 2006: Crnkovič piše Dežuloviću

(Ljubljana, 7. 9. 2006) Dragi Boro! — Zadnjič sem ugotovil, da je Dolenjska cesta, ki vodi proti Zagrebu in sem ti jo zadnjič omenjal, dejansko Dolenjska šele od tistega križišča, kjer se konča Karlovška! Tudi to je nekaj, ne?

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Antemurale Christianitatis

Sobota, 9. september 2006

Dnevnik (Zelena pika), 9. 9. 2006: Dežulović piše Crnkoviču

(Split, 6. 9. 2006) Dragi Marko! — Ne znam jeste li i vi u Sloveniji čuli za stravični napad islamskih terorista u samom srcu katoličke Hrvatske, ali osjećam potrebu da te o nezapamćenom incidentu izvijestim ne samo kao novinar, već i kao prijatelj. Moj ti je savjet da pokupiš obitelj i odvedeš je negdje na sigurno, možda u Hotizu na Muri, danas vjerojatno najsigurnije i najbolje čuvano mjesto na svijetu.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Namočit in ponucat!

Sreda, 6. september 2006

Revija Nova je gnusen mali tabloid, ki laže, kot pes teče, in se oglašuje, kot golob serje: človeku na glavo. Gre za fotografije Miše Molk, ki jo je zgoraj brez na plaži posnel nek paparaco, in o reklami za Novo z gigantsko Šmarno Goro in sloganom “Ko še MIŠA obMOLKne”.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Međedović, Biberović, Crnković

Nedelja, 3. september 2006

Dnevnik (Zelena pika), 2.9. 2006: Crnkovič piše Dežuloviću

(Ljubljana, 31. 8. 2006) Dragi moj Borges Dežulović! — Vse si mi razložil, samo tega ne, da je bil Juraj Dalmatinac v bistvu Italijan po imenu Giorgio Orsini in da vse do XIX. stoletja sploh ni bil znan kot Juraj Dalmatinac. Šele med pomladjo narodov so se tvoji sonarodnjaki spomnili, da bi ga bilo lepo imeti za Hrvata.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Dalmatinov kod

Nedelja, 3. september 2006

Dnevnik (Zelena pika), 2. 9. 2006: Dežulović piše Crnkoviču

(Split, 30. 8. 2006) Dragi Marko! — Vidiš kako je Hrvatska mala, a Slovenija okrugla. Pisao sam ti o havariji trajekta Bartol Kašić, nazvanog u čast znamenitog teologa i prvog hrvatskog prevoditelja Biblije. U maloj digresiji na kraju svog odgovora ti pak otkrivaš “neku tajnu vezu”: prvi slovenski prevoditelj Svetog pisma zvao se Jurij Dalmatin. Ili, kako bismo mi u Dalmaciji to rekli, Juraj Dalmatinac.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

40 flaš paprike

Nedelja, 3. september 2006

Gledam poročila. Družini nekje v slovenskih rovtah je do tal pogorela hiša. Očitno jim že pred požarom ni bilo lahko. Sin je pred kamero povedal, da mu je najbolj žal za spomini, ki jih je v tej hiši pustil.

Ampak to še ni nič. Najbolj pretresljivo izjavo je dal družinski oče: “Uspelo nam je rešit 40 flaš vložene paprike. Vse ostalo je šlo v plamenih.”

Še zdaj razmišljam, kaj je bolj neverjetno: imeti 40 kozarcev vložene paprike ali rešiti 40 kozarcev vložene paprike?

Pred kratkim sem slučajno spet prebral Vorančeve Samorastnike. Mislil sem, da to več ne obstaja.

  • Share/Bookmark