40 flaš paprike

Nedelja, 3. september 2006

Gledam poročila. Družini nekje v slovenskih rovtah je do tal pogorela hiša. Očitno jim že pred požarom ni bilo lahko. Sin je pred kamero povedal, da mu je najbolj žal za spomini, ki jih je v tej hiši pustil.

Ampak to še ni nič. Najbolj pretresljivo izjavo je dal družinski oče: “Uspelo nam je rešit 40 flaš vložene paprike. Vse ostalo je šlo v plamenih.”

Še zdaj razmišljam, kaj je bolj neverjetno: imeti 40 kozarcev vložene paprike ali rešiti 40 kozarcev vložene paprike?

Pred kratkim sem slučajno spet prebral Vorančeve Samorastnike. Mislil sem, da to več ne obstaja.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 3. September, 2006 ob 19:42 v kategoriji Patetično.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

3 komentarjev na “40 flaš paprike”

  1. za hude čase « kruh & vino pravi:

    [...] minichef in njegovi sovrtičkarji (ali kako se reče deci, ki s tabo skupaj guli vrtčevske stolčke, mizice in ležalnike?) so že prejšnji teden iz plodov narave sestavili tetko jesen in jo postavili v preddverje vzgojnovarstvene inštitucije, tako da smo starši lepo opozorjeni, da so jasno nebo, in prijetno sonce časovno izredno kratkoročni pojavi, ki jim v rit (poleg jutranjih meglic) že skačejo slana, dež in siv lepljiv asfalt … da z jesenjo ni heca smo se navadili v časih milke planinc, ko nikoli nisi vedel, kdaj bodo v štacuno pripeljali olje, sladkor in moko iz zveznih rezerv in kdaj bo na televiziji namesto arabele v redukcijsko noč zasvetila parafinska sveča … tem časom in seveda močnemu sindikalnemu gibanju, ki je poleg prikolic v istrskih kempih znalo ugodno zrihtati svinjske polovice in različne pakete vložene zelenjave gre pripisati tudi navezanost našega naroda na ozimnico … tako se tudi chefu podatek o tem, da kdo v kleti hrani nekajdeset teglov vložene paprike ne zdi tako zelo neverjetno dejstvo (okej, to da so vložene paprike prva stvar, ki jo hitiš reševat pred požarom je pač stvar osebnega okusa – sam bi pred papriko uvrstil vsaj kakšno s stropa visečo mesnino) … no, ker torej tetka jesen streže z obiljem plodov je vseeno fino, da vsega ne požremo takoj (ali, nedajbože, zmečemo preč) ampak vsaj del darov prihranimo za praznovanje dneva jna in ostalih zimskih praznikov … polona in peter sta tako v nedeljo zvečer v marmeladno vrsto postavila gajbico do konca zrelih, sladkih in dišečih bloških sliv, ki so se tako uvrstile za rabarbaro in pred kutine … jam session se je torej začel z rabarbarino marmelado … [...]

  2. Simon Ručigaj pravi:

    Hihi,

    če pogledam tvoj blog in bogat arhiv kolumen, se kar sama ponuja asociacija na “40 teglcev vloženega Crnkoviča.”

    Le tako naprej ;)

    Patetiko imamo radi.

    Jaz sem lani po požaru rešil porcijo zamrznjenega pasulja, ki mi ga je pritovoril fotr. Viljamovko pa smo s prijatelji spili med čiščenjem pogorišča.

    Patetika je včasih fajn. V posmeh civilizacijskemu frfranju tjavendan.

  3. Ninočka Ninočka pravi:

    meni je šlo po glavi samo eno: kaj se človeku naredi v glavi, da gre reševat paprike? kakšna agonija…

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.