Pr Kitajc

Ponedeljek, 23. oktober 2006

Danes sem na Šubičevi z zadovoljstvom opazil, da bivšo knjigarno zraven Šube oziroma Tomata prenavljajo in da bo tam japonska restavracija. Pri tem sem pa sem razmišljal o naslednjem:

Od kod Japoncem — oziroma tistim, ki odpirajo japonske restavracije — smisel za dizajn oziroma za dizajnersko (minimalistično) notranjo opremo? In na drugi strani: od kod Kitajcem — oziroma tistim, ki odpirajo kitajske restavracije — smisel za njihov nacionalni kičeraj?

Vse kitajske restavracije, kjer sem v življenju jedel — tudi v Londonu, New Yorku in Parizu, pa še kje v Srednji Evropi — so bile polne kvazi-sino-etnološke imažerije od rezbarij in slikarij in dekorativnih predmetkov (kot ta od zadnjič), vključno s kitajskimi cigu-migu hiti (če so to hiti).

Domnevam, da imajo Kitajci — vsaj tisti iz Hong Konga, ali so vsaj imeli — imenitno pop glasbo. Priporočam komad Shuang Shuang Yan od Deng Bai Yinga, ki ga lahko slišite na soundtracku od Wong Kar-Waijevega filma In the Mood for Love. Film pa itak, če ga kdo slučajno še ni videl.

Vse japonske restavracije pa so bile dizajnerske. No, skoraj. V Parizu — nekje v Maraisu, mogoče bi jo našel na terenu — je ena simpatična, čeprav kulinarično precej povprečna in temu primerno poceni. (Nekoč sem bil tam na večerji z Veroniko Stabej, ki je bila v ambasadorskih časih Jožefa Kuniča v Parizu pooblaščena ministrica oz. namestnica veleposlanika.) A niti ta ni bila grda. Bila je enotno opremljena v stilu seventies ultrapas pohištva.

Da so ljubljanske kitajske restavracije kulinarično zanič, pa vemo že po zaslugi Li Furuja, kitajskega zdravilca, ki me je nekoč spravljal k sebi po lumbalgiji acuti. To je nekoč povedal v intervjuju za Dnevnik in s tem povzročil ogorčenje v slovenski Chinese community.

In by the way: kje živijo naši Kitajci? Mislim, da jih je že toliko, da bi lahko nekje v Ljubljani obstajal en majhen Chinatown.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 23. Oktober, 2006 ob 17:32 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

32 komentarjev na “Pr Kitajc”

  1. vid pravi:

    men je to čist mem, a ni dovolj da mamo sranje s kitajskimi restevracijami? zdej pa nm bodo še japonci začel težit

  2. Tomi pravi:

    vid: to je zelo ozko razmišljanje. Sicer ne hodim ravno veliko po svetu, ampak vseeno dovojl, da sem videl, da so v tujini bolj eksotične restavracije zelo obiskane. Med najrazličnejšimi sloji, od študentov do fensi poslovnežev. Pa še diverziteto povečujejo.

    marko: živijo povsod, od pregrešno dragih novogradenj do precej povprečne Šiške, kjer jih ne največ. Ampak mislim, da slovenska ksenofobna srenja še ni zrela za chinatown. Vsaj še deset let ne.

  3. vid pravi:

    se strinjam Tomi, vendar če si gledal Preverjeno ti je lahko jasno, da so kitajci v sloveniji upravili zelo veliko umazanih poslov, ali ni škoda, da mamo še japonce? to je drug kontinent. če pogledaš: kje je manj razlik? slovenija – italija ali slovenija – japonska? to slednje. ker imajo drugačne navade. uturiti nam hočejo njihovo kulturo.

  4. vid pravi:

    se pa strinjam, da je to le moj pogled

  5. majakrizaj pravi:

    Ne razumem dobro sporočila…… ali je res problem hrana…hmm ali je prisoten strah, ker bodo čez 50 let slovenčki vidni samo še v domu upokojencev?

  6. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ne razumem teh pripomb. “Uturiti nam hočejo svojo kulturo.” Halo? Kaj pa nam drugega delajo v Harambaši? Kaj nam delajo v Yildiz Hanu? Kaj pri Jovotu? Kaj pri … kako se že imenuje tista toskanska na Nazorjevi? Kaj v Sushimami? Kaj nam delajo v restavraciji Via Mala (v Mariboru)? Kaj nam delajo v pravkar odprti Namasté na Bregu (ex-Porto)? Kaj v Asu? Kaj v Joe Peñasu ali v Cantini? Kaj nam delajo v … kako se že imenuje arabska restavracija v kleti ex-Amerikanca? In kaj nam navsezadnje delajo v vseh pizzerijah, ki se jih lahko spomnite, in seveda v McDonaldsih?

    Turijo nam svojo kulturo. Bosansko, turško, srbsko, italijansko, japonsko, švicarsko, indijsko, še enkrat italijansko, mehiško, arabsko, pa spet italijansko in seveda ameriško.

    Tako kot nam turijo svojo — ja, našo! — kulturo v vseh slovenskih gostilnah, kjer vam strežejo goveje župce z rezanci pa naravne telečje z restanim krompirjem.

    In v čem je tu problem? Ne moreš bit Slovenc, če greš kdaj v indijsko ali srbsko ali japonsko restavracijo ali kaj?

    Jaz se z največjim veseljem najem teriyaki piščancaz mangom in krompirjevimi ocvrtki pa sladoleda iz zelenega čaja za desert, ali pa domače pojedine pa pohorske omlete za čez pri žerjavu v Ratečah.

    Ali pa mogoče misliš, da imajo ljudje na različnih koncih sveta različne brbončice in želodce in sploh metabolizem?

  7. Amalie pravi:

    Joj. Prav zadovoljna sem da je Janković zmagal in sicer predvsem iz enega razloga. Ker je Neslovenc ali kako se že reče osebi po slovensko, če ni rojena v Sloveniji čistokrvnim Slovencem. Slovenci smo taki nacionalisti, da je kar hudo. Še restavracije nas prestrašijo in se bojimo, da nam bodo nekaj “uturili¨”. Ja kje so pa tebi uturili ta uturili? Že nekaj časa živim med Germani in če bi mi kdo prej rekel, da se bom strpnosti učila od Nemcev bi se mu smejala. In vendar se je od njih učim. Vsak dan. Nemci so proti nam pravi amaterji. Sicer pa dragi fantje. Vsak po enih pet Slovenčkov pa bo kmalu premalo prostora za Kitajčke.

  8. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    To bi lahko bil zelo pameten komentar — če ne bi pripomnila, da bo kot Neslovenc naučil Slovence strpnosti. O Jezus!

  9. Amalie pravi:

    Dragi Marko. Da nas bo župan Janković, naučil strpnosti, ker je Neslovenc (osebno tega izraza nemaram, čeprav nisem Neslovenka) nisem jaz napisala. To si napisal ti. Ja sem želela samo povedati, da sem vesela, da mu je kljub ogromni nestrpnosti do naših južnih bratov uspelo zmagati.
    Sicer pa je gospod naravnost povedal, da podpira gradnjo muslimanskega svetišča, kar za nekoga, ki je po rodu tudi Srb niti ni tako slabo. Mogoče pa imaš vseeno prav.
    Pa kaj ste vsi tako našpičeni. Sicer pa sem komplimenta vesela. Res.

  10. majakrizaj pravi:

    Oh ! kako sem vesela in ponosna, da sem zemljanka….toliko moram še videti, doživeti in postoriti….čas pa kar beži.Silo vesolja lahko malo upočasniš Marko, a zaustaviti jo ne moreš, škoda tvoje energije.Pa saj si svetovljan tudi ti, ali ne?
    Na svojem dvorišču si naredi kot sam hočeš, ulica pa je ……že javna.Lp

  11. einherjar einherjar pravi:

    Turijo svojo kulturo… Hmm… koliko je pa pizzerij po sloveniji?

  12. grison grison pravi:

    Če bi bil v Kitajski (na Kitajskem), potem bi razumel!?

  13. Pek pravi:

    Že nekaj časa živim med Germani in če bi mi kdo prej rekel, da se bom strpnosti učila od Nemcev bi se mu smejala. In vendar se je od njih učim.

    Potem pa ti v pristni bavarski pivnici sredi “Minhena” postreže natakar črn kot oglje in poleg superce ponudi kebap!

    PS: Ko bodo koroški deželni glavar, župan Trsta in predsednik Ribiške zveze Hrvaške Istre vsaj na pol Slovenci, bo urbana legenda o Slovencih kot nacionalističnem narodu menda zaživela, zaenkrat pa mislim, da smo kljub določenim izjavam daleč najbolj strpen narod v našem koncu Evrope.

  14. Amalie pravi:

    Dragi Pek

    Ja kaj pa manjka črnemu natakarju in kebapu? Kaj si hotel s tem povedati? Kaj ima to sploh s strpnostjo in toleranco?
    Sicer pa me zanima kaj si pod besedo strpnost predstavljaš? Rasno čistost morebiti?

  15. Natalija pravi:

    Tole bo moj prvi komentar in morda ne nujno nujen, a naj bo. Nisem fenica kitajskih restavracij oziroma živim bolj v smislu ‘naj gre ta kelih mimo mene’, vsaj kar se tiče kitajsjkih restavracij in s tem v zevezi naj delim z vami eno anekdoto, ko je neki ‘mojster’ za migracije pred meseci predaval o problemu Kitajcev v Avstriji. Tu menda eden dočaka 100 in več let in če že umre, kar se menda redko dogaja, se boste menda težko srečali z njegovim zadnjim obredom slovesa. Vsaj na simbolni ravni, ker menda nikoli ne veš, kdaj kateri konča v kitajski restavraciji…

  16. Andrej pravi:

    Natalija… no, no… tole je pa malo preveč… ‘neokusno’, celo zlonamerno…

    Nimam pojma o kulinariki… meni je dobro skoraj vse – razen vampov – in na tem področju sem pravi neandertalec. Sicer vem kdaj jem dobro in kdaj mi zadeva na krožniku ni nabolj všeč… V kitajske restavracije ne hodimo zelo pogosto, letno morda 3 – 6 krat. Običajno v družbi, ob kaki priložnosti.

    V Kamniku imamo po novem dve kitajski restavraciji, do nedavnega pa je bila samo ena, na Duplici. Običajno gremo torej tja, ker smo je že vajeni. Hrana je bila vedno OK, osebje prijazno, lokal sicer res polno kičeraja, ki ga omenja Marko, a vedno čist in urejen. Omenjena restavracija menda tudi sicer slovi kot ena boljših in seveda dopuščam možnost, da ni povsod tako. Jaz in moja družba smo bili vedno zadovoljni.
    Mislim, da je popolnoma jasno, da v kitajskih restavracijah pri nas pač ne moreš pričakovati popolnega doživetja kitajske kuhinje in da je kitajski kič pač nekaj, s čemer je potrebno računati. Za doživetja etnološke narave je potrebni iti kam drugam.
    Kitajce občudujem kot predane delavce, skromne, vztrajne, z izrazitim smislom za skupinsko delo.

  17. metodl pravi:

    Crnkovic je najprej skritiziral Kitajce in njihovo hrano, povrh vsega ni jih pa še strpal v geto. Očitno je primitivcu nekdo prišepnil kaj se gre in se takoj zatem začne posipat s pepelom, kao, ne razumem teh pripomb… Get a life ksenofob

  18. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    O čem govoriš?

  19. metodl pravi:

    O tem kako si najprej nestrpen do Kitajcev, potem se zaveš svoje napake in nato drugim očitaš, da so nestrpni, pod krinko da bi omilil svoje prvotno pisanje.

  20. opica pravi:

    Na Dunaju je en fajn in čisto nepretenciozen sushi-bar Mono (na koncu Mari-Hilfer, takoj na začetku uličice Schottenfeldgasse). Če ne bi bilo table pred vrati bi bil lahko tudi čisto navaden Mercator bife. Hrana je pa super pa ‘nice price’.

  21. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nisem nestrpen do Kitajcev, samo kritičen sem. Slabo kuhajo, pravim, pa da nimajo smisla za notranjo opremo. To je vse. Če ješ zunaj, boš opazil, da marsikdo slabo kuha in da nima smisla za notranjo opremo. Ali obratno. Ne mi očitat nekaj, česar ne napišem.

  22. Tomi pravi:

    metodl: ne vem, kako si seznanjen s “chinatowni”, ampak v marsikaterem mestu so del središča in so prav zgledno urejeno in prav nič ne izglejo kot geti

  23. Tina pravi:

    Najprej, bravo Grison! Ja, o Kitajski raje ne, dokler je v resnici ne doživite. Lep pozdrav vsem iz kičaste (!!) … Kitajske.

  24. mug^x pravi:

    Kitajske restavracije so res zanič. Zelenjava in hitra priprava gor ali dol. Priprava na visoki temperaturi v voku, iz katerega se skurjeno olje polno kancerogenega dioksina na koncu dneva le pobriše s krpo, ni ravno epetitlih. Vsa hrana ima tudi okus po natrijevem glutaminatu; po domače – ojačevalcu okusa.

    “Čeprav so za izboljšanje okusa ekstrakt alg na vzhodu uporabljali že vec kot tisoč let, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1910 so jo začeli
    industrijsko pridelovati. Do leta 1956 je bila pridelava počasna in draga. Ko pa so jo Japonci leta 1956 začeli pridelovati s pomočjo bakterijske fermentacije, se je njen pohod v prehransko
    industrijo zares začel. Zelo hitro je postala prvi dodatek prehranske industrije”.

    No in potem se je rodila Vegeta, Začinka in podoban sranja, ki oničujejo pristni okus hrane.

    Eni pravijo, da je natrijev glutaminat (MSG, angl. Mono Sodium Glutaminat) nedožen, drugi pa:

    “Prvi dokaz o možganskih poškodbah, ki jih provzroca MSG, je bil objavljen že leta 1957 (Lucas, D.R. and Newhouse, J. P. The toxic effect of sodium-L-glutamate on the inner layers of the retina. AMA Arch Ophthalmol 58: 193-201, 1957);

    Poleg tega je večina omakic in hrane konzervirana. Ste že kdaj bili kje na Zahodu v trgovini, v katerih nabavljajo “šefi” kitajskih kuhinj. Meni je smredla, kot da sem prišel v Mavrico, polno barvil in lakov.

    O njihovi ljubezni do plastičnih levov pa sploh ne bi zgubljal besed.

    Proti Kitjacem osebno nimam čisto nič. Naj kar preplavijo Ljubljano in Evropo. Meni so zelo simpatični, še posebej Kitajke. Kot bi rekel kolega, bomo vsaj malo eksotike fukali … in to ob goveji župci in polnjenih telečjih prsih. Se oproščam za njegovo vulgarnost ;)

  25. mug^x pravi:

    Pozabil sem podati vir:
    http://www.msgfacts.com/facts/msgfacts.html
    Pa dober tek!

  26. nebodigatreba pravi:

    pa sta se gospoda, ki trdita, da kitajci nimajo smisla za notranjo opremo in da so zaljubljeni v plastične leve, vsaj enkrat samkrat o tem njihovem latentmen manku in tiku pogovorila z enim od njih? malo dvomim… vse skupaj precej očitno smrdi po orientalizmu…

    sicer pa, de gustibus…

  27. en s kitajske pravi:

    Zakaj so kitajske restavracije kicaste? Ker Kitajci mislijo, da mamo zahodnjaki to radi. In zakaj tko mislijo? Ker, od kar se je Kitajska trzno odprla svetu, jih cel svet prosi za poceni kic.

    Kar se pa hrane tice, sem pa mnenja, da so Marko Polo in vecina kitajskih emigrantov nekje na poti pogubili recepte.

  28. mug^x pravi:

    @en s kitajske: Tvoja teza je bosa. Kitajske restavracije na Zahodu obstajajo že malo dlje, kot sam praviš, in že od nekdaj slovijo po kiču.

    S kitajsko tradcionalno kuhinjo ni nič tako zelo narobe. Moj osebni problem je le, da me moti slaba higiena in pretiran okus po MSGju. Glede na to, da si s Kitajske, si verjetno že kdaj bil na njihovem povprečnem javnem stranišču, in verjetno si že kdaj fasal pljunek iz mimopeljočega avtobusa.

    MSG-ja pač ne maram, ker sem “gor zrastel” na soli in že od nekdaj sovražim Vegeto in jušne kocke. Mi pa tudi sol da misliti svoje. Sploh, odkar sem nekoč videl, da kmeti slabo in napol plesnivo seno posolijo, da bi ga krave sploh hotele jesti.

    Dobro “seno” ni treba soliti, kaj šele dodati MSG.

    Tudi ni nič tako hudo narobe s tistimi, ki okus MSG-ja obožujejo. Saj nismo živali. Zato pa obstaja kemija, da nam naredi bivanje bolj prijetno.

  29. espelia pravi:

    Ja, so kičaste, ampak to po celem svetu, ne samo v Sloveniji. Ko ješ v restavraciji na Kitajskem je še toliko bolj veselo- napol pvc-jast pribor, dlake v kozarcih… Če si želiš na WC, imaš perfekten razgled na kuhinjo oz. kuharje od katerih te ločuje le prosojna zavesa.Kar se hrane tiče, bolj ko je restavracija prestižna in draga, večje travme bo doživljal tvoj prebavni sistem(primer:meso in koruza posuta z barvastimi mrvicami za krašenje tort)
    Skratka priporočam! Ker ob takih izkušnjah začneš cenit to kar imaš na voljo v Sloveniji.
    Pri čajnih hišah se pa zgodba zaobrne, tam gre namreč za ritual. V bistvu si najameš sobo(nobene sledi o kakršnikoli cenenosti, res hudo izrezljani ornamenti in replike umetnij iz časov raznoraznih dinastij..), kjer ti potem po starih kitajskih običajih strežejo čaj- seveda se moraš držat strogih pravil in zapovedi pitja čaja, drugače te komot zabrišejo ven.
    Mogoče pa nam je ravnokar uspelo najti razlog sfalene arhitekture restavracij, Kitajci pač bolj cenijo kulturo pitja čaja…
    To se že v obnašanju vidi. Ko navalijo na hrano, zgleda vse skupaj precej jastrebovsko… Ko pride do čaja so na vrsti strogi regelci in olika.
    No, morda pa kdaj dobimo celo kakšno kitajsko čajno hišo v Slovenijo..plac, kjer si bomo zagotovo spočili duha in mogoče tudi oči.

  30. vid pravi:

    6.komentar bi obrazložil. dragi marko! jaz nisem zanikal, da nam Hrambaši ne uturijo kulturo! in drugi, ki ste jih navedli. ta komentar sem razumel, kot da mi nekaj očitate, kar jaz zanikam in bi vas prosil, da komentar, ki je napisan boljše pogledate. lahko pa sva se narobe razumela, kar pa težko verjamem!

  31. MC pravi:

    Moj odgovor se je nanašal na tvoj stavek, da nam hočejo uturit svojo kulturo. Poanta je bila, češ, hrana je vedno kultura — bosanska, kitajska, japonska, italijanska itd. Razumel sem pa v tem smislu, kot da misliš, da je to nekaj slabega, da nam turijo svojo kulturo.

  32. Maja pravi:

    Ne zdi se mi ravno da nam hočejo”uturiti kulturo”,ampak potem smo slovenci očitno preveč ksenofobičen narod za sprejemanje novih kultur in običajev.
    Sama tudi večkrat zahajam v kitajske,tajske restavracije,z določenimi sem bila zadovoljna z določenimi pa tudi ne. Ampak zaradi tega ne zganjam panike.
    Ampak se mi zato ni nikoli ni zdelo da mi npr. v teh kitajskih,tajskih,itd restavracijah hočejo “uturiti kulturo”.
    V drugih državah,v Zda:New Yorku je to čisto nekaj običajnega ker imajo itak Chinatown,Little Italy,itd….
    Očitno samo pri nas ni.
    Čeprav sem že slišala za to,da so kitajske restavracije med najbolj nehigieničnimi.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.