Arhiv za November, 2006

990 razlogov

Četrtek, 30. november 2006

Po nekaterih začetnih frustracijah sem se vseeno potrudil in začel uporabljati Sony Ericsson P990i. Potrudil? Zakaj? Že nek komentator me je vprašal, zakaj rinem na P990i, če pa že imam Nokio N80.

dsc00663_2.jpg

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Dajana, Gušti in Had

Sreda, 29. november 2006

V četrtek, 30. novembra, ob 12. uri vodim okroglo mizo o bloganju na 22. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Moji gostje bojo Dajana, Gušti in Had.

Sodelujoče založbe pripravljajo v okviru SKS pogovore v debatni kavarni na različne teme. To se dogaja v tistem kotu pred vhodom v Linhartovo dvorano v prvem preddverju. Ljudi je vedno veliko, morda še preveč. Kljub ozvočenju se včasih nič ne sliši, če pripeljejo preveč otrok, sicer pa so to neobvezne in prijetne prireditve.

Založba Vale-Novak me skoraj vsako leto naheca, naj vodim pogovor na določeno temo. Letos si je Valentina Smej Novak izbrala temo bloganja. Najbrž o tem veliko razmišlja in hoče izvedeti še več, saj na Blogosu ni objavila ničesar že od 4. oktobra.

Ko sem razmišljal, v katero smer bom peljal temo, mi je prišlo na misel, da bi bilo zanimivo govoriti o blogerjih, ki jih v realnem svetu nihče ne pozna, čeprav so zelo brani in cenjeni v virtualnem. In ne samo govoriti o njih, temveč tudi z njimi. Če mene osebno zanima, kdo so tisti, ki imajo več klikov kot jaz, pa zanje tako rekoč še nihče ni slišal, potem mora zanimati tudi druge. Tako sem se potem odločil, da bom Dajano in Hada — kot tipična primera — poskusil zbezati iz njunih brlogov in jih premierno predstaviti javnosti, neki drugi javnosti, in to s kostmi in kožo. Bila sta za. To bo njun coming out, na nek način.

Nakar sem povabil še Guštija. On je drugačen primer. On je človek, ki si je že zdavnaj naredil ime na nekem čisto drugem področju, potem pa je nič hudega sluteč padel v bloganje. Kako se zdaj tam znajde on?

Jaz sem pa seveda spet čisto drug primer.

Skratka, vabljeni. Zna biti zanimivo.

  • Share/Bookmark

Jaz sem pro life

Nedelja, 26. november 2006

Kaj naj rečem? Sem pro life. Drobničev predlog, da bi bilo treba za abortus plačevati, je približno sovpadel z rojstvom mojega sina. Imeti teden dni starega otroka in poslušati floskule o pravici do svobodne odločitve?

Rojstvo je dogodek, ko človeku ni mar za izbiro, temveč za življenje.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Prepir za oslov logo

Ponedeljek, 20. november 2006

Nov slogan in logo Slovenije je mnogo hrupa za nič. Zadeva ni vredna niti razburjenja kritikov in navdušenja podpornikov.

Slogan I FEEL SLOVENIA ni vreden počenega groša. Človek, ki si ga je izmislil — kao —, je izkoristil ponarodelo psevdolingvistično dejstvo, da se v imenu naše države skriva angleška beseda za ljubezen. To je približno tako izvirno kot domislica v aktualni reklami za renault clio RS, v kateri je naslednik pratržnega prakreativca opazil, da se oznaka modela skriva v besedi “carsko”.

Rad imam ljudi z vizualnim posluhom za jezik.

Problem s tem sloganom ni v neizvirnosti, ampak v tem, da ne preveč bistroumne ljudi napeljuje k misli, da je to, da se v “Sloveniji” skriva “love”, nekaj blazno pozitivnega ali že kar kozmičnega. Še več! Morda je bila ta imanenca ljubezni v samih nedrjih države v bistvu le migljaj vrhovnega kreativnega direktorja! Kdo ve?

S tem smo prišli do zaključka, da je uporaba tega slogana neizogibna.

Dragi moji: vseeno je, ali ima Slovenija genialen slogan ali boratovsko bedastega. Za materialni napredek in duhovno blagostanje Slovenije ter za osebno srečo njenih državljanov je to popolnoma irelevantno.
Pripisana velepomembnost sloganov je zasluga kreativcev v oglaševalskih agencijah in njihovih fanov v medijih in drugih pomožnih dejavnostih. Pozor, reklamarji niso intelektualci — a tudi intelektualci se lepijo nanje in s prijaznimi, četudi ne vedno razumljivimi razlagami osmišljajo reklamna “dela”.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Koliko mi plačate?

Sobota, 18. november 2006

Pred kratkim mi je Manca Košir razlagala, da so jo klicali s Televizije Slovenija. Povabili so jo v prvo Piramido — to je bila tista s Pahorjem, Domicljem in Makoterjevo —, ona pa jih je gladko vprašala, koliko ji plačajo. Konec zgodbe lahko uganete sami.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

The Drnovsek Guardian

Petek, 17. november 2006

To ne sme mimo vas. Današnji Guardian se je ne zelo na dolgo, a koncizno razpisal o predsedniku Drnovšku. Prevedite si sami in razumite. Tule je članek: In Praise of … Janez Drnovsek. Courtesy of Tadej.

  • Share/Bookmark

Ko sem zgledal kot natakar

Torek, 14. november 2006

cd-rotovnik.jpg

To je fotografija z Mitjo Rotovnikom, posneta na podelitvi Prešernovih nagrad 7. februarja 1991, ko sem spoznal Peterleta.

Smoking mi je kupil oče, in sicer v Grazu konec leta 1990. Čez nekaj tednov sem nastopil službo v Cankarjevem domu. Da ne bom kot en hipi hodil na otvoritve in proslave, je rekel. Šla sva v Graz in nabavila ta smoking v trgovini Brühl und Söhne. Zelo v redu štacuna, malo K.u.K, ampak precej English. Danes je ni več. Danes je tam H&M. Neverjetno.

Smoking je stal 8.000 šilingov. To je bilo zadnje fotrovo darilo. Čez en mesec je umrl.

Smoking še imam, ampak ga po Cankarjevem domu nisem nikoli več oblekel. Satenasti rever je precej uničen, ker mi je Ronson — pokojni maček od Alana Hranitelja, pred tem moj — enkrat po njem plezal na omaro.

Ko sem to fotko te dni poslal prijatelju, je pripomnil, da bi zgledal kot natakar, če ravno ne bi za natakarja preveč pokroviteljsko položil roko Rotovniku na ramo. Sicer pa je bilo to preveč pokroviteljsko tudi za direktorja kulturno-umetniškega programa.

Avtor fotografije je Tone Stojko. Nekdo z Mladine mi jo je pred leti skeniral in poslal, pred dnevi pa sem jo našel v nekem pozabljenem folderju, polnem robe iz predpredzadnjega laptopa. To je bil nek HP, ki mi je paral živce.

Res ne vem, kakšna je to moda, ti smokingi. Ampak pri nepolnih 29 letih in tak baby face sem se pač moral tako šemiti, da me je kdo resno jemal.

  • Share/Bookmark

Peterleta pa Pahorja za predsednika!

Ponedeljek, 13. november 2006

Lojzeta Peterleta sem srečal samo enkrat, ko je še bil predsednik vlade. Mislim, da je bilo leta 1991 na Prešernovi proslavi, kjer sem bil enkrat za spremembo po službeni dolžnosti (in to v smokingu).

“Mare, pejd, Peterle!” je siknil Rotovnik in me odvlekel pred premierovo dobrodušno zaraščeno obličje. Malo smo klepetali oziroma on z mano. Rekel je, da si me je po člankih drugače predstavljal in da ni mislil, da imam tak “salezijanski” obraz. (Potem sem rabil nekaj dni, da sem našel nekoga, ki mi je to prevedel.) Vprašal me je še, ali [kot direktor programa v Cankarju] pogrešam pisanje, in dodal, da njega tudi muči, da nima za to časa. Natanko se spomnim izraza, ki ga je uporabil: “Včasih me prav seme tišči [da bi kaj napisal].” Mislil sem si, halo, pa kaj je s tem človekom?

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Predsednik na kavi

Sobota, 11. november 2006

Kavarna Maximarketa, v soboto okrog poldneva. Sedim v zadnjem, kadilskem delu, vse je polno. S parkirišča se približuje predsednik s spremstvom — ne z varnostnikom, ampak s piarovko. Oblečen je v rjav plašč, na glavi ima kasketo. Gre mimo skupine turistov, ki ob zgodovinskem mlaju za zastavo poslušajo vodičko. Pomislim: a gre v Maxija na kavo? In ali bo vodička opozorila turiste, da gre mimo njih predsednik države, ki so jo prišli obiskat? Ne. Po mojem ga niti ne opazi.

In res, čez deset minut vstopi v kavarno in išče prosto mizo. Ni je. V roki ima majhno črno Maxijevo vrečko. Malo pomenca in gre ven. Pomislim: a se spodobi vstat in odstopit predsedniku mizo? (Sicer še nisem spil do konca.) Gostje se ne vznemirjajo. Po mojem ga nihče niti ne opazi. Zakaj meni nikoli nič ne uide?

S piarovko gresta ven in zavijeta nazaj okrog steklenega vogala, kjer malo prej ni našel mize. Srečajo se s predsednikom odvetniške zbornice in članom Gibanja — ali pa so zmenjeni — in zavijejo nazaj. Medtem pa predsednik nogometne zveze že plačuje in odhaja z znancem. Predsednik tako končno dobi mizo.

In ko potem dve mizi stran sedi predsednik, gre meni po glavi naslednje: a lahko v prostoru za kadilce vseeno prižgem cigareto, če je v prostoru predsednik, nekadilec in znan zagovornik zdravega življenja? Malo se mi je zdel bogi, da mora tako klavrno iskat mizo, tako kot vsi drugi navadni državljani, potem pa mu še kadijo pod nos. Nazadnje se odločim, da ne bom. V glavi pa debata, ali je fajn, da živimo v državi, kjer lahko greš na kavo in srečaš predsednika, ali ne? In zakaj ga nihče ne opazi? Plačam, vstanem in grem. Pozdravim pa ne.

  • Share/Bookmark

Sumljivo za simbol SLO

Torek, 7. november 2006

Natečaj za nov simbol Slovenije je bil morda lažiran in je na podlagi očitnih dokazov vsaj sumljiv.

Pop TV je na podlagi notranjih informacij že v včerajšnji oddaji 24ur poročal, da je Urad vlade za informiranje (UVI) na natečaju za simbol Slovenije izbral projekt agencije Nuit z logom in sloganom I FEEL SLOVENIA.

UVI bo rezultate natečaja sicer predstavil v petek na tiskovni konferenci, Pop TV pa se je do informacij dokopal slučajno ali kot naročnik taiste agencije, ki je izdelala online uredniški sistem za 24ur.com.

Dizajn in aplikacije slogana I FEEL SLOVENIA si lahko ogledate tukaj. Ups! Pravkar so sneli predstavitev projekta z interneta. Pred petimi minutami je še bila tukaj.

No, tole je T-shirt, ki sem ga hvala bogu prej downloadal:

ifeelslove-1.jpg

Very funny, če mene vprašate, kreativno pa seveda še tem bolj.

Rok za oddajo projektov za ta natečaj je bil 4. september 2006. Zdaj pa si poglejte fotografijo, ki jo je posnela FA Bobo na Kredarici 1. septembra 2006, na kateri je skrajno levo tudi premier Janez Janša s čepico, ki ima nad šiltom izvezen natanko ta logo!

ifeellove-b.jpg

Predsednik vlade se je udeležil prireditve “Vrh na vrhu”, na kateri je med drugim Zavarovalnica Triglav predala dobrodelni ček Društvu onkoloških bolnikov Slovenije.

Da ne bo dvomov, še fokus na premierovo čepico:

ifeellove-s.jpg

Nad natečajem je zaradi strokovnih nejasnosti in pomanjkljivosti že ob razpisu negodovalo združenje grafičnih oblikovalcev Fundacija Brumen, njeni člani pa so napisali tudi javni apel. Tudi sam sem o tem pisal kolumno za Dnevnik (088-100806.pdf).
Ko to pišem, je spletna stran Urada vlade za informiranje nedostopna, sicer bi objavil tudi link na besedilo natečaja. Če bo pozneje kaj več sreče, to je to.

Na podlagi tega, da je premier že pred iztekom natečaja nosil kapo s sloganom, ki je v nadaljevanju zmagal, sicer ne moremo zatrdno sklepati, da je bilo vse odločeno že vnaprej — lahko si pa to mislimo. V vsakem primeru je to zelo nehigienično. Odveč je poudarjati, da razpisni pogoji od prijaviteljev niso zahtevali, da skupaj s projektom do roka oddajo tudi že aplikacije simbola in logotipa, na primer baseball kape.

Očitno je bil simbol oz. logo v uporabi že pred iztekom natečaja. V razpisnih pogojih ni bilo omenjeno, da bi prispele idejne rešitve morale biti nove oz. še ne videne. To je sicer čudno, ampak kaj hočemo, tak je bil pač natečaj. Najbolj čudno pa je seveda to — če je simbol že bil v uporabi —, da je aplikacije z njim nosila na glavi ravno vlada!

Zdaj sem končno dobil tudi direktorja UVI Gregorja Krajca. Povedal mi je, da so bile kape in majice s sloganoma I FEEL SLOVENIA in SLOVENIA, VIDI, VICI v uporabi že pred natečajem, saj so jih odkupili kot promocijski material. Po Krajčevih besedah je premier Janša nosil kapo z napisom I FEEL SLOVENIA zgolj slučajno. To, dodaja Krajc, pa tudi nima nobene zveze z izidom natečaja.

To je sicer možno, kljub temu pa meče slabo luč na postopek izbire.

PS: Prijatelj, ki se z Maca ne vem zakaj ne more prijavit ne v Safariju ne v Firefoxu, da bi zadevo komentiral, me po mailu sprašuje nekaj, kar sem pozabil omenit:

picture-1.png

  • Share/Bookmark

Dogodek v pisoarju

Ponedeljek, 6. november 2006

Ta kolumna za Žurnal je bila (ali bi morala biti) objavljena 13. januarja letos. Danes sem jo našel. Zdi se mi, da paše k mojemu zadnjemu tekstu Snob, pa še nacionalist, pa tudi h Guštijevi Južnjaški utehi. Debati bi rad dal malo konsistentnosti.

Da ne govorim o tem, da je tudi ta “dogodek” lociran v skret in da v tekstu spet — čeprav indirektno — nastopa Mojca Mavec, kot že enkrat ali dvakrat prej.

* * * * *

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Hvala, Miran!

Nedelja, 5. november 2006

Pravkar se je na Pop TV končala Ališičeva posebna oddaja o Michaelu Schumacherju. Dokumentarec z naslovom Vsi njegovi obrazi je bil fenomenalen: poln insajderskih sogovornikov (Schumijev menedžer, F1 novinar Bilda …), najbolj napetih arhivskih posnetkov, nenazadnje pa tudi dramaturgije, ki je različne plati te kontroverzne osebnosti še potencirala. Nikoli ne gledam dirk, ampak tole sem gledal kot prikovan. In ja, verjamem, da je v F1 — po zaslugi dirkačev kot Senna in Schumacher — neka čarovnija, zaradi katere jo imajo ljudje tako radi. Kakorkoli: hvala, Miran, da si mi to kot nefanu dopovedal, in čestitam za oddajo. (Pa sodelavcem tudi!)

  • Share/Bookmark

Snob, pa še nacionalist

Nedelja, 5. november 2006

Zadnjič sem v zvezi z Jankovićem dal za Pop TV kao nacionalistično izjavo. Najprej sem rekel, da je imel France Arhar kot kandidat za župana Ljubljane problem, ker je iz Cerknice, medtem ko Janković ni imel problema, čeprav je bil rojen v Srbiji. Sicer sem pripomnil, da pri Jankoviću ni najhuje, da je Srb, in dodal, da določba, da za predsednika ZDA ne more kandidirati nekdo, ki ni rojen na teritoriju države, ni čisto za lase privlečena.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

Hočmo ga nazaj

Sobota, 4. november 2006

Pravzaprav sem za to blog on/blog off sceno z Markom Miličem kriv jaz. Na nek način.

Na SiOLu smo se že poleti pogovarjali o tem, da bi med VIP blogerji imeli tudi športnika. Kot urednik Blogosa seveda nisem imel nič proti, vendar sem rekel, da ga sam raje ne bi iskal, ker športno novinarstvo pač ni področje, za katero bi se čutil kompetentnega.

Športnika, ki bi pisal blog, so tako iskali sami v uredništvu SiOLa. In čeprav me košarka ne zanima preveč in jo spremljam še manj kot druge športe, sem bil prijetno presenečen, ko je na Blogosu v začetku oktobra začel objavljati Marko Milič.

Beri naprej »

  • Share/Bookmark

dogodki in Odmevi

Sreda, 1. november 2006

picture-3.png

V ponedeljek sem v Odmevih na TV Slovenija govoril o blogih. V arhivu oddaj si lahko ogledate posnetek. Prispevek o blogih plus pogovor Boštjana Lajovica z mano se začne pri 00:15:00 in traja do 00:23:27.

Boštjana sem pa sam posnel v studiu. To je to.

30102006017-319.jpg

  • Share/Bookmark