Dimnikar

Nedelja, 10. december 2006

dimnikar.jpg

Včeraj je pozvonil domofon. Dvignil sem, ampak se ni nihče oglasil, zato nisem odprl. Bil sem ravno na telefonu, in to precej razpizden. Čez nekaj minut je pozvonilo še na vratih. Odprl sem in zagledal moškega v črnem. Zgledal je še kar eleganten. Ni mi bilo jasno. Človek pa je rekel: “Dober dan, koledarje prinašam, za srečo v novem letu.” Bil sem odsoten in siten, zato sem na hitro rekel nekaj v tem stilu, o, hvala, jaz vam tudi, čeprav se mi je že isti hip zazdelo brez veze voščit novo leto sredi naliva v začetku decembra. In sem zaprl vrata in se kregal naprej.

Potem sem se za nameček moral še zagovarjat zaradi te domnevne nesramnosti, da dimnikarju zaprem vrata pred nosom, ne da bi mu dal jurja ali koliko za koledar. No, če se ne bi kregal, bi mogoče še tekel k vratom, morda je bil še v našem nadstropju pri drugih sosedih, ampak potem sem pozabil.

Šele čez nekaj ur sem zagledal koledar in si mislil, pa kaj hudiča talajo te koledarje, kdo to danes rabi, ko imamo mobitele in kompjuterje, pa še tako gnusno kičaste. Potem pa sem se nenadoma spomnil gasilcev, ki so v bloku moje mame talali koledarje, odkar pomnim oz. odkar sem tam živel, ona pa jim je vedno dala jurja ali koliko, in so bili še bolj gnusno kičasti, čeprav je bilo v stolpcih z mesci še dovolj prostora, da si je pozneje beležila, kdaj še prihajam domov in kolikokrat prespim, da mi je vedela pravočasno zamenjat posteljnino. Že zato mi je bilo žal, da sem nehote poštenemu možakarju pokvaril fund raising. Ti koledarji so v bistvu legitimen del praznikov, zato ni nobenega razloga, da bi se jim posmehovali. Čeprav bi si to zaslužili — mislim koledarji, ne dimnikarji.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 10. December, 2006 ob 08:00 v kategoriji Patetično, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

4 komentarjev na “Dimnikar”

  1. vid pravi:

    marko,
    ali se kdaj primeš za gumb ko pride dimnikar?

  2. agent agent pravi:

    Jaz se ponavadi bolj primem za denarnico kot za gumb…

    No, hecam se. Kar se tiče dimnikarjev, se tudi pri nas oglasijo enkrat letno. Sicer se ne spomnim, ali so prinesli kakšen koledar, vem pa samo, da imajo obvezne kontrole dimnikov. Večkrat pa sem bral po časopisih, da se jih ljudje nekako otepajo, pa še razni koncesionarji se skregajo med sabo. Tako da je biti dimnikar kar nehvaležen posel.

    Je pa dimnikar dober motiv za voščilnice, to pa res. :)

  3. markopigac markopigac pravi:

    no, ja. gasilcem pa dimnikarjem se ze spodobi dati tistih nekaj par sitov. ker nikoli ne ves, kdaj zagori pri tebi..

  4. ciny pravi:

    nič hudega, da jim nisi dal denarja… hudo je pa, da moraš tako pljuvati po njih na blogu. marsikaj je gnusno kičastega dandanes… pa ne samo na koledarjih, ki nikomur ne škodijo, ampak na bolj eminentnih mestih. kar se mene tiče mi je lepo, ko pridejo dimnikarji s koledarji in mislim, da si ne zaslužijo tvojega pametovanja o kiču.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.