Plakat

Petek, 22. december 2006

Moški sredi tridesetih let sedi v črnem plašču za razpokano leseno mizo, očitno na prostem, očitno pozimi, očitno na oblačen dan. Ima goste, rahlo skodrane, temno blond lase, ki mu padajo na zamišljeno, verjetno zgolj sitno čelo. Za njim je zid z odkrušenim ometom. Atmosfera na tej črno-beli, namenoma podosvetljeni fotografiji je mračna. Vse deluje dokaj depresivno, a umetniško. Še kar umetniško, čeprav gre v bistvu za marketing.

Skratka: moški se s komolcem naslanja na rob mize, na kateri ni več laka, in si z dlanjo podpira glavo. Oči so v poltemi: obrvi sršeče, svoje prispeva osvetlitev, morda tudi fotograf pri razvijanju. Poza je kvazi zatežena: bo že kmalu konec tega? Kljub temu pa ne more skriti, da bi rad izpadel všečen, čeprav ne bi za to nič naredil.

Zakaj toliko vem o tem moškem? In kako to, da opažam toliko detajlov na tej fotografiji?

Moški na fotografiji sem jaz, fotografija pa ni samo fotografija, ampak tudi plakat, velik več kot meter krat skoraj dva. Zgoraj, v črni pasici, piše: “Raje pišem kot mislim.” Spodaj, čez mizo, pa Delov logo in slogan “Prva in zadnja beseda.” Potem pa še moje ime in priimek.
Vzel sem rolo, ki se je osem let valjala za različnimi omarami, in jo nesel kaširat in uokvirit. V spomin na nek drug čas in nek drug časopis.

Teden dni pozneje zgleda plakat takole:

22122006211.jpg

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 22. December, 2006 ob 23:15 v kategoriji Po defaultu ZNB, Reklame.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

21 komentarjev na “Plakat”

  1. Dajana Dajana pravi:

    Najbolj mi je všeč ta stavek. Ta je carski: “Vse deluje dokaj depresivno, a umetniško.” hahahaha – depresivno, ampak umetniško??? Nekoč mi je nekdo, ki je hotel biti umetnik, rekel, da ne more ustvarjati, če ni nesrečen…?

    Obenem pa je žalosten ta tvoj prispevek. Včasih je bilo Delo res nekaj vredno. LP

  2. martin martin pravi:

    Če pogledam sliko… kako, da si že takrat vedel, da bo tako kot je?

  3. Simon Simon pravi:

    Nisem vedel, da Mladina nastaja tako promptno.

  4. chef chef pravi:

    “…bi rad izpadel všečen, čeprav ne bi za to nič naredil.”

    Ampak maš res smisel za humor! :D Stanovanje imaš pa skoraj prazno!

  5. sadie007 sadie007 pravi:

    takle plakat bi pa jst tud imela … z istim fantom … se mi zdijo glih prov otožni, naveličani in uporniški učki … ki bi mi vsako jutro (tko si predstavljam) s stene rekl – fakju

  6. jakob007 pravi:

    sm te zdnč vidu na televiziji. sam se ne spomn na kermu programu pa na kateri oddaji si biu. :D

  7. pikec85 pikec85 pravi:

    preprosto – usoda! morda…

  8. janezrav pravi:

    Lep stol, lep parket,tudi lasje so v redu.Kar tako naprej saj te radi beremo! Lepe praznike in srečno in zdravo v novemo7 letu.jr

  9. agent agent pravi:

    Ni slabo tole obujanje spominov s pomočjo plakatov. Se spomnim, da te je leta 1999 v eseju “Slovenske marginalije” celo Drago Jančar omenil. Sicer ne z imenom in priimkom, je pa citiral tole “Raje pišem kot mislim”. In to nekje na koncu eseja, kjer je razglabljal o tem, da je ne-mišljenje postalo nekaj običajnega v naši državi.

  10. konstanta pravi:

    Marko, pisati res znaš. Moram priznati, da mi čisto nikoli ni dolgčas, ko berem tvoje objave. Glede vsebine pa… Kako je že rekel Gregor Golobič v Objektivu? Da si “odvezan vsebini”? Kaj pa vem. Jaz sicer ne bi šla tako daleč, ampak mislim pa, da je pri tebi vseeno forma tista, ki je v ospredju. In forma je res dobra, da se razumemo.

    @Dajana

    Če malo pogledaš biografije velikih umetnikov, boš videla, da po večini res niso bili ravno “shiny happy people”.

  11. mish mish pravi:

    Zanimiv slogan na plakatu. Za nekatere bi veljalo: Najprej pišem, potem mislim.
    Od takrat ste nekam shujšali, Marko. Če primerjam fotografiji.

  12. prometej pravi:

    ko sem bil še študent sem si včasih kupil delo in z njim pod roko šel čez mesto in bil sem zadovoljen; danes dela ne kupujem več; ponavadi rečem: dnevnik, nato: večer in na koncu: aha samo delo je ostalo, pustite; delu so dnevi šteti; delo so lažje “zjebali” ker je bilo nevtralno – od tam ga ni bilo težko zanihati v pravo smer; vse spominja na malega otroka, ki očetu teži naj mu da pištolo, ki jo skriva, da vsaj enkrat ustreli; ko oče popusti se mulc seveda (po nerodnosti) ustreli naravnost v čelo;

  13. markopigac markopigac pravi:

    ce bi imel brke, bi pomislil, da je na fotki fredi miler..

  14. vinci vinci pravi:

    In zdaj, s tole postavitvijo – ti sediš za prazno mizo na plakatu, na prazni steni in praznim stolom – zdaj je zares umetniško.
    Mogoče bi bil boljši slogan: RAJE PIŠEM KOT DELAM – DELO.

  15. gushto gushto pravi:

    Ja …delo sem kupoval 15 let. Do letošnje spomladi. Kako ocenjujem vrednost časopisa? Po dolžini časa, ki ga porabim zanj. Pri Delu sem prišel na 5 min. … slaba investicija. Dnevnik mi trenutno nudi cca 20 – 30 min bralnih užitkov :) )). Režimske TV in režimski časopisi še nikoli niso bili dobri!

  16. gushto gushto pravi:
  17. agent agent pravi:

    Po čem pa sodiš, da je Delo režimski časopis? Ravno zadnjič se je nekdo pritoževal, da je kljub novemu uredniku še vedno preveč neobjektivnosti. Mogoče je poanta v tem, da je šlo nekaj znanih novinarjev (Lucu, Repovž, Poglajen) proč. Ampak njih se mi ne zdi škoda. Nasploh pa ne vidim problema, zakaj ne bi bil kakšen dnevnik bolj lev, drugi bolj desen, tako kot v tujini. Bolj konservativna usmerjenost ne pomeni slabše kvalitete.
    Edino, kar me pri Delu res moti, je format in pa morda organizacija strani.

  18. gushto gushto pravi:

    Res bi težko sodil o tem ali je Delo režimski ali partijski časopis, ker ga že nekaj časa ne berem več.

  19. vlatka vlatka pravi:

    Lepa fotka na fotki. :) :)

  20. staneso pravi:

    ja, to so bili časi, ko je blo še Delo….

  21. Parafraza Crnkoviča: Pišem, da mislim… | The L Files pravi:

    [...] klasičnih medijev? Vsaj v primeru slavnega Crnkovičevega citata, s katerim je pred leti prodajal časopis Delo. Vsake toliko se namreč ob pregledu slovenskih blogov ustavim in ugotovim, da se blogerji vedno [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.