Voščil sem Ambrušanom

Ponedeljek, 1. januar 2007

Ura je bila pol dveh, še vedno je pokalo, v zraku je smrdelo po smodniku, s Prešerca je zamolklo odmevala glasba, na ulici veliko ljudi, marsikdo je očitno že odhajal z javnih žurov v centru. Z Lukatom sva slonela na oknu in kadila in pila, on še vedno šampanjc, jaz že amareto.

Naenkrat pa zaslišim: “Hej, gospod, a mate kaj za pit?”


Pogledam in zagledam štiri ne preveč trezne ali vsaj veseljaško razpoložene fante, ki mi mahajo gor v prvi štuk. Hmm, zakaj pa ne, pomislim in rečem, da bi se pa mogoče res kaj našlo. Bil sem rahlo okajen, očitno ravno prav za take štose. Istočasno me tudi prešine, da se v špajzi kdo ve zakaj in od kod nahaja flaša cvička, ki bi se je bilo dobro znebiti. “A bo cviček v redu?” se zaderem dol. “Super!” se zaderejo nazaj. In spet jaz: “Mal počakte!”

Šibam v špajzo, vmes pa že razmišljam, da to mogoče ni bila najboljša ideja. Kaj se mi je treba zapletat s pijansko druščino? Kaj, če so agresivci? Za trenutek pomislim, ali imam kje kakšno špago, da bi jim flašo spustil dol, ampak se sam sebi zazdim smešen. Kakorkoli, pridem nazaj na okno, pomaham s cvičkom, se zaderem: “Še mal, prhajam!” in se napotim dol.

Tipčki me prijazno pozdravijo, jaz jim dam flašo, rečem: “Nate, fantje, pa na zdravje!” Nakar eden od njih, že prej navidez glavni in vsekakor največji, iz zadrege ali kaj, ne da bi ga kdo kaj vprašal, nepričakovano reče: “Veste, gospod, mi smo iz Ambrusa.” Debelo jih pogledam in dobrovoljno šokirano rečem: “A res al kva?!” Ta glavni pa pravi: “Hja, tud mi smo ljudje!” Zasmejem se in rečem: “Očitno res.”

Pozanimam se, kako bojo prišli do doma. Najmanjši pokaže na največjega: “On bo vozu!” pravi. “Pol mu pa ne dat za pit,” rečem, nakar mi taisti najmanjši že vošči srečnga pa zdravga in potem še preostali trije in jaz njim.

“A si morte mislt, da so bli iz Ambrusa?” pravim, ko pridem nazaj gor. Vsi se smejimo, Luka pa pravi: “Ravno prav, da si jim dal cviček!”

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 1. Januar, 2007 ob 14:05 v kategoriji Po defaultu ZNB, miks.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

11 komentarjev na “Voščil sem Ambrušanom”

  1. Radvanjec Radvanjec pravi:

    Kot so sami dejali…tudi oni so ljudje…

  2. Urška Urška pravi:

    Stranger than fiction…

  3. martin martin pravi:

    “flaša cvička, ki bi se je bilo dobro znebiti” – dobra poanta. :) :) :)
    No, znebimo se zvezd na rokavih v letu 2007.

  4. Dajana Dajana pravi:

    Vau. Hm, zakaj pa so morali poudariti, da so iz Ambrusa??? Atrakcija, medijske zvezde? To so ziher uni, ki so se z Drnovškom pogovarjali. Hm, zakaj pa v Ljubljani praznjujejo? A so šli v Roje pogledat? Jao…Škoda, da me ni bilo tam, kaj bi jih jaz vse vprašala…!!!!!! ahahahahaha :mrgreen: :mrgreen: :mrgreen:

  5. kinkitone kinkitone pravi:

    Mi smo pa policaju pred vlado dali kozarec šampanjca.

  6. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Priznam, da je tudi meni šlo marsikaj po glavi, pa raje nisem drezal. Sicer pa mislim, da so to bili otroci tistih, ki smo jih gledali po televiziji. In ali ni edino logično, da mularija iz tiste božje matere pride za silvestrovo žurirat v Ljubljano?!

    Lepo, da ste policaju ponudili šampanjec. In še lepše, da si je upal pit na dužnosti.

  7. mish mish pravi:

    Aplavz! …Tudi oni so ljudje…Toliko strpnosti na enem mestu še nisem zasledila. Celo odvečni cviček ste jim podarili? Bi potem Strojanovi pod oknom dobili flašo viskija, ker so “revčki”?
    Niste mi všeč, Marko, iz vas veje pristranskost. V novem letu vam želim manj arogance in bolj odprte oči. Srečno!

  8. roberto pravi:

    Ja kaj hudiča gospa jim naj bi pa podaril .Verjetno ste ena od Blogarskih dobrotnikov
    Ali nebere da se človeku enostavno zdi fajn da so iz Abrusa.In samo to je omenil

  9. martin martin pravi:

    Ne vem, če ste nasedli ravno mojemu citatu, ampak MC se je (iz zapisanega) odločil za cviček še preden je vedel, od kod so. Ampak vedno uživam, če komu odleže.

  10. ervinator pravi:

    Dajana, kaj bi jih pa vprašala? Ker če do sedaj kljub vsem informacijam in debatam še vedno ne štekaš …

  11. agent agent pravi:

    Seveda so oni ljudje – in pod kožo krvavi, tako kot jaz.:)

    Jaz bi pa rad s kakšnim Ciganom šel na ciganski golaž. Resno.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.