Arhiv za 3. Januar 2007

Primožu Lorenzu

Sreda, 3. januar 2007

Stara Ljubljana je bila domače dvorišče Primoža Lorenza, zato ga tam ni bilo težko srečati. Velikokrat sva kakšno rekla — no, bolj on kot jaz: praviloma o mestu, glasbi, kulturi —, čeprav je res, da zdaj že dolgo ne. Včasih se mi je zdelo, da preveč govori, ampak kdo bi mu to zameril, ko pa je govoril samo o mestu in je zanj tudi toliko naredil?!

Kakšno cinično naključje. Ravno včeraj, ko sem se sprehajal po Cankarjevem nabrežju in poslušal prijetno glasbo, ki se je razlegala med štanti, sem Nini razložil, da ne gre noben komad mimo Lorenza. To se spomnim, da mi je enkrat razlagal. Nekaj klasike, nekaj slovenske popevke — skratka, kultivirana glasba. Da ne bi še tam bobnela štanca, kot da tega ni dovolj že povsod drugje.

Nikogar ni vprašal, kaj bi rad poslušal. To ga niti ni zanimalo. In zakaj bi ga? Saj je sam vedel! Ljudje so se v Stari Ljubljani med temi novoletnimi zadevami počutili prijetno. Če bi jih vprašali zakaj, verjetno niti ne bi rekli, da zaradi glasbe. Ampak po mojem je bilo to to.

Z Lorenčevo ženo, ki je bila prava faca, sva bila v starih časih kolega na Delu, njegova sestra Bernarda Jeklin pa me tako ali tako lahko šteje med svoje orto fane. To se je nekako prenašalo tudi na Primoža.

V bistvu je deplasirano ob taki priložnosti omenjati trivialne popevkarice. Ampak vseeno si ne morem kaj, da ne bi citiral uporabniškega komentarja na objavo novice o smrti Primoža Lorenza: “Nisem poznal tipa, toda vrhunske mojstre cenim do obisti. Pravijo, da je bil dober muzikant in glasbenik, klobuk dol pred takimi. Ko bo umrla Saša Lendero ali pa Helena Blagne, bom samo nežno prdnil.”

  • Share/Bookmark