Dalmatinski trg
Nedelja, 7. januar 2007Dnevnik/Objektiv — sobota, 6.1.2006
Dan po novem letu sem slučajno ujel poročilo HTV o silvestrovanju na Timesovem trgu v New Yorku. V bistvu nič posebnega. Razen tega (za slovenskega gledalca), da je bila novinarka na licu mesta — in da je bil alkohol prepovedan.
Blagopokojni Primož Lorenz mi je nekoč razlagal, da sam izbira glasbo, ki se vrti po zvočnikih v Stari Ljubljani. To sem se spomnil, ko sem 1. januarja šel mimo stojnic in so diskretno pritajene, vendar dobro slišne slovenske popevke zvenele tako prijetno. No, še isto noč po tem večeru je Lorenz umrl.
Že čez 24 ur pa se je na internetu razvnela debata, da v Sloveniji koncertira preveč hrvaških glasbenikov, in to zlasti v Ljubljani in zlasti ob svečanih priložnostih kot letos, ko je stopila v veljavo nova valuta. Najprej je na Pop TV v zadnjem lanskem Pop Klubu Jonas Žnidaršič pripomnil, da “boli”, da na po novem “Hrvaškem trgu” nastopajo vsi ti Gibonniji in Grašoti in kdo ve še. Sogovornik Zoran Janković pa ga je hitro korigiral, da bi bil vic boljši, če bi Prešerca preimenovali v Dalmatinski trg, saj so vsi nastopajoči Dalmatinci, in da odziv publike tako ali tako dokazuje, da gre za “izjemne dogodke”.
Nakar je spet ta Gušti objavil tekst, v katerem pravi, da ga kot glasbenika moti lahkota, s katero “pocenjakarji iz Hrvaške in preostalega juga” — kot imenuje Graša, Danijelo, Stavrosa — “dobijo špil v Sloveniji, mi iz Slovenije pa na jugu praktično ne. Pa so zato krivi kolegi iz Hrvaške, Srbije in Bosne? Niti najmanj. Pridejo zato, ker jih nekdo povabi.”
Nato so se vsuli komentarji, ki so segali od teorij o zakompleksanem slovenskem popu pa do Jankovića kot uvoznika turbofolka. Nasplošno sem bil presenečen — pozitivno, to že moram priznati —, da je toliko ljudi potegnilo z Guštijem in da so njegove še preveč tolerantne trditve, češ, pa naj bo, če je folku všeč, zaostrilo s pripombami o slovenskem samozaničevanju, ki da ne more kontrirati ex-yu samovšečnosti. Tudi na jugu je vse polno smetja, vendar je njihovo in kot táko že apriori več vredno od uvožene, magari boljše muzke.
Na silvestrovo ni težko privabiti štiridesettisočglave množice v center Ljubljane na pol kvadratnega kilometra. Postaviš štante s pleskavicami in hrenovkami, poceni vinom in medico, še cenejši alkohol pa si množice prinesejo kar zdoma. Treba je postaviti še nekaj odrov in organizirati ognjemet — in uspeh je zagotovljen. Za novo leto bi lahko igrali ne vem kdo, Gušti & Polona, Olivia, Patetico, Melodrom, Patty Diphusa ali celo Jazbinškovi all stars ali še kaj bolj elitistično intelektualnega, pa bi prav tako prišlo 40.000 ljudi silvestrovat v center. Absurdno je misliti, da pridejo dijaki in študentarija in ljudje iz okoliških krajev — ti so v tej masi nedvomno v večini, saj na silvestrovo ne znajo in nimajo kaj pametnejšega početi (predvsem pa ne kje drugje), kot da se čredno alkoholizirajo — poslušat konkretna glasbena imena (in to ravno ta dalma-šoder) in da je to neprekosljiv dosežek organizatorjev, ki so organizirali kulturni dogodek s 40.000 obiskovalci!
Še več! Tudi če bi prišlo v center žurirat samo pol toliko ljudi ali celo le četrtina, to ne bi bilo nič slabega. Dvanajst let nekulturnega županovanja, začenši z Viko in Danico, je vcepila ljubljanskemu in okoliškemu plebsu od Postojne do Litije to noro idejo, da je center Ljubljane nekakšen Rock Otočec na asfaltu, med naseljenimi hišami in kulturnozgodovinskimi spomeniki, kjer se lahko kdorkoli od petnajst do petindvajset let za novo leto in za konec šole in za začetek šole po mili volji dere, pleše, pije, bruha, valja in razbija in po potrebi tudi odleži.
Janković bo očitno nadaljeval z omogočanjem divjaštva — ki ga ob boljših izvajalcih in z manj publike niti ne bi bilo! —, le da bo zamenjal nacionalni profil nastopajočih in njihov glasbeni stil, da bi maksimiziral številčnost publike in blaženost vsakega posameznika. Še več folka! Potolcimo rekorde! Naj se bakhanalije razširijo vse do Trnovega, Tabora in Bežigrada!
Zadnje besede zadnjega Ljubljančana, preden se bo odselil na deželo, bodo: “Kaj morem, ljudem sta Petar Grašo in Danijela všeč.”
A naj se vrnem k hrvaškemu šundu na slovenski zemlji. Slovenija in Hrvaška imata preveč pomembnejših odprtih vprašanj, da bi se nam splačalo zahtevati recipročnost koncertnih nastopov naših in njihovih glasbenikov. Kljub temu pa bi slovenska kulturna politika — zlasti seveda tista razvedrilna, ki zmotno misli, da s kulturo nima nič opraviti, ker je pač namenjena nižjim organizmom na suburbanem nivoju— morala nujno poseči po kulturnem protekcionizmu. Ali z drugimi besedami: Jankoviću in ljudem okrog njega, ki vlačijo Danijele in Grašote v Ljubljano na javne koncerte, bi morali dopovedati, da so kmetje, ne pa frajerji, in to ne le v glasbenem smislu, temveč tudi v državljanskem, ker se to preprosto ne spodobi. Dalma-šoder pa se naj svobodno razlega v plačljivih lokalnih diskotekah, kamor tudi spada.
Tega pa seveda ne razlagajte Hrvatom, sicer bo naslednji dan pod posmehljivo bombastičnim naslovom objavljeno v Jutarnjem listu.
Objavljeno v Nedelja, 7. Januar, 2007 ob 19:06 v kategoriji Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
7. Januar 2007 ob 19:19
Resnično. Ko sem stanoval v strogem centru, so se mi vsi praznovalci zdeli sodrga. Ta melos privablja tudi tak razbijaški odnos v mesto. Verjamem, da se tudi ob Guštiju kozla od preveč vina, ampak je zvok (meni - poudarjam - meni) vseeno bolj domač in bolj zdrav.
Staro mestno jedro ima nek poseben pomen prav povsod po svetu, danes zvečer nas je vseh pet na sprehodu ob Ljubljanici videlo samo smeti, razbite steklenice in (dobesedno) drek. Slabovoljno, zares. Sploh ob poflekanih fasadah z “genijalno” poezijo. Naj se kdo kresne po glavi!
7. Januar 2007 ob 20:18
Hm, lepo si tole napisal… Že čakam, da te ljudje okarakterizirajo kot nestrpneža do balkanske muzike in kot tipičnega ljubljanskega snoba.
Takole sem pa na temo o masovkah pisal jaz:
http://chef.blog.siol.net/2006/12/28/masovke-v-ljubljani/#more-39
7. Januar 2007 ob 20:30
[...] Nemara bi moje uho kar preslišalo vse to ljubosumno in razočarano šelestenje, a kaj, ko se na to temo vedno znova oglasi tudi moj priljubljeni salonski intelektualec. Tako sem danes zjutraj - odkar so moje nekdanje jutranje branje prepustili na milost in nemilost vseuničujočemu nekdanjemu članu cekaja in njegovemu nedonošenemu uredničku, si sobotna jutra krajšam z Objektivom, sobotno prilogo nekega levičarskega glasila - naletel na njegovo zadnjo pisarijo na to temo. [...]
7. Januar 2007 ob 20:47
Saj bi dodal še kaj na “trekano” gmajno, pa je pod nivojem. Jaka žal preplitvo kaka. Veseli me, da si zapisal tu (IN SE PODPISAL) prav tisto, kar prebivalec mestnega jedra, z vsaj malo soli v glavi, dejansko misli o teh čudovitih zabavah. Aci, oprosti, ker te nisem nekoč poslušal in še pravočasno luknjal zvočnike. Žal so mi privzgojili nekaj norm, ki so mi to preprečile. A si mogoče univerzitetno mesto ne zasluži vsaj malo intelekta?
7. Januar 2007 ob 21:21
no, po (zadetem?) manjifiku, (zdolgočasenem?) jonasu, (frustriranem?) guštiju, zdaj še (?) crnkovič.
normalno, da je večina raje potegnila z vašim nacionalističnim šuntanjem.
proti takšnemu populizmu namreč zdrava pamet nima šans.
7. Januar 2007 ob 21:33
aja, sej res,
slovenijo slovencem.
7. Januar 2007 ob 21:40
Uf….MARKO se je pa zgubu.
Jst poslušam Radio DUR. Poslušalci te postaje nimamo problemov ne sturbo folkom ne z krvatarji… mi vemo da se to posluša doma-če komu to sede.
Men osebno je Oliver edin dalamtinc k ve kako se poje. Poleg une tete TEreze. Ampak to je tema kravatarske muske.
KDO, PROSIM LEPO, JE GUŠTIJU KRIV DA ŠE CELO OSLOVENCI, KOT SM JST, NE POZNAMO NJEGOVE MUSKE??? Dur že dolgo dela reklamo nj jim glasbeniki pošlejo svoje podatke da jih vključijo v oddajo “ZA TO SMO SE BORIL”
Zakaj mora bit pa za vse zdj kriv Pravoslavc Zoki??? tIP MA RAD ČEVAPKE IN RAKIJO pa bodmo pošteni raja tut… to so te k tko nimajo okusa
Nej se tip namest da se “kurči” po blogih sprav reklamirat svojo musko. . K je pluvov po judovski deklici Ani sem se jst sprašvov WTF je Gušti?
Aj to slp primorsk sleng za apetit a je pa prenapet literarn kritik k mu ni ratal kt pisatlu…al pa res gnil slikar k se skos kurči…
7. Januar 2007 ob 21:48
Ampak “slovenijo slovencem” si pa prepisal z nekega foruma. Pazi, da te ne tožijo. Mimogrede™: trubači iz Guče so zame vsaj dve nadstropji nad zelo zgoraj omenjenimi, tako da nisem čisto nacionalističen. AH, spat. Naj se Marko sam prepira.
7. Januar 2007 ob 21:53
Vprašanje je, ali je Ljubljana po mentaliteti mesto ali vas. Sodeč po vaških feštah na Tromostovju je še vedno na nivoju pastirjev.
7. Januar 2007 ob 21:56
Ti pa raje pazi, da te ne ukradejo, ko si bister kot sava, po močnem deževju.
kot drugo, moj komentar je bil izključno namenjen avtorju članka, ki nadaljuje nacionalistično gonjo, ki že rezultira v tem, da se zokija označuje kot pravoslavca (čeprav to ni), in deljenje na slovence in ostale.
se pa strinjam s tabo, ko si rekel, da greš spat. si vsaj bruk ne boš delal.
8. Januar 2007 ob 04:11
kdo je tu stoka seljačka….
8. Januar 2007 ob 11:40
Meni se tudi zdi, da je močno pretirano, da se prestolnico Slovenija na silvestrsko noč zasiči s hrvaškimi izvajalci, kot da bi imeli monopol. Ampak posel je pač posel - verjetno jim je Janković obljubil posel za pomoč pri volilni kampanji in obljubo je treba držati, pa če nam je všeč ali ne. Sam bi ravnal povsem drugače. Na območje Ljubljane bi postavil lepo pet odrov za vse, ki se gibljejo bolj v masah (raja, plebs, itd.), medtem ko bi kulturniški sladokusci uživali v drami, operi, Cankarjevem domu… Na Prešernov trg bi dali kakšnega slovenskega pop izvajalca (na primer Kingstone, vmes pa še kakšno pevko), na Kongresnega nekaj bolj rockerskega, na Mestni trg na primer kakšne “šokovce” ali pa Jazbinškove “diksije” (pa še Alenka Godec vmes), na tržnico kakšne narodnjake (Igor in Zlati zvoki) in še nekam bi dali kakšnega gostujočega (morda hrvaškega) izvajalca.
Morda še to: kar se hrvaške glasbe tiče, je pač ravno tako kot pri nas - imaš izvajalce, vredne mednarodne slave, imaš pa tudi mediokritete. Kolikor vem, je problem, ker naši uvažajo mediokritete, medtem ko slovenske glasbe tam skoraj ne slišiš. Vse stvar pa je v tem, da se na naših radijskih postajah ta glasba veliko vrti, zato tudi veliko gostovanj hrvaških glasbenikov. Mene sicer predvajanje južne glasbe na radiu ne moti toliko, če gre res za kakšne stare dobre uspešnice.
Je pa pojav hrvaških glasbenikov za silvestrsko noč v Ljubljani zanimiv s tega vidika, ker Janković kot Srb gradi mostove s Hrvati (sicer bi verjetno povabil Arkanovo Ceco…);)
8. Januar 2007 ob 17:05
Tukaj ne gre za hrvaško muziko. Gre za staranje izgubljencev z medijske scene … Končno Ljubljana zares zaživi, pa ubogim starčkom po duši spet ni prav. Z množico kreditov so zbrali fičnike za nakup stanovanjca v centru, nakar jim zmanjka denarja za garažo, ponoči pa ne morejo spati, ker je veseli december pač vesel. Preselite se ven iz centra, če vas moti dogajanje za meščane! Zunaj so cene nižje in še mir boste imeli. Pa tudi neumnih motivov za stokanje vam ne bo zmanjkalo.
8. Januar 2007 ob 17:08
kaj tako bedastega pa že dolgo nisem slišal. kje pa ti stanuješ, nergač? za bežigradom ali na prešernovem trgu?
8. Januar 2007 ob 17:57
A to meni, Marko? Mogoče je res bedasto, čeprav ne vem, zakaj.
Stanujem nekje med Galjevico in Trnovim.
8. Januar 2007 ob 20:15
Ne verjamem, da tebi. Jaz pa sem celo noč pazil, da me ne ukradejo. Uf, sem se namučil. Turbonamučil. In čakam, da bodo Globokovijolični zaigrali v križišču Celovška/Tivolska/Gosposvetska. Buhpumagi. Meščani namreč poslušajo turbofolk dogajanje, pa bi uršulinsko predmestje zadržalo to trapasto razgrajanje. Zdaj sem pa že patetičen. Adios.
8. Januar 2007 ob 20:24
se boš že navadil