Mail od zmerljivca

Ponedeljek, 19. februar 2007

Tole sem danes dobil od kolumnista Financ, ki sem ga sesul v Jani oz. Baby Blogu:

pezdir-1.png

PS 1: Pezdirjev odgovor na moj blog:

pezdir-2.png

PS 2: Mrkaićev odgovor na moj blog:

mrkaic.png

PS 3: Na to sem odgovoril: “Komaj čakam!”

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 19. Februar, 2007 ob 11:32 v kategoriji BabyBlog.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

139 komentarjev na “Mail od zmerljivca”

  1. Alex Remus Black Alex Remus Black pravi:

    Hmmmm, se mi zdi da poznam dobrega odvetnika. Te zanima? :)

  2. chef chef pravi:

    Haha, smešno. Marko, si potvarjal in lagal?

    No, Pezdir se je res pokazal v vsej svoji veličini. Očitno si mu res lepo stopil na žulj, čestitke!

  3. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Jaz se ne tožarim. Sem že tudi hujše fasal, pa nisem tožil. Sicer pa avtorjev namen ni bila javna diskreditacija, ker mi je mail poslal zasebno. Mogoče bo on mene tožil, ker sem ga javno objavil.

  4. mojcas mojcas pravi:

    Crnkovič, mogoče boš ti potreboval odvetnika ;)

    Drugače pa čestitam Radu za mnenje o avtorju tega bloga. Sama imam podobnega, vendar pa ne bi uporabila takih besed in takega gneva, ker s tem človek dejansko pokaže, da je sam ranljiv na tej točki. Ja, očitno je bil žulj.

  5. dimnozaver pravi:

    Hm, če je bil mail zaseben, kdo so potem tisti “ljudje, ki nekaj so” in gledajo direktno pljuvanje v obraz? Mrkaić, Urbas, Susman? Bi naj oni pričali o tem? Cucek, ki kenja v svojem kotu, je pa łep słovenski izraz, vreden, da si ga zapišem u bełešku. Poćasi se ućim intelektualštine.

  6. Hotimir Hotimir pravi:

    Kdo pa sploh je Rado Pezdir?? A je to javna osebnost? Pa zakaj je tako razpizden?

  7. Alex Remus Black Alex Remus Black pravi:

    Kolumnist Financ, ki je zapisal v eno samo kolumno toliko neumnosti, da človek skoraj ne bi verjel, da je to napisal en sam človek :)

  8. mijau pravi:

    Nomen est omen.

  9. Hotimir Hotimir pravi:

    Uh zdaj sem pa videl kiri je :) Tisti, ki ima otroke za ekonomsko kategorijo. No ja , to pa je čisto za razumet, da nekdo, ki se ima za strokovnjaka in je kolumnist pri neki reviji in javno spušča take nesmisle, tudi drugače ne more bit ravno v vaservagi.

  10. dimnozaver pravi:

    Ali se tale sproti prevaja v slovenščino pa ne dohaja?

  11. Hotimir Hotimir pravi:

    Me zanima ali ima ded tud kaj otrok? nekje sem bral neko izjavo….ko sem bil še sam in sem gledal otroke znancev, sem imel nič otrok in sto teorij, kako jih vzgajati, sedaj pa imam enega otroka in nič teorij, kako…..:)

  12. had had pravi:

    ojej.. zanimiv pristop ima ta “kolumnist”.. btw.. v sedanjem casu je pa res ze cisto vsak lahko kolumnist..

    ce bi bil clovek na mestu, potem bi obracunal s teboj skozi kaksno svojo “kolumno”.. ker tega ni sposoben, rajsi posilja maile.. le zakaj ima potem v cc-ju se par ostalih prejemnikov? zato, da jim pokaze, kako je pogumen in kako polna jajca ima?
    ali pa je pac trobilo, ki si ga sesul in sedaj mora opravicevati sam sebe, pred svojimi??

    v vsakem primeru pateticno z njegove strani.. upam, da ti se kaj napise :evil:

  13. enxen pravi:

    Zanimivo, Hotimir, v zapisu k blogu “Zmerjanje s fašisti”, si imel še dva. Upam, da se tistemu, preostalemu, v tem času ni zgodilo kaj neprijetnega? Ne bi privoščil.

    Nivo komunikacije v dotičnem mailu, ki si ga prejel, Marko, pa je povsem na nivoju komunikacije Slovencev. Če se še predsednika ne moreta kulturno pogovoriti, kako se bo potem raja? Ker raja smo, sicer se tovrstnim izbruhom ne bi čudili. Samo ugotovil še nisem, če raja ostajamo zato, ker nam je tako udobneje, ali zato, ker dejansko nikoli ne bomo premogli dovolj širine, da bi kot narod premagali polarizacijo, ki nam je vsiljena.

  14. katarina katarina pravi:

    a tkole zgleda jezen intelektualec? dobro, da živim med “primitivci”. uporabijo manj besed in iz oči v oči povejo, kaj mislijo.

  15. martelanc pravi:

    … ja, res grozno, da objavlja na vrtičkarskem blogu. Če ne zaradi drugega, zato, ker so Finance res pojem … česa že? Od perspektivnega časnika v zgolj dveh letih do pravega rumenega tiska, čestitke! To pa je nivo primerjave. Ne, niti slučajno nisem off-topic …

  16. Eos Eos pravi:

    Rado Pezdir! Sram te je lahko, glede na izobrazbo (in ne intelekta), ki jo premoreš. Ni vse v materialnem napredku in odlika intelekta je ravno v tem, da presega primitivizem duha in išče globino in širino bivanja. Tega ti, že v kolumni, kaj šele odzivu, enostavno ne premoreš.

  17. Hotimir Hotimir pravi:

    Enxen :) zgoraj sem spustil narekovaje in premi govor. Takole bi moral napisati…. nekje sem bral izjavo:”Ko sem….”
    Te izjave nisem jaz poštudiral. Jaz imam dva mulca, tako kot sem napisal :) prvega sem imel precej mlad…in dobro, da je bilo tako. Dobro je, da imam otroke, človek potem čisto drugače gleda na svet, na sebe in na druge. Zdaj, ko odhajata med odrasle, se spet počutim malo zgubljen, ampak tako je najbrž prav. na svet ne gledam z očesom ekonomista, ker potem bi še zdej verjetno načrtoval in risal krivulje, delal makro in mikroekonomske študije o vplivu plenic na družinski proračun, o gibanju cen krem za ritko in primerjal cene mesečnih kart in nihov vpliv na razvoj prometa v naslednjem stoletju. Žena bi verjetno ušla s kirim, ali pa si kupila vibrator. Za moje posthumne ekonomske nagrade, za bogastvo, ki bi si ga s pronicljivostjo ekonomista pridobil, pa bi se trgali nečaki, ali pa kitajčki…če iz ekonomskih razlogov, nečakov ne bi bilo.

  18. chef chef pravi:

    Hahaha, temu človeku so popolnoma popustili živci.

  19. alice pravi:

    To ne more biti avtor članka v FInancah. Gotovo je kak anonimnež odprl račun na gmailu.

  20. xurko pravi:

    Prav je, da si ga odplaknil. Njemu pa, “se vidimo v naslednji štali”

  21. Simon Simon pravi:

    Z Markovimi stališči se večinoma strinjam, občasno pa tudi nikakor ne. Z zadnjim se recimo ne, kljub temu, da sem zaplodil in vzdržujem par otrok. Nova ekonomska logika silakov brez otrok, ki po večini živijo še pri svojih mamah, pa nas očitno napeljuje k temu, da je besedno izražena stališča potrebno zagovarjati s pljuvanjem in pestmi. Nič tako novega, na štajerskih veselicah sem obkrožen z “intelektualci visokega ranga” to že počenjal. Pravi adrenalinski šport, ki poživi duha in telo.

  22. jakec1982 pravi:

    Kolumna se mi ne zdi tako grozna. Je precej polemična, Pezdir bi lahko malo pazil na jezik, a neumnosti mu ne morem očitati. Sesul ga nisi, vsaj v mojih očeh ne, ker se mi zdi, da sem članek dojel rahlo drugače kot ti. Sesul se je sam s tem tinejdžerskim e-mailom, to drži.

  23. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    ulala. in potem mojemu blogu očitajo “grde besede”?! svašta. ps. avtor tega mejla ima “zelo zanimiv” način komuniciranja …

  24. Hotimir Hotimir pravi:

    Simon, mislim, da se veseličnim intelektualcem lažje oprosti, saj je veselica že v osnovi namenjena pitju, petju, plesanju in tepežki :)
    pri kolumnah in bloganju, pa naj bi se ljudje spopadli s peresi….po novem s tipkovnicami, brez Aufbix in čreva na plot :)

  25. Big Gigant Head Big Gigant Head pravi:

    Fant pac rad pljuva.

  26. Blazz Blazz pravi:

    Zdaj še čakamo da se prijavi sem a tuki začne Pezdir-at.

    Majmun jedan en.
    Tisti novinarji s financ so men itak vsi po vrsti zgrešeni, in ccajtnga tut od daleč ne pogledam.Tale je pa še posebej trd oreh zgleda.

    Dej, ne se mu pstit pa mu dej vetra. Pa praš ga če ma kej otrok hehehe :)

  27. agent agent pravi:

    Hm, pravzaprav res ne vem, ali je res R. P. zmožen, da je napisal takšen mail, ali pa ga je kdo namočil. Pogovarjal sem se namreč z nekaterimi ljudmi, ki so odgovorni za mesečnik Ampak, in pravijo, da bi težko verjeli, da bi prišlo do take vojne. Seveda, vse je mogoče.

  28. nimiy nimiy pravi:

    @MC,

    sem prebral ta članek pezdira. problem je najprej v tem, da si se ti obesil na nekaj, kar sploh ni bilo del konteksta, znotraj katerega je pezdir razmišljal. in ga potem praktično označil za butca, ker o tem pač ni razmišljal. on se je preprosto odzval na idejo o tem, da bi višja rodnost pripomogla k gospodarski rasti. in take in podobne ideje pač žal obstajajo. spomnimo se boscariola in njegov davek za vse tiste, ki nimajo otrok.

    odziv pezdira je pa malo “švoh”.

  29. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    V kolumni sem se obesil na to, da pozitivna eksternalija (kot bi rekel bizgec Mrki) večjega števila otrok ne samo ni višja ekonomska rast, kot dokazuje Pezdir, ampak da to sploh nima (nujno) veze z ekonomijo. Predvsem pa sem se obesil na to, zakaj človek zmerja s fašisti ljudi, ki so ZA višjo rodnost. (Jaz sam niti nisem predlagal nobenih konkretnih ukrepov za to.) Kakorkoli, nisem pa vedel, da je ta Pezdir še hujši fanatik od Mrkaića.

    In ja, to JE napisal Pezdir himself. Sem preveril.

  30. lotus pravi:

    Res ne morem verjet kaj se dogaja… neki “nominalni” intelektualci so povsem nezmožni normalne komunikacije. Rado in Mićo delujeta kot užaljena otroka. Očitno nista dorasla temu, čemur naj bi bila… kot bi gledal čustvene izlive pubertetnih otrok… mogoče je v temu ravno problem? Mićo in Rado si ne želita otrok, ker bi s tem imela preveč konkurence… na intelektualni ravni.

  31. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    Hahahaha, ko se kregajo intelektualci, je še huje kot med pi**ami na trgovski :mrgreen:

  32. london london pravi:

    MC, obcudujem tvoj nacin pisanja v kontekstu, da “ne jebes” in napises tako, da tistemu katerega das na tapeto, vrzez tako veliko kost, da jo ta hoces noces mora ugrizniti. Seveda je od nas, ki to beremo, nato odvisno, komu bomo dali prav in komu ne. Tako in tako, smo eni in drugi v vsakem primeru na boljsem, saj na ta nacin dobimo res zanimivo branje. ( v tvojem zadnjem postu si zopet spiknil “mrkija” in samo cakamo lahko na odziv hehe ) Sicer pa, tako kot sem ze veckrat dejal – dostikrat se ne strinjam s teboj, te pa vseeno imam za “kredibilnega” in te z veseljem vedno preberem. ( glede Pezdirja – s tem mailom je povedal vse o sebi )

    P.S. Nedavno sem se pogovarjal s kolegico ( novinarka ) in zanimivo mi je bilo poslusati njeno razlago, kako nekateri kolumnisti v svojih zapisih enostavno ne pustijo manevrskega prostora tistim, ki se z napisanim ne strinjajo ali obratno. Mogoce bi bilo zanimivo podobno razmisljanje slisati – brati tudi od tebe. Ce si o temu ze kdaj pisal, bom vesel linka – ce obstaja.

  33. abc1 pravi:

    Clovek zmerja s fasisti ljudi, ki hocejo da drzava z denarjem vzpodbuja visjo rodnost, namesto da bi se zavzemala da ljudje sami poskrbijo zase in za svoje otroke.

    Hocete imeti otroke? Prav, potrudite se, da boste zasluzili dovolj, da jim boste nudili tisto, kar rabijo. Se vam zdi, da ne morete zasluziti toliko in nimate otrok? Spostujem vas. Bolj kot neresne starse, ki mislijo da bodo razmnozili sreco, a namnozijo bedo, potem pa mora pomagati drzava.

    In pezdir ima prav, do skrajnosti je to politiko drzavnega placevanja za rojstva prignal ravno Mussolini.

  34. balkonski balkonski pravi:

    Jaz pa ne “komaj čakam” Mrkaićeve knjige. Sem jo že prebral. No ja, ne zares, a vem, kakšna bo vsebina:

    1. Država se mora umakniti iz gospodarstva (beri: tujcem moramo razprodati tudi zadnji košček (strateških)… dobrin).

    2. Kultura, zdravstvo, sociala, javno šolstvo in ostale državno regulirane zadeve so samo breme, ki se ga je treba znebiti (beri (prosto po Platonu): “pesnike” je treba izgnati iz države).

    In še tole: menim, da bi morali radikalci, kot je Mrkaić, osebno (beri: tudi s svojo glavo, ne samo premoženjem) odgovarjati, če se takšni plani po implementaciji izkažejo za škodljive.

  35. chef chef pravi:

    Mar je mogoče, da tega tepca Mrkaića kdo resno jemlje? Kdo je Pezdir, pa do zdaj itak nisem vedel.

  36. balkonski balkonski pravi:

    Pred časom ga je resno jemal Janša. Celo tako resno, da ga je nastavil v vladni gospodarski strateški svet. To je hočeš-nočeš resna zadeva.

  37. abc1 pravi:

    Tezko vam pade to, da bi taksne reforme najvec naredile za nataliteto. Pobrale bi denar kulturnikom (lista subvencionirancev je slaba sala, nekaj deset “deficitarcev” iz podrocja multimedije je not, le kdo se tu norca dela iz pojma deficitarnosti?). Znizale bi obremenitev gospodarstva, od cesa bi mogoce nastalo kaksno delovno mesto. Unicile bi kartele, ki sedaj lepo zidajo zidove in ne pustijo nikogar zraven k svojim vrtickom. Pesniki bi morali svojo poezijo prodajati – zakaj pa jih sedaj mora financirati trgovka, ki si ne more privosciti ne stanovanja in ne otroka? A? A ona pa mora delati za denar?

  38. Hotimir Hotimir pravi:

    Problem je itaq v tem, da se vsi spoznamo na vse. Blogi so dobri za to, ker se veliko izve o vsem, ker ni pretirane cenzure in ker se določena vedenja (poudarek na prvi e) sirijo med vs ezainteresirane in ne ostajajo le v določenih ali cehovskih krogih. Evo primer MC in pezdir… Če bi bila stvar kot včasih, bi se spopadala v nekem uradnem glasilu ali kaki se bolj zaprti instituciji. 90 % folka ne bi vedelo zakaj sploh gre….tako pa copy-past in narod naj pise sodbo sam. Posteno.Včasih se je točno vedelo, kdo je intelektualec. Izobražen in po obnasanju nasploh. Vedelo se je kdo je kulturnik…pesnik, pisatelj,slikar,…. tisti pač, ki so ga vsi brali, vsi hodili gledat njegove slike, recitirali njegovepesmi. Kdo je arhitekt…tisti od katerega so kupovali načrte. Danes pa kulturniki cvilijo in se obesajo na proračun kot cerkev. Kar dajo od sebe je neprebavljivo, če kateri izmed njih uspe, ga složno pobijejo da je ali sund, ali dvorni umetnik. Noben ne sme slucajno pokritizirati njihovih del, ker je takoj bedak, zaostal zagovednez. Kritiki so iz podobnega masla, bleferji ki delujejo skupaj z umetniki-simbioza. Sistem deluje kot pravljica o cesarjevih novih oblacilih. Umetnik predstavi instalacijo “drek na palc”i, jo postavi na ogled in čaka. Noben ne upa rečt, da je drek…malomescan poslusa kaj pravjo .kritiki. Ti ker niso sigurni napisejo nekaj kunstnega, kar je lahko slabo ali dobro, oni ne razumein smatra da če je žekritika tako komplicirana, pol je že umetnost…politik gleda ker pač mora gledati…in tako počasi vsi hvalijo in se čudijo. Pri celi stvari manjka samo en mulc, ki bi odkrito poveda….sej to je pa ja drek na palci.

  39. mare mare pravi:

    MC in vsi ostali – samo pliz ne se it pričkat s takim INTELEKTUALCEM. Spoštovani gospod skupaj z dr. Aljo Brglez spada v okvir Inštituta za civilizacijo in kulturo (http://www.ick.si/). Tko da lepo prosim…spoštljivo s civiliziranimi in kulturnimi raziskovalci!!! :) )))))

    Never argue with an a.s.s.hole! First he will drag you down to his level, then he will beat you with experience!!

  40. poet pravi:

    Blagor ubogim na duhu, zakaj njih je Financ kraljestvo. ‘Babyface’ Pezdir in ‘debeli’ Mrkva sta pač globoko zafrustrirana. So ju najbrž sošolci preveč zasmehovali (od tu najbrž sovražnost do otrok), zdaj pa vračata celemu svetu. Marko, njune blodnje res niso vredne tvojega komentarja. Svetujem pa ti, da narediš izjemo in Mrkaića – v kolikor bo njegova knjiga žaljiva do tebe – pošteno potolčeš na sodišču. Saj veš, novinarji s(m)o odgovorni javnosti. Ji boš naredil ogromno uslugo, če utišaš človeka, ki medijski prostor spreminja v še večje gnojišče, kot že sicer je.

  41. chef chef pravi:

    @balkonski: nekaj časa sem ga imel res tudi jaz za faco, ampak ne dolgo.

  42. majakrizaj pravi:

    Fantje jaz mislim da je napočil čas, da začnete vi rojevat.

    Da so vam danes polni trebuhi dobrot v izobilju, smo poskrbele mame s trudom in odrekanjem v prepričanju, da boste s študijem upravičili naša pričakovanja.

    Sedaj pa berem, da so vas polna usta sline in vampi dreka.

    Oprostite, vaše študije in polemike so nam v sramoto. Me smo rodile vas, vi pa zlorabljate pomen materinstva.

  43. rooman pravi:

    Pezdir je navadno pezde.
    Bevskajoče ščene iz M.M. brloga, kot se vidi iz mejla. Ker sem iz generacije, ki jo imenoval kleptomanska, bi ga povabil v Celje. Mi se ne pljuvamo. To preskočimo.

  44. jakec1982 pravi:

    Kakšen hlev… Konvencija zmerljivcev?

  45. Hotimir Hotimir pravi:

    Maja pa kaj bluzis :) Me smo rodile vas…..prava reč, važno je kdo človeka naredi. Najbolje da jih gres se nekaj rodit, pa pazi, da ne bo vmes preveč pezdirjev, ker taki že spadajo med” suhe veje naroda” bi rekel Rugelj :) Oni bi se jebali, a da neudje :) ..no ja..odvisno kam

  46. nimiy nimiy pravi:

    @MC,

    kot sem jaz razumel njegov tekst, on nikogar ne zmerja s fašisti, ampak preprosto pravi, da če rojevanje otrok institucionaliziramo, potem mu dodamo tudi nek fašistični element, kar bo kar držalo. jaz v njegovem tekstu nikjer nisem zasledil, da bi on bil proti višji rodnosti, ampak je proti temu, da postane rodnost del ekonomske in še kakšne politike. to se je recimo dogajalo tudi v nacistični nemčiji. seveda v povsem drugačnem kontekstu, ampak v obeh primerih gre za to, da rojevanje otrok postane stvar države in ne stvar osebne odločitve vsakega posameznika. in to je pri tem sporno. dejstvo, da bi imela višja rodnost neke pozitivne socialne, ekonomske in ostale učinke ne legitimira njene instrumentalizacije.

  47. Drugi dom » Marko, drži se :) pravi:

    [...] OK, razčistimo nekaj takoj na začetku – z Markom Crnkovičem se (zelo) pogosto ne strinjam. Dostikrat udari mimo. Še več: imam ga na sumu, da včasih to stori načrtno, iz inata. Ampak tole je pa čisti freak show. Glavno vlogo ima Rado Pezdir (pisun financ), blesti pa tudi Mrkaić. Primitivizem ameriških dečkov v vsej gloriji. [...]

  48. blitz blitz pravi:

    Marko, mislim, da bi moral izbrisati vse komentarje na to temo. Mislim, da je prav, da si objavil email, ampak moral bi onemogočiti komentiranje. Nima smisla, ni tvoj nivo.

  49. lotus pravi:

    @ Hotimir – Dobro si tole napisal :)

  50. tinekr tinekr pravi:

    Marko, ti rabiš ene počitnice. To vse skupaj je……ma meni je tesno pri srcu brat kako se eni kregajo/kregate.

  51. markopigac markopigac pravi:

    MC – in kdo je ta Pezdir? Prvic slisim zanj. Sestavek le lepo spisan, samo preveckrat se ponavlja “pljunem v obraz”. Mrkaic vem kdo je, oni ko je v kamero povedal, da je Jansin tim, in da verjame vanj skupaj s P. Damijanom, ne?

  52. R. P. vs M. C. ali saga o diskurzu v višini marjetic » theo-(b)logos pravi:

    [...] Kot mnoge bralce je tudi mene danes presenetila precej neprijetna vsebina na blogu Marka Crnkoviča. Nekakšne kopije mailov, ki jih je dobil Marko po tistem, ko se je nekoliko kritično lotil pisanja ekonomista Rada Pezdirja v Financah (o rojevanju otrok ali karkoli je že bilo). Bom zelo odkrit: diskurz, ki si ga je privoščil pisec maila, je pač “v višini marjetic”, kot se sicer rad izrazi neki podjetnik iz Savinjske doline – torej nizkoten in nevreden intelektualca. Ker do spornega članka, s katerim se je vse začelo, ni mogoče vedno priti, dajem link do njegove kopije na spletnem forumu NSi. [...]

  53. stojan pravi:

    g. C glede na to, da vaše pisanje skoraj redno berem in me hkrati skoraj vedno “razočarate” s svojim predvidljivim snobovskim cinizmom, si tudi v sanjah ne morem predstavljal, da bi kaj takšnega nastalo z Vašim peresom.

    Sem popolnoma zgrožen nad naravo naših neo-liberalnih “intelektualnih” glav.
    Srčno upam, da se ne boste, g. C, spustili na raven le-teh.

    -st0

  54. Ukročena trmoglavka » Blog Archive » Linkano mailiranje … pravi:

    [...] … naravnost … eh … je tole, ki pa me je spomnilo na čase, ko sem še aktivno sodelovala v takrat meni ljubem forumu in imela tam svoj blog … nekega lepega dne sem dobila mail od moderatorja foruma in ga javno objavila … ta isti moderator je znorel (sumim, da to počne večkrat na dan) … se zjokal administratorju, le-ta pa je potem posegel v moj blog in zbrisal post … kar se mi je zdel in se mi še vedno zdi totalen absurd … no absurden je postal tudi forum, ampak o tem ne bom, ker je škoda besed … če pa se vrnem na linkano mailiranje … pa … eh … same shit everywhere … [...]

  55. tstih tstih pravi:
    1. Prvi vtis je, da tvoj odgovor ni “on topic” oz. da govorite eden mimo drugega. Rado je govoril o vtikanju države v rojevanje otrok in o “rodnostnih politikah” kot načinu prerazdeljevanja denarja od tistih brez otrok k tistimi z otroci. To gotovo ni v interesu otrok in je skrajno nepravično do tistih brez otrok, v praksi pa je to pot v skandinavske “otrokogojnice”, kjer otroke proizvajajo tisti, ki ne znajo poskrbeti zase in priseljenci iz tretjega sveta, ki se jim je drastično dvignil standard. Ni naloga države, da bi na takšen način korigirala svoje statistike; namesto tega raje odstrani ovire, ki ljudem preprečujejo, da bi se sami odločali za to.

    Ti pa si pisal članek s stališča starša, kar je druga pozicija in nima preveč stičnih točk s člankom.

    1. Kar se tiče tvojega odgovora ni najbolj korektno objavljati takšne stvari v Jani (to je Rado najbrž mislil z intelektualno poštenostjo – da namreč ti dobro razumeš, da Jano bere populacija, ki gleda Esmeraldo in da so pravo mesto za odgovor v resnici Finance, kjer bodo tvoj članek kritično ocenjevali). Zelo preprosto je napisati članek, ki bo bralkam in bralcem Jane všeč, saj ne premorejo resnih obrambnih mehanizmov.

    2. Če si že dal zasebne korespondence v javnost bi moral po moje objaviti tudi dejstvo, da se fantje med seboj poznate in mešano trpite že zelo, zelo dolgo – od časa tvojih kolumen na Financah.

  56. tstih tstih pravi:

    Da me ne bi narobe razumel – ne odobravam takšnega tona pogovora. Le dajem mu nekoliko širši kontekst; ker mi na enak način tudi ni všeč, kadar forma preglasi vsebino.

  57. sacco sacco pravi:

    Mićo, Marko, Rado… sej je isto. Neki jaki ego tripperji, ki se ne morejo zment kdo od njih je najbolj pameten. In se nikoli ne bojo, ker je vsak preveč zaljubljen vase, da bi sploh poskušal razumet kaj drugi pravi.

    Da je vse skupaj še bolj srčkano nas poskušajo vsi očarati s svojim cinizmom (za katerega so prepričani da je zelo nadpovprečen) in smislom za humor, ki to sploh ni.

  58. mijau pravi:

    Mislim, da je “tstih” dobro napisal. Večina nas, ki smo tu komentirali, najbrž nismo prebrali Pezdirjevega članka v Financah, ampak komentiramo na osnovi komentarjev. Tudi jaz.

    Tako bom komentiral del teksta, ki ga je napisal “abc1″: pesniki bi morali svojo poezijo prodajati. Pa tudi ostali umetniki. Absolutno se s tem strinjam. Larpurlartizma se naj gre, kdor hoče – za svoj užitek in za svoj denar. Če nekdo ni sposoben narediti izdelka, ki bi ga kdo hotel kupiti, naj dela kaj drugega.

    Tudi sam sem izdal zbirko pesmi (ne umetniške vrednosti) in vse knjige sam prodal, državi odvedel davke, ter nekaj malega zaslužil.

  59. jumeirah pravi:

    njegov priimek dost pove :D

  60. Hotimir Hotimir pravi:

    Če bi MCja v svojem besu poimenoval “pizda”, bi nastala zanimiva stavčna oblika
    pezdir napizdil pizdo

  61. klemensas pravi:

    Jah, Marko, on (Pezdir) je tebe navdihnil, ti pa njega nisi. Si pa zato navdihnil Mrkaiča, kako, bomo še videli. Vsak ima svojo muzo. Prav je, da tudi kaj zaslužite, če že toliko tuhtate en o drugem.

  62. Hotimir Hotimir pravi:

    Zanima me kdo pa je Sstih?? Neka intelektualna ali kulturniška oseba, ali pa se ima za kaj takega. Njegov komentar mi je sicer všeč, ni pa korekten njegov odnos do Janinih bralk. Ubermenschevski. Če kdo ne gleda Esmeralde in ima razvite resne obrambne mehanizme, še ni intelektualec. Kaj pa če nekdo gleda Esmeraldo zato pač, ker ima poln Q..težkega in neprebavljivega kulturnega sranja, ki ga obdaja. Cvetje v jeseni razneži vse kulturniške kroge…ah…to je kultura porečejo, v bistvu je pa ista žajfnica kot Esmeralda. Film na Klancu bi verjetno zunaj ne vzeli niti za kinoprojektor podlagati, pri nas pa je ljudem prihajalo ob njem :( Po dolgem gledanju oddaje Osmi dan, garantirano ljudje ne bodo dobili nobene lušte več do sexa in narod bo brez Crnkoviča ali Pezdirja izumrl.

  63. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    @ tstih: S Pezdirjem sem v Jani polemiziral na dveh nivojih: prvič kot — ja, res je — starš, drugič pa tudi s stališča ekonomije. Mislim namreč, da je pozitivna nataliteta ni nepomembna za ekonomijo: če že ne za višjo gospodarsko rast, pa vsekakor za medgeneracijske socialne transferje. Kljub temu pa je pozitivna nataliteta dobra (“družbeno koristna”) sama po sebi, gospodarstvo gor ali dol. Če je subvencioniranje otrok prerazdeljevanje od tistih brez k tistim z, ne vem, ampak mislim, da bi se to dalo urediti na pravičen način. Vsekakor sem proti Boscarolovemu predlogu za obdavčitev ljudi brez otrok, da ne bo pomote. To bi se mi zdelo krivično oz. nedemokratično.

    Ne vidim pa nobenega problema v tem, da z nekom polemiziram v nekem drugem mediju. Vsak ima svoj poligon.

    Pa še to: Pezdirja ne poznam. Dokler sem bil jaz na Financah (do 2003), ga še ni bilo tam. Ja, Mrki pa je bil. Pa še prav dobro sva se razumela, dokler ni začel s svojimi izpadi in sva se zapletla v več polemik.

  64. abaris abaris pravi:

    Glavni problem Pezirja in ostalih neoliberalnih kultašev je, da ne ločijo med vpodbudo in prisilo. Drobničeva prepoved splava dejansko vsebuje fašistične elemente, ker se mlada dekleta prisili v rojevanje, metdem ko gre pri ekonomskih stimulacijah za vzpodbude.

    Markovo “sesuvanje” klinično sociopatskih častilcev Ayn Rand na Financah pa ni ravno neko zavidanja vredno početje, ker ne zahteva veliko napora. To je tako, kot bi se spravil na invalida.

  65. nimiy nimiy pravi:

    @MC,

    o tem, ali je pozitivna nataliteta dobra za karkoli, ali ne, lahko razpravljamo šele po tem, ko smo razčistili s tem, ali je rojevanje otrok dopustno instrumentalizirati. ker vsi bi radi več otrok, zelo malo se jih pa vpraša, v kakšnih pogojih ti otroci rastejo. in tu ne mislim zgolj na pomanjkanje v finančnem smislu, ampak tudi o tem, koliko ljudi je dejansko sposobno otroke vzgajati. da ne govorimo o tem, da je bilo nasilje v družini še do nedavnega skoraj tabu tema. in problem boscariolovega predloga ni bil toliko v tem, da je bil krivičen, ker morda to niti ni bi, niti ni bil nedemokratičen, ker morda pa bi večina tak predlog lahko tudi podprla, problem tega predloga je bil v tem, da je spočetje otroka oropal vsakršnih vrednot. otrok bi s tem postal neka materialna dobrina v smislu: “če se hočeš izogniti davku, pač imaš otroke.”

    @abaris

    vsaka vzpodbuda pač ni nekaj samo po sebi nespornega. morda se tebi zdi, da “vzpodbujati” rojstva je povsem ok. kako bi pa bilo, če bi začela država “vzpodbujati” smrt starejših ljudi, ki predstavljajo za državo neko finančno breme? torej, recimo da bi rekli, da vsak, ki bi umrl pred 60 letom starosti dobi pogreb na državne stroške, plus nek denarni dodatek, ki bi ga prejela njegova družina? gre pač za rojstvo otrok, torej za človeška življenja.

    in jaz ne bom nič trdil, ampak po moje so mrkaič in co. libertarci in ne “objektivisti”.

  66. abaris abaris pravi:

    Hja mijau, res da niso vsi libertarci objektivisti, so pa vsi objektivisti libertarci. ;)

    Tisto kar ti omenjaš bi se lahko zgodilo le v kaki libertarni državi, ki bi bila seveda totalitarna, saj je v nagonu vsakega volilca, da preživi, ne pa gledanje na ekonomsko učinkovitost države.

  67. abc1 pravi:

    Ponujanje denarja v zameno za otroke je tako kot prepoved splava fasisticna ideologija.

    MC pa ne more mimo svojih debilizmov o tem, kako so otroci pomembni za gospodarsko rast in penzije. Problem, ki ga trenutno slovenija ima je to, da je treba prebivalce in upokojence navaditi na to, da ne bodo vec ziveli na puf prihodnjih generacij, sedaj pa kricijo in cvilijo, ker so bili navajeni, da se je od vekomaj tako zivelo. Vkljucno z nenormalno veliko nataliteto v zlatih casih socializma, ki je omogocala pretirano zgodnje upokojevanje z predpostavko da se bodo slovenci vedno mnozili tako kot da bi bila Tito in Kardelj se ziva.

    Grozno je poslusati ljudi, ki pricakujejo, da bodo otroci z svojim delom pokrivali pokojninske prispevke, ki bodo omogocali se naprej da se gre v penzijo pri 55tih in zdravstvene prispevke, ki bodo garantirali da se potem zivi do 90tega leta…

  68. Hotimir Hotimir pravi:

    Bolj kot denar, je pri otrocih pomemben čas. Koliko ga imas za njih. Dejansko nič. Vzgaja ti ga vrtec, sola ali računalnik. Gres na roditeljski, kjer te pricaka kup paničnih in prestrasenih učiteljic, ki ne obvladajo več ne vzgoje in ne izobraževanja. Sirote so pod pritiskom vedno novih in vedno bolj blesavih in neživljenskih solskih reform. Urniki so obupni, polni nekih dvojnih ali fraj ur, mularija razpuscena.Ministrstvo za solstvo je najbrž pravi zverinjak. V vsaki pisarni si posebej, neodvisno od drugega, vsak sam izmisljuje nove reforme, kurike, nivoje in kaj vem se kaj. To niso več nobeni strokovnjaki za solstvo ampak sholastiki, oddaljeni od realnosti kot luna od zemlje, saj je stanje v solstvu iz leta v leto slabse. Ne obvalajo osnove, to je svojega podrocja. Po moje je to posledica intelektualno-ozonske luknje iz 80 let. Na povrsje prihaja generacija usmerjenega izobraževanja, ki ni imela mature. O solstvu bi morala odločati sirsa intelektualna javnost, ne samo sholastiki. In tako ti na roditeljskem učiteljica eno uro razlaga, da so otroci pri urah nemirni in da ne poslusajo!!!!
    Torej stars, ki pride ob petih domov, če lahko pride, tam do sedmih mlati otroka in ga uči biti tiho v soli, ga motivira, da bi poslusal nezanimivo podajanje snovi.. Potem ga da pa spat. Kje je cas za vse tiste govorance, kako se je treba z otroci pogovarjati, igrati, delati…..V službi pa itak bolje, da ne poves za otroke, ker si hitro na rizični listi, tistih, ki jih bodo najprej odpusčali. Čas je tisto.

  69. nimiy nimiy pravi:

    @abaris,

    kolikor jaz vem, je ayn rand zavračala vsakršno povezavo z libertarizmom.

    in glede volivcev in ekonomske učinkovitosti države, zakaj je ok, če je rojevanje otrok instrument za doseganje ekonomski učinkovitosti države? oziroma zakaj je to manj sporno, kot bi bilo državno financiranje zgodnje smrti?

  70. dominiq dominiq pravi:

    g. Mrkič…………..pa saj se je Anica Jud že zgodila, in malo zatem tudi odtavala. Z g. Pezdirjem vaju čaka tam nekje na reciklaži. Nočem biti nesramen, a me vajini priimki nehote asocirajo na …………

    p.s. Danes je moderno in INN biti prijazen, tovrstnih pljuvalnikov je na cesti koliko hočeš in vidva se rineta ravno tja.

    Hmm…

  71. tstih tstih pravi:

    @abaris: Mislim da imaš težave z razumevanjem povezanosti vzpodbude za enega s prisilo za drugega. Da bi nekomu dal žemljico jo moraš nekomu vzeti. Vzpodbuda (privilegij) enega je prisila drugega. Da gre res za prisilo pa lahko v praksi preveriš tako, da ne plačaš davkov in boš končal v zaporu. Ravno zato je potrebno biti pri podeljevanju socialnih privilegijev zelo previden – ker z vsakim privilegijem na drugi strani ustvariš žrtve.

    @Hotimir: Ne vem, zakaj bi se v imenu nekakšne politične korektnosti morali pretvarjati, da bralstvo Jane ni bolj emocionalno in manj ekonomsko pismeno od bralstva Financ; če pa je to res? Kdaj je resnica postala žaljenje?

  72. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ne, to pa ne! Samo nespretna država bo jemala žemljice enim, da bi jih dala drugim. Ni nujno, da je privilegij enih prisila drugih. Za izpolnjevanje istih pogojev naj vsi državljani dajo/dobijo enako. In otroci so lahko samo eden od pogojev, na podlagi katerega bojo eni dali manj ali več dobili.

  73. ervinator pravi:

    Pezdir, Mrkaić, Crnković – saj ni treba vsega svojega sranja dajati v javnost. Že brez tega, da serjete, od vaše možganske nehigiene preveč zaudarja.

  74. nimiy nimiy pravi:

    @tstih,

    “Da bi nekomu dal žemljico jo moraš nekomu vzeti.”

    točno to je tisto, kar libertarci počnete s svobodo.

  75. abc1 pravi:

    Kako tocno ti jaz vzamem svobodo, ce ti recem, da moras za svojega otroka sam skrbeti in zasluziti? A ni to ultimativna svoboda?

  76. tstih tstih pravi:

    @nimiy: Kako točno ti jaz vzamem svobodo, če ne želim plačevati tvojih računov? Sem mar tvoj suženj, da ti vzamem svobodo že, ko ne želim delati zate?

    @marko: Prerazdeljevanje ni ustvarjanje, kjer prihaja do dodane vrednosti in lahko zvišaš dohodke vsem, ampak je matematična kategorija, kjer je dobiček enega izguba drugega. Seveda je nekaj prerazdeljevanja smiselno zato, ker vsi ljudje niso sami krivi za svojo situacijo. Ampak prerazdeljevanje mora imeti svoje meje in sedanji konflikt v Sloveniji je v resnici ena sama bitka za te meje. Kaj je socialna država? Je to država, ki skrbi za onemogle, invalidne, bolne in nemočne ali za vse državljane, ki nimajo vsaj avta letnik 2000? Je to država, ki izkoreninja absolutno revščino ali država, ki izkoreninja razlike v dohodkih ne glede na vložen trud. Isti problem se seveda pojavi tudi pri spodbudah. Nekomu jih je treba vzeti, da jih drugemu lahko daš.

    To, da so na voljo vsem pod enakimi kriteriji je približno tako, kot če rečeš, da je institucija poroke na voljo vsem pod enakimi kriteriji. S tem seveda istospolni na videz niso diskriminirani, saj jim je poroka na voljo pod natanko enakimi kriteriji kot vsem drugim – ti kriteriji so da se pač poročijo z osebo drugega spola.

    Pravzaprav so vsake razlike, ki jih država dela med ljudmi diskriminacija. Denimo eden plača za isti servis 100x več od drugega. Del te diskriminacije je realnost; pravo vprašanje je, kje se to konča.

    Po moje je koristno (ne sliši se lepo), če vzpodbujamo k otrokom izobražene ljudi, ki stojijo na lastnih nogah in ne socialnih primerov. Le ti dajo otroku lahko kulturni kapital v obliki življenskih navad kot najboljšo popotnico za življenje.

    Zdaj pa si predstavljaj situacijo, ko ti deliš denar socialno ogroženim, plačujejo pa tisti, ki stojijo na lastnih nogah. Če je predpogoj za otroka za te, ki stojijo na lastnih nogah, da imajo stanovanje jim ti s tem le odmikaš odločitev za otroka, ker jim jemlješ denar, ki bi ga lahko porabili za stanovanje. Če daješ vsem pod enakimi pogoji delaš krivico in nižaš kvaliteto življenja tistim brez otrok.

    Nobena politika vzpodbujanja ni brez cene. Na koncu nekdo plača. In liberalci razmišljamo tudi o teh cenah in o pravici plačnikov, da rečejo ne – to je naša vloga v političnem prostoru. Ne pa, da smo naravno zlobni, nehumani, neumni – ali pa še kaj bolj podobno bizarnega…

  77. nimiy nimiy pravi:

    @tstih,

    libertarci zagotavljate svobodo nekoga tako, da jo vzamete nekomu drugemu. recimo, da je oseba A močnejša od osebe B in ima s tem možnost, da osebo B prisili, da mu služi. kakšen bi bil rezultat, če bi obema priznali neomejeno svobodo? imeli bi gospodarja A in sužnja B. temu pa libertarci nasprotujete tako, da osebi a odvzamete nekaj svobode in jo s tem nekaj podelite osebi B.

    torej, zakaj kritiziraš princip, ki ga tudi sam zagovarjaš?

  78. abc1 pravi:

    Kako oseba A osebo B prisili da zanjo sluzi, kjerkoli v razvitem svetu?

    Ce se prav spomnim, suznjelastnistva ni vec. Imamo problem s trgovino z belim blagom, ampak dvomim, da mislis na to.

    No, daj, opisi kak scenarij oseb A in B…

  79. nimiy nimiy pravi:

    @abc1,

    točno to, nikjer v razvitem svetu tega ni, ker je pač princip solidarnosti, vzajemnosti del naše etike. tudi etike libertarcev, ki jo pa v tem primeru pač zavračajo.

  80. abc1 pravi:

    nimy, zakaj se izogibas odgovoru?

    Napisi mi scenarij. Pa lahko je iz celega sveta. In poskusi to nekako povezati z libertarno doktrino, ce ze o tem govoris, ok?

  81. nimiy nimiy pravi:

    @abd1,

    hm, a ti res moram? saj je preprosto. recimo imamo umor iz koristoljubja. a libertarci takšno dejanje obsojajo ali ne? če ga, potem to pomeni, da v tem primeru morebitnega morilca “oškodujejo” s tem, ko morebitno žrtev “zaščitijo”. torej, nekomu nekaj odvzamejo in s tem nekomu drugemu nekaj podelijo.

  82. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    tstih: Mislim, da s svojimi tezami prestopaš v območje aporij politične filozofije. Temu bi jaz rekel teorija prerazdeljevanja žemljic: oseba A, ki ima otroka, dobi še eno žemljico za povrh (poleg recimo treh, ki jih že itak dobi od države na račun ne vem česa); oseba B, ki nima otrok, dobi samo tri žemljice, ali pa mogoče vseeno štiri, na račun česa drugega). Vse te žemljice jemlje država iz orjaške pekarne, v kateri mora biti dovolj žemljic za vse. Po tej teoriji bojo vsi državljani pizdili, če bo nekdo dobil več žemljic od njega. Tu nastopi solidarnost, ki je za vas libertarce mogoče bogokletna socialdemokratsko-skandinavska izmišljotina. Solidarnost pomeni, da ljudje drug drugemu privoščijo, da dobijo žemljico več, ker verjamejo, da si jo zaslužijo, da so do nje upravičeni. To pomeni (kar zadeva otroke), da morajo biti ljudje – tudi tisti, ki sami nimajo otrok – prepričani, da je veliko otrok dobra stvar in da naj tisti, ki jih imajo (veliko), le dobijo svojo žemljico več. Nič hudega, porečejo, jaz bom pa že kje drugje dobil svojo žemljico viška.

    Zato se mi zdijo škodljivi tipi à la Pezdir: ker ljudi hujskajo proti solidarnosti, in to na najbolj elementarnem, človeškem nivoju, pri otrocih, in to enačijo s fašizmom.

  83. abc1 pravi:

    nimy,

    kaksen primer pa je to? Jasno je, da libertarci taksno dejanje obsojajo. Ce pravis da tako dobro ves, kaj libertarci obsojajo in kaj ne (in ti je ocitno vir pezdirjev clanek in tstihovi komentarji), se do sedaj nisi ravno izkazal.

    No, torej. Kaj je primer taksne prisile, ki jo libertarci baje spodbujajo?

  84. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    to je primer, ki lepo kaže, da je etika libertarcev “švoh” in nekonsistentna, pa še utemeljiti je niso sposobni.

    in primer prisile, ki jo libertarci zagovarjajo, sem ti ravnokar predložil.

  85. abc1 pravi:

    Aja?

    To da nekoga ubijes iz koristoljubja je za tebe isto, kot ce ti jaz umaknem otroski dodatek, nekonsistentni so pa pri tem… em libertarci? A se ne bi pogledal v ogledalo?

    Reality check, dude…

  86. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    gre za etični princip, ne vsebino. jaz sem tako proti umorom iz koristoljubja, kot za otroški dodatek, iz preprostega razloga. ker v obeh primerih lahko to dejanje etično utemeljim. zakaj so pa libertarci tu nekonsistentni, mi boš pa morda ti razložil.

  87. abc1 pravi:

    V vato eticnega principa ne mores zavijati stvari, ki imajo odzadaj denar. Oziroma ga lahko, ampak potem to ni samo eticni princip.

    Zato, da nekomu das otroski dodatek, moras ta denar nekomu vzeti. Tvoja “etika” ima realne financne posledice za dva zepa.

    To je podobno kot dilema, ali naj trgovki trgamo od place davke, ki placujejo pesnika ki svojih pesmi ne more prodati na trgu, pa vseeno hoce pisati pesmi (namesto prodajati salame, kot dela recimo to prodajalka).

  88. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    ja. tako kot moraš v nekaterih primerih svobodo nekomu odvzeti, da jo lahko zagotoviš nekomu drugemu. torej, zakaj je to zate ok? ni pa ok, ko gre za otroški dodatek ali pa socialno pomoč recimo?

  89. abc1 pravi:

    (domnevam da je tista stvar s katero primerjas se vedno umor iz koristoljubja, ce ne, razjasni)

    Zato, ker ce nekdo umori socloveka, ga kaznujes. Ker je naredil pizdarijo.

    Zakaj kaznovati nekoga, ki nima otrok zato ker je preprican, da bi jih ne mogel prezivljati/jim nuditi tistega, kar se mu zdi fer do otrok?

    Aja, ali si slucajno mislil na to, da je prav pobrati davke trgovki, in jih dati pesniku?

  90. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    ja, zakaj je pa umor sočloveka “pizdarija”?

    ja, zato, ker je človeško življenje vrednota. in ravno zaradi tega, ker je človeško življenje pač vrednota, obstajajo takšne in drugačne socialne pomoči. in če je zate solidarnost kaznovanje, potem ti predlagam, da začneš zagovarjati anarhizem.

  91. abc1 pravi:

    Ne debatiraj z mano o stvareh, kjer se strinjava, prosim. Umor je pizdarija, ok, tu smo na istem bregu.

    Za je pizdarija ne imeti otrok?

    A je pizdarija ne dati denarja pesniku, in ga pustiti trgovki?

  92. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    ne, ne imeti otrok ni pizdarija, zato te v to, da imaš otroke tudi nihče ne sili.

    in ne nuditi pomoči človeku je pizdarija, v kolkor se seveda strinjaš, da je človeško življenje vrednota. če se pa ne, potem ne razumem, zakaj bi zate bil pizdarija umor človeka.

  93. abc1 pravi:

    Ce nekomu poberes denar, da ga das drugemu, ki ima otroke, ga s tem kaznujes.

    Otroske doklade, subvencije za vrtec in socialne podpore ne pridejo od dobre vile. Pridejo od tistih, ki delajo in placujejo davke, iz katerih placajo te vzpodbude.

    Jaz (in rado pezdir verjetno) pravim, da ima ta problem dve resitvi:

    1. ne naredis otroka, ce nisi sposoben zanj skrbeti brez drzavnih podpor
    2. naredis otroka, in mora drzava zanj prispevati denar, da nic krivo bitje ne cuti posledic tvoje neodgovornosti.

    Ti pravis, da je 2 boljse?

    PS. dajmo se razcistit tisto s pesnikom, a mislis da je pizdarija ne dati subvencije pesniku, ki hoce pesniti, a pesmi ne more prodati?

  94. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nehajte mistificirat to prerazdeljevanje. Stvari se ne plačujejo iz istega žaklja. Ekonomija ni fizika, kjer velja zakon o ohranitvi energije. Če daš nekomu otroški dodatek, to ne pomeni dobesedno, da drugemu vzameš denar. Ne vzameš mu ga. Še vedno dobi tisto, kar mu eventualno pripada. Eden dobi iz enega žaklja, drugi iz drugega. To je isto kot trditev slavnega Mrkaića, ki je enkrat jezil kulturnike s tem, da je rekel, da na račun njihovih subvencij umirajo bolniki z rakom. Oslarija!

    Pa še to: pisanje pesmi – tudi če jih ne kupi toliko ljudi, da bi pokrili tisk knjige, kaj šele, da bi avtor kaj zaslužil – je kot poklic vrednota, ki presega poklic prodajanja v trgovini. Jebiga. Nis(m)o vsi isti.

  95. abc1 pravi:

    MC, vem da ti ekonomija ni najmocnejsa stran, ampak prihrani Pezdirju in Mrkaicu dobro zabavo ko bosta brala tvoje komentarje.

    Ja, VSAK EVRO, ki ga nekomu das, moras nekje vzeti? Ja? Ostanejo sicer se lepe stvari, kot je zivljenje cele drzave na puf (ex juga, vem da nekatere matra nostalgija po lahkem zivljenju takrat in to je tudi ozadje vasega pizdenja cez pezdirjev clanek).

    Pesnjenje kot poklic da je vrednota in vec vredno od dela prodajalke, ceprav je treba potem taksnega reveza se subvencionirati iz prodajalkine place? Kdo pa sodi o tem? A pesnik? A prodajalka mogoce ne sme? A ni dovolj “intelektualna”?

  96. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    “Ce nekomu poberes denar, da ga das drugemu, ki ima otroke, ga s tem kaznujes.”

    temu se ne reče kaznovanje, ampak solidarnost. in če tako razmišljaš, zakaj se ne strinjaš s tem, da če nekomu odrekaš pravico, da si denar zagotovi na kakršenkoli način, tudi z umorom, ga pač s tem kaznuješ, ker mu “odvzameš” svobodo in jo “daš” drugemu?

    “Otroske doklade, subvencije za vrtec in socialne podpore ne pridejo od dobre vile. Pridejo od tistih, ki delajo in placujejo davke, iz katerih placajo te vzpodbude.”

    se strinjam. ampak vse te pravice, kot tudi vse ostale podobne pravice, ki jih država zagotavlja, so namenjene tudi tebi in vsem ostalim, ki se počutijo kaznovane zato, ker plačujejo davke. jaz sem ravno toliko “kaznovan” kot ti. razlika je le v tem, da jaz nudenje pomoči sočloveku (solidarnost) podpiram, ti je pač ne.

    “Jaz (in rado pezdir verjetno) pravim, da ima ta problem dve resitvi:

    1. ne naredis otroka, ce nisi sposoben zanj skrbeti brez drzavnih podpor
    2. naredis otroka, in mora drzava zanj prispevati denar, da nic krivo bitje ne cuti posledic tvoje neodgovornosti.

    Ti pravis, da je 2 boljse?”

    se spet strinjam, da je imeti otroke, brez da bi bil zanje sposoben skrbeti, neodgovorno. ampak ko je enkrat otrok rojen, je pač o tem prepozno razpravljati.

    “PS. dajmo se razcistit tisto s pesnikom, a mislis da je pizdarija ne dati subvencije pesniku, ki hoce pesniti, a pesmi ne more prodati?”

    gre najprej za vprašanje o tem, ali je umetnost družbeno koristna zadeva, ali ne. če je, potem se mi zdi smiselno, da se jo, v nekih realnih okvirih, podpre. nekaj, kar se definira kot vrednota, pač ne more biti prepuščeno tržni logiki.

  97. abc1 pravi:

    nimy,

    sem za otroske doklade in podpore. Zaradi otrok, ki niso nic krivi.

    Sem pa absolutno proti temu, da se ti in podobni instrumenti uporabljajo za spodbujanje rojstev. To je naj resitev v sili, niso otroci krivi ce imajo neodgovorne starse, tako kot invalidi niso krivi, da so invalidi (in jih je treba zaradi solidarnosti financirati).

    Tocka, na kateri se zacnem absolutno ne-strinjati je, ko nekdo rece, ej, dajmo dajat se vec podpore, dajmo jih vec, dajmo jih se vec ljudem, da bodo imeli vec otrok. Tu se pa moje mnenje zelo razlikuje.

    Glede definicije umetnosti kot vrednote – zal jo ponavadi tako definirajo ravno tisti, ki imajo od tega korist, recimo umetniki, francka iz Hoferja pa nima skoraj nic vpliva.

    Si kdaj pregledal listo subvencioniranih umetnikov? Poglej malo, pa bos videl kam pelje to, ko se umetniki samoproglasijo za posebno kasto in sami odlocajo o tam kaj je “vrednota”.

  98. mijau pravi:

    Verjetno ni nikogar, ki bi bil proti socialnim dajatvam. To imamo zapisano tudi v ustavi. Debate se pa razvijejo o višini teh dajatev, za invalide, za nezaposlene, za otroke s posebnimi potrebami, pa tudi za klošarje in še in še.

    In ker v proračunu ni neskončno denarja (pa če je vreča ena, ali pa je vreč več), se bo vsaki od teh kategorij zdelo, da dobi premalo in bo želelo več – seveda na račun nekoga drugega.

    Ker sem mnenja, da ne bi smeli nobenega človeka pustiti čisto brez sredstev za življenje (ljudske kuhinje, solidarnostna stanovanja, živež preko rdečega križa), je treba ustrezno poskrbeti tudi za “umetnike”, ki “ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar živijo”.
    Seveda pa ta samooklicana elita ne bi smela biti bolje nagrajena, kot omenjena trgovka.

  99. nimiy nimiy pravi:

    abc1,

    se strinjam, državno spodbujanje rojstev in njihova instrumentalizacija je zelo sporna zadeva. o tem se v svojih komentarjih že pisal.

    in tisto o umetnosti tudi drži, kar pomeni, da bi bilo treba stvari spremeniti, ne pa kar ukiniti.

  100. Simon Simon pravi:

    Prerazdeljevanje seveda ni mistika, je nujna stvarnost družbenega sistema, ki mu rečemo država. Ne razmišljajmo samo kdo vzame koliko žemljic iz katerega žaklja, temveč tudi kdo vlaga koliko žemljic v kateri žakelj. Država ne funkcionira zaradi denarja ampak zaradi dela njenih državljanov. Denar so le potrdilca, da je nekdo za funkcioniranje družbenega sistema opravil neko delo in to potrdilo lahko kadarkoli vnovči tako, da zahteva delo ali užije sadove dela drugih sodržavljanov, ki mu omogoča in lajša bivanje. Te vaše žemljice so zame delovni vložki, ki prispevajo k obstoju in razvoju našega družbenega sistema. In delo na novih državljanih je tudi vložek, ki ima svojo vrednost, primerljivo z vložki, ki jih opravljamo v svoji službah. Starši ponavadi opravljamo svaj dve službi in tej drugi se reče služba varuške, ki zahteva včasih več napora kot pa običajna služba. Poznam precej ljudi (v glavnem moških), ki od doma bežijo v službe da si v manj naporni običajni službi spočijejo od bolj naporne domače službe varuške (posebej pri malih otrocih do treh let).

    Jaz nimam prav nobenih večjih zadržkov do t.i. “fašističnega” vzpodbujanja rojevanja otrok. To je nagonski refleks družbenega sistema, ki hoče preživeti in se razvijati. Gledano z očmi posameznika, ki zaradi omejenih sposobnosti dojema državo od njega kot posameznika navzgor in ne od zgoraj navzdol je to početje vsekakor lahko sporno. Jaz dojemem državo od zgoraj navzdol, torej najprej kot veličasten družbeni sistem, ki utripa v kolektivni zavesti, porazdeljeni po posameznikih (klasična prispodoba so termiti in razmišljanje o tem, kje se nahaja načrt za veličastni termitnjak).

    Zagrizeni libertarci so zame svojevrstni sociopati, ki dojemajo družbeni sistem v glavnem skozi egoistične oči posameznika. Imajo težave z dojemanjem kolektivne zavesti, ki je udejanjena skozi njih kot posameznike. Fašizem je seveda druga skrajnost, ko se posamezniki povsem zgubijo v kolektivu družbenega sistema, ki ga potem kot celoto, ki je ne brzdajo kritični posamezniki, mimogrede zanese v kakšno destruktivno smer.

    Družbeni sistem samih libertarcev bi propadel še hitreje kot čisti fašistični sistemi. Posamezni libertarci (kot dediči razsvetljenstva) pa so nujni, ker so prav oni ti kritični posamezniki, ki brzdajo družbeni sistem kot celoto, da ga ne zanese v kakšno preveč destruktivno smer.

    Moja pot je verjetno nekje vmes. Včasih sem malo fašist, včasih pa malo libertarec, odvisno od trenutnega navdiha pač.

  101. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Simon, dobro si to napisal.

  102. nimiy nimiy pravi:

    @simon,

    “Jaz dojemem državo od zgoraj navzdol, torej najprej kot veličasten družbeni sistem, ki utripa v kolektivni zavesti, porazdeljeni po posameznikih (klasična prispodoba so termiti in razmišljanje o tem, kje se nahaja načrt za veličastni termitnjak).”

    jaz ne verjamem, da ti dejansko veš, o čem tu govoriš, ker implikacije takšnega razmišljanja dejansko vodijo k razvrednotenju človeka. če je država dejansko nad posameznikom, potem je njen obstoj tako velik imperativ, da lahko z njim opravičimo kakršno koli poseganje v svobodo posameznika. kriza.

    in alternativa temu sploh niso neki libertarci, ampak neka zdrava etika, izpeljana iz človeka in ne nekih abstraktnih form kot so bog ali pa država.

  103. Simon Simon pravi:

    @nimy:

    Ko razmišljam o državi, nimam v mislih le vlado, javno upravo, šolstvo ipd, imam v mislih družbeni sistem v celoti, ki utripa kot kolektivna zavest (njenemu stanju pravimo tudi duh časa). Ta zavest se uresničuje skozi posameznike (v obliki jezika, kulture itd) in posamezniki se uresničujejo v sistemu. Tu jaz ne vidim nobenega razvrednotenja posameznikov, niti opravičila za posegenje v svobodo (ki je itak precej varljiv pojem). Posamezniki, denimo mnenjski voditelji, lahko še kako spreminjajo sistem, pa bi tudi temu rekel, da sistem skozi posameznike (magari libertarce) spreminja samega sebe, se razvija …

    Ne dojemaj sebe skozi to, kako se vidiš, vonjaš, slišiš, okusiš in tipaš, ampak skozi svoje misli. Vprašaj se kje in kako se rodijo in živijo tvoje misli. Opazuj svoje otroke in videl boš sebe, če se le dovolj družiš z njimi…

    Moj način razmišljanja se porodi, ko se vprašaš, kdo bi bil, če bi od ranega otroštva živel na samotnem otoku ali pa med volkovi. Ali ko se vprašaš, kam gre oziroma kje je računalniški operacijski sistem in programi, ko deluje ali ko ugasneš računalnik.

  104. nimiy nimiy pravi:

    @simon,

    človeška skupnost in država sta dva različna pojma. ljudje lahko sobivajo kot skupnost brez države. družbeni sistem lahko obstaja tudi v neki obliki, ki ne temelji na pojmu države, kar se je v zgodovini človeštva tudi dogajalo.

    razvrednotenje posameznika se zgodi takrat, ko postaviš družbeno formo, v tem primeru državo, nad človeka. ko je posameznik v službi države, oziroma skupnosti in ne obratno. to se dogaja pri termitih, kjer seveda ne poznajo pojma etike. tam je vsak osebek v službi interesa “skupnega dobrega” – ohranjanju vrste in ima smisel zgolj takrat, ko lahko k temu skupnemu dobremu, tej socialni formi, nekaj prispeva. kot posameznik, kot tak pa ni nič vreden sam po sebi. pri termitih ni “invalidov”, ni “manj sposobnih”, ni “umetnikov”, ni upornikov z razlogom ali brez, ker so za to socialno formo termitov nepomembni in celo škodljivi.

    otroke naj ljudje imajo zato, ker jih to veseli, ker si to želijo, skratka iz ljubezni, ne pa zato, ker je to dobro za državno blagajno, za ekonomske izračune ali pa neko splošno socialno kondicijo naroda. vsega pač ne moremo postaviti v tak kontekst. ker implikacije takšne logike so lahko resne. človek ne bi smel biti v službi nekih abstraktnih pojmov, kot je to država, bog, ideologija. človek je vrednota, ne instrument. in seveda lahko nekdo reče, da je treba v državo najprej nekaj vložiti, če hočemo, da nam služi, ampak pri teh vložkih je treba biti previden. torej, če rabimo več otrok, potem je treba za to ustvariti pogoje, ne pa recimo tako, da postane splav samoplačniški.

    računalniški OS je pa na trdem disku.

  105. Simon Simon pravi:

    Država je zame le ime za malo bolj urejen in kompleksnejši družbeni sistem.

    Seveda naj imajo ljudje otroke, ker jih to veseli in iz ljubezni … vedno so lahko to glavni občutki, ki prevevajo posameznike. V svojem najbolj skritem bistvu pa sta tudi veselje in ljubezen le instrumenta, s katerima se družbeni sistem razvija. Ta te s sublimnimi signali pripravi do tega, da ti je Toyota bolj všeč od Honde, zakaj te ne bi mogel pripraviti do tega, da boš imel otroke iz veselja in ljubezni. Beri Heideggerja. Tudi Sartre, ki je med prvimi spoznal grozljiv občutek popolne svobode in vrženosti v ničevost, je na nek način sprejel pojem “kolektivne zavesti”. To dokazuje njegova izjemna družbena aktivnost v starejših letih.

    Individualizem in občutek svobode je svojevrstna utvara, ki se porodi skozi sistem v posamezniku in je potrebna za njegov večji razvoj (tu smo vsekakor presegli termite). Družbeni sistem si lahko dovoli tudi posamezne žrtve, ko kdo pobegne na samotni otok ali postane klošar.

    Skoraj isti (res ne povsem isti) OS je na mnogih diskih, pomnilniku ipd hkrati, pa še to kot neko neoprijemljivo stanje atomov. In OS ni nekaj, kar je tvojemu računalniku povsem lastno, ni se porodil v njemu, v njega se je naložil in nato malo modificiral. Ko boš računalnik vrgel na smetišče, bo njegovo specifično stanje res izgubljeno, vendar bo OS “živel” in se razvijal naprej na drugih računalnikih. To je res malo sporna in zelo poenostavljena predstavitev abstrakcije družbene kolektivne zavesti, ki jo imam v mislih, pa vendar. Heh, in če tole bereš, bom po mojem odhodu na smetišče po malem živel tudi jaz v tebi, tako kot bom živel v svoji otrocih (ne bo preživelo to, kako sebe vonjam, vidim ipd, ampak to, kaj mislim) … Marko pa se je že itak namnožil kot Kitajci … ;)

  106. tstih tstih pravi:

    @marko: Oče in sin sta šla v dolino in sta nalagala stvari na osla. Vsak je dodal malenkost. Na koncu je osel poginil in iz tega se je razvil rek “tisočkrat nič je ubilo osla”.

    Liberalci predvsem za razliko od drugih vemo, da se da solidarnost še kako grdo zlorabljati in da se je de-facto iz nje razvilo kult, ki v praksi pomeni 42% mejne davčne stopnje, 22% socialne prispevke in ločene prispevke na monopole, zbornice, regulacijo, javno televizijo, itn.

    Dejansko gre tu za boj za meje in ne za koncepte. Denimo, Švicarji imajo najvišjo zvezno obdavčitev napisano kar v ustavi. To je meja. In potem se zvezno solidarnost zagotavlja v okviru te meje in nič več. Nihče ne more trditi, da so Švicarji nesolidarni – so racionalno solidarni in zmenili so se okoli meje. Ta meja je meni v Švici zagotavljala 22% skupno obdavčitev in socialne prispevke in zato sem to z veseljem plačeval.

    Ta meja kaže svobodo družbe. Moje mnenje je, da je solidarnost lahko prisilna ali prostovoljna in da je to (med drugim) stvar percepcije plačnikov, nikakor pa ne tistih, ki dobivajo ali tistih, ki so obdavčeni po nižjih stopnjah (in celo kritizirajo enotno davčno stopnjo, ker bi morali potem plačevati več za skupno porabo oziroma biti bolj solidarni).

    Solidarnost je prostovoljna takrat, ko plačniki vidijo v njej svoj interes. Prisilna pa takrat, ko se o tem, kako solidarni bodo plačniki odločajo s preglasovanjem tisti, ki ta denar dobijo in tisti, ki tega denarja ne ustvarijo in ne plačajo.

    To povzroča konflikt in tu se dogaja boj za meje. Pri tem Liberalci nismo nič drugačni od drugih, le ti si pač prikazal en možen ekstrem (binarno solidarnost – ali je, ali pa je ni).

    Naj ti pokažem drug ekstrem – popolno solidarna družbena ureditev je sužnjelastništvo. Tam vlada popolna enakost med ljudmi, vsi imajo enake kolibe, enake obleke, enake obroke, enako zdravstveno oskrbo, enaka pravila in za to svojo “socialno varnost” in vključenost se sužnji odrečejo vsej svobodi.

    Pri otrocih gre torej za vprašanje preostalih 999 stvari na oslu bolj kot solidarnosti. Dober predlog olajšave ne vsebuje le tega kaj da bi mi vse morali dati za otroke ampak vsebuje tudi boleče elemente, ki se tičejo mej – izhajajoč iz dejstva, da v Sloveniji zaradi zlorabljanja solidarnosti za dodatno višanje dajatev ni več podpore in da je ni celo za obstoječe in se ga ohranja zgolj s prisilami (groziti okoli ljudem, da gredo v zapor, če ti te ne plačajo se meni bolj sliši kot varščina, kot kot solidarnost) bi moral imeti predlog vzpodbud tudi elemente, kot so:
    - kako zagotoviti, da se ljudje ne plodijo zaradi ugodnosti, ker je to slabo za otroke,
    - kako imeti vzpodbude in znižati stroške države (komu vzeti).

    Liberalci smo osovraženi, ker smo ponudili paket, ki je konkretno povedal, komu vzeti po načelu iz države privilegijev nazaj k državi svoboščin oziroma iz velikosocialne države nazaj k stabilni državi. Tisti, ki bi po tej enačbi kratkoročno izgubili is so najbolj privilegirani nam podtikajo, da nismo solidarni, humani in ne vem kaj še vse, kar naj bi oni bili.

    V resnici pa ni liberalizem tisto, kar povzroča, da mladi delajo dlje, plačujejo več in prejemajo nižje pokojnine od današnjih upokojencev. Ni liberalizem tisto, kar povzroča hiper-regulacijo nepremičninskega trga, težnjo k nadstandardom, posege na trg, ki višajo kupno moč in cene stanovanj. Ni liberalizem tisti, ki povzroča, da imamo “pokojninski sistem stabilen do leta 2020″ (kaj pa čez 14 let – leta 2021). Za vse to so odgovorni točno tisti, ki bi radi pometli z liberalizmom. Njihovi recepti ignoriranja dejstva, da je žemljic tudi v državni vreči omejeno in da je motivacija delati vse več žemljice, če ti jih vedno vse poberejo približno enaka motivaciji delati karkoli, če ti žemljice itak vedno dajo.

    Bitka za meje je bitka o temu, koliko kontrole družba uveljavlja nad posameznikom. Iz tega izhaja potem tudi, koliko glasbenih želj izpolnjuje privilegiranim skupinam. Bistveno več veselja izpolnjevati želje za otroke bi bilo, če bi hkrati ukinili izpolnjevanje želja umetnikom, intelektualcem in drugim, ki so povsem sposobni poskrbeti sami zase in če ne bi vedno le gledali na to, komu lahko kaj damo, da izboljšamo svet ampak tudi na to, komu jemljemo, ko izboljšujemo svet.

  107. tstih tstih pravi:

    @nimiy: Tvoja izjava

    “@tstih,
    libertarci zagotavljate svobodo nekoga tako, da jo vzamete nekomu drugemu. recimo, da je oseba A močnejša od osebe B in ima s tem možnost, da osebo B prisili, da mu služi. kakšen bi bil rezultat, če bi obema priznali neomejeno svobodo? imeli bi gospodarja A in sužnja B. temu pa libertarci nasprotujete tako, da osebi a odvzamete nekaj svobode in jo s tem nekaj podelite osebi B. torej, zakaj kritiziraš princip, ki ga tudi sam zagovarjaš?”

    kaže na to, da ne razumeš temeljev liberalizma (podvprašanje: kako to, da imaš toliko povedati o temi, katere temeljev ne razumeš). Libertarci namreč ne zagovarjamo tega, kar trdiš, ampak verjamemo, da je svoboda vsakega omejena s svobodo drugega. To načelo preprečuje zasužnjenje (ker odvzem svobode drugi osebi po definiciji ne more biti nikogaršnja svoboda, razen, ko gre za proceduralno kazen izrečeno v sodnem postopku).

    In vprašanje interpretacije suženjstva je kar primerno, da globje analizirava to svobodo. Imava dve osebi. Ena proizvede 50 vreč krompirja, druga nobenega. Nato pride avantgardist delovskega razreda in razdeli “družbeno bogastvo” na 25 vreč enemu in 25 vreč drugemu. S tem je tista oseba, ki je proizvedla krompir v vlogi sužnja, ki je prisiljena (daj ali pa greš v zapor) delati za prvo ali pa ne sme nič delati. In to je tisto, kar liberalizem mehča. Liberalizem namreč pravi, da moraš dobiti čimširše soglasje proizvajalcev krompirja za to, da lahko daješ tistim, ki nič ne proizvedejo, ker sicer iz njih delaš sužnje. Izhaja namreč iz tega, da ni tvoja svoboda, da z roko sežeš v mojo denarnico in mi vzameš toliko denarja, kolikor te je volja pa čeprav imam jaz morda več sposobnosti ustvarjati in sem torej na trgu vreden več od tebe. Še več – izhaja iz tega, da je to privilegiran odnos na tvoji strani (lahko jemlješ drugim) in se trudi to minimizirati, hkrati pa upoštevati realnosti na način, da so (domače povedano) davki čimnižji, družba čimbolj stabilna in svoboda maksimalno upoštevana.

    Učinkovita sociala je v interesu večine plačnikov, ker stabilizira družbo. Treba pa je ločevati med učinkovito socialo, ki jo imamo zato, ker zadovoljuje interese plačnikov od tiste, ki jo imamo zato, ker se lahko prisilno podredi tiste, ki ustvarijo in se jim pleni ustvarjeno.

    Zato je širina konsenza plačnikov tako pomembna – z njo pa tudi izginja konflikt, saj je družba, kjer davke dvigujejo tisti, ki si iz njih izplačujejo socialne privilegije in tisti, ki so tako ali tako v nižjih davčnih razredih prevlada apetitov nad razumom in pogoltnega neustvarjalnega soseda nad ustvarjalnim. To ni dober recept oziroma zgodovina uči, da to ne deluje v praksi.

  108. tstih tstih pravi:

    “Nehajte mistificirat to prerazdeljevanje. Stvari se ne plačujejo iz istega žaklja. Ekonomija ni fizika, kjer velja zakon o ohranitvi energije. Če daš nekomu otroški dodatek, to ne pomeni dobesedno, da drugemu vzameš denar. Ne vzameš mu ga. Še vedno dobi tisto, kar mu eventualno pripada. Eden dobi iz enega žaklja, drugi iz drugega. To je isto kot trditev slavnega Mrkaića, ki je enkrat jezil kulturnike s tem, da je rekel, da na račun njihovih subvencij umirajo bolniki z rakom. Oslarija!”

    Od kje pa dobiš denar, Marko? Saj ne raste na drevesih. Če hočeš dati Petru moraš vzeti Pavlu.Vprašanje svobode v družbi je, na kakšen način to vzameš oziroma koliko je prisiljevanja in koliko prostovoljnosti. Če je družba bolj poenotena glede vrednot imaš manj prisil. Tipična težava pa je, da je konsenz ustvarjalnih za ideološka in lobistična prerazdeljevanja težje dobiti (ker so bolj ekonomsko pismeni in ker na koncu plačajo račun), zato se uporabi populizem in skuša prepričati tiste, ki tega prerazdeljevanja ne bodo čutili in tiste, ki bodo iz tega prerazdeljevanja dobili denar. Hkrati pa liberalizacija deluje ravno zato, ker bolj ustvarjalne vključi v družbo in jih ne izloča z asertivnimi razrednobojevniškimi metodami, temelječi na marksističnih ideoloških puhlicah (ki jih je po 50 letih pranja možganov še veliko ostalo v glavah).

  109. tstih tstih pravi:

    “To dokazuje njegova izjemna družbena aktivnost v starejših letih. “

    Bistveno preprostejša razlaga je z Maslowim oziroma z rekom “s polno ritjo je lahko srat”. Prostovoljna dobrodelnost je funkcija osebnega položaja; lahko si jo privoščijo tako podjetnik v zrelih letih z osnovo akumulacijo kapitala kot “intelektualec z državnimi subvencijami in iz neprofitnega stanovanja” in “upokojenec z državno pokojnino in lastniškim stanovanjem”; težje pa mladi strokovnjak, ki si mora plačo zaslužiti in stanovanje kupiti sam. Hkrati kolektivizem in konservativizem tistim, ki sedijo na svojem že ustvarjanem kupu koristi, saj je mehanizem zaviranja sprememb; mlademu strokovnjaku, ki spremembe potrebuje, da si ustvari eksistenca pa seveda ne.

  110. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Mistifikacija prerazdeljevanja je zame v tem, da vedno najdete nekega Pavla, ki bo na račun nekega Petra za nekaj prikrajšan. Ampak oba sta zgolj teoretična in služita dokazovanju teorijam, ki na prvi pogled zgledajo brezprizivne in neizpodbitne. Jaz gledam na to takole: obstajata Peter in Pavel – oba po možnosti življenjski osebi iz mesa in krvi in s svojimi uspehi in problemi -, ki služita toliko in toliko denarja, eden več, drugi morda maanj, saj ni važno. Eden in drugi proporcionalno oddvajata delež svojega zaslužka za nek poseben žakelj, iz katerega država deli žemljice tistim, ki so do njih konsenzualno upravičeni – morda tudi Peter in Pavel, čeprav ne za isto stvar: eden morda zato, ker ima pet otrok, drugi zato, ker goji nešpricana jabolka ali gradi hišo na sončno energijo. Zakaj bi bila Peter in Pavel eden drugemu fovš – razen če sta Slovenca, ki padata pod vpliv libertarcev, ki vsako subvencijo prikažejo tako, kot da je kraja. Ne! Peter in Pavel vesta, da obstaja žakelj, iz katerega grejo subvencije za to ali ono, in da če eden dobi za otroke, to ne pomeni, da je bil drugi prikrajšan za svoje kolektorje.

  111. tstih tstih pravi:

    @Simon: Družbe kot neke gmote (celote) v kontekstu, ki bi ga rad videl ni. Obstajajo močnejše in šibkejše interesne skupine in vprašanje je le arbitraža med njimi. Tisto, kar ti vidiš kot “samoohranitveni” nagon – iz tvoje pozicije je za nekoga lahko nasilno uveljavljanje tvojih interesov preko njegovih. Denimo – nizka rodnost vodi do problemov s PAYG pokojninskim sistemom. Tvoj “samoohranitveni nagon” je v tem primeru zreduciran na nagon upokojencev, da ne bi imeli nižjih pokojnin, ki se potem prevede v politiko, ki mlade sili dlje delati in več plačevati; ki uvaža delovno silo v državo, da mladim ne zraste pretirano cena; ki regulira nepremičnine, da mlade dlje časa drži v odvisnem stanju (neelastičnost).
    To ni samoohranitveni nagon “družbe”, to je samoohranitveni nagon upokojencev proti interesom mladih.
    Liberalci smo za razliko od drugih zelo previdni pri tem, da bi svojo pozicijo razglašali za “družbeno”. Mi temu pravimo naš interes in ne “socialna pravičnost”, “humanost”, “socialnost”.
    Družba je arbitriranje z interesi in to lahko počneš z več ali manj upoštevanja posameznika (ali neprevladujočih družbenih skupin).

  112. abc1 pravi:

    Simon, cestitam, s tem:

    Prerazdeljevanje seveda ni mistika, je nujna stvarnost družbenega sistema, ki mu rečemo država. Ne razmišljajmo samo kdo vzame koliko žemljic iz katerega žaklja, temveč tudi kdo vlaga koliko žemljic v kateri žakelj. Država ne funkcionira zaradi denarja ampak zaradi dela njenih državljanov. Denar so le potrdilca, da je nekdo za funkcioniranje družbenega sistema opravil neko delo in to potrdilo lahko kadarkoli vnovči tako, da zahteva delo ali užije sadove dela drugih sodržavljanov, ki mu omogoča in lajša bivanje. Te vaše žemljice so zame delovni vložki, ki prispevajo k obstoju in razvoju našega družbenega sistema. In delo na novih državljanih je tudi vložek, ki ima svojo vrednost, primerljivo z vložki, ki jih opravljamo v svoji službah.

    si pokazal da ocitno drzavo pojmujes na cisto komunisticen nacin (ne na komunisticen nacin kot v “prekleti komunisti, kradejo nam”, ampak komunisticen v smislu idej izpred 100 let). Dodatna debata s tabo je cisto nesmiselna.

  113. tstih tstih pravi:

    @marko: Fovšija je, ko se Pavel ne želi sprijaznil s tem, da ima manj od Petra zato ker je Peter sposobnejši in si je pripravljen izmisliti paralelno realnost in svojo ideologijo pravičnosti, katere glavni cilj je pobrati Petru in dati njemu.

    Če temu ne bi bilo tako potem ne bi bilo nobene potrebe za obsežna državna prerazdeljevanja in za visoke davke, ker bi temeljne državne funkcije Pavel in Peter pokrila z bistveno manj.

    Učinkovita osnovna sociala bi požrla 10% stroškov sedanje, ampak težava je, ker ljudje ne želijo imeti EDS, ker bi plačali 2000 SIT več mesečno; njihov sosed, ki ima desetkrat več, pa bi plačal SAMO desetkrat več od njih. Če iščeš fovšijo ne išči dlje od neosocializma – to je zgolj fovšija preoblečena v pravičniško ideologijo, ki se šlepa na lažnem humanizmu.

  114. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ne moti me toliko fovšija tistih, ki imajo manj. To je še nekako razumljivo. Moti me fovšija tistih, ki imajo več in ki ne privoščijo tistim, ki imajo manj. Npr. kulturniki, starši, whatever. Ti ne delaš DIREKTNO za kulturne subvencije. To je v žaklju, v katerega dajemo vsi. Se pa strinjam, da je sistem prispevanja v ta žakelj in dajanja iz njega mogoče nepravičen. Ampak to je sistemska napaka, ki jo je treba odpravit, ne pa ukinit kakršnekoli subvencije.

  115. tstih tstih pravi:

    Nekaj preprostih resnic:

    1. Ljudje, ki govorijo da “denar ni pomemben” imajo običajno v mislih denar drugih, ne svojega. Če govorimo o njihovem, postane to “drugače”.

    2. Tisti, ki druge obsojajo “materializma” to mnogokrat počnejo, ko jim želijo odvzeti denar. Če sami ne bi bili “materialisti” ne bi imeli te želje.

    3. Tisti, ki pozivajo k še večji socialni državi praviloma
      a) nimajo eksistencialnih težav,
      b) jih imajo in upajo, da bodo profitirali od socialne države,
      c) tako ali tako ne bodo plačali razširitve socialne države.

    4. Tisti, ki druge obsojajo fovšije so običajno sami najglasnejši zagovorniki takoimenovane “enakosti” (v praksi prisilnega izenačevanja v dohodkih ne glede na vložke), katere temelj je fovšija.

    5. Količina teorij neosocialističnih strokovnjakov za politični liberalizem je obratno sorazmerna z njihovim poznavanjem temeljev liberalizma.

    Tako nekako poteka diskurz v Slovenji in tudi ta debata s to razliko, da diskurz vodijo v mass medijih brez možnosti obrambe liberalcev (kaj bodo liberalci govorili o liberalizmu?) in brez želje za dialogom.

    To je nekako tudi razlog, da pišem blog libertarec.

  116. tstih tstih pravi:

    @marko: Kulturne subvencije so ena izmed tisoč stvari na oslu in nekaj tega je potrebno pometati dol, da lahko osel sploh stoji; nato pa dati dol manj koristne stvari in gor bolj koristne stvari.

    Jaz rad dam in nimam težav pomagati ljudem v stiski. V preteklosti pa sem imel težavo (in jo razumem), da so mi nabijali konfiskacijsko obdavčitev in zato nisem mogel do stanovanja. In to ljudje, ki so stanovanje imeli, zraven pa tulili parole o “pravičnosti”, “enakosti”, itn. Te anomalije so realnost in uničujejo podporo za socialno državo. Kultura pa je na spisku tako, kot vse ostale stvari; agregat porabe pa je seveda direktno preslikan v moj davek in zato jaz dejansko direktno plačujem tudi za kulturo.

    Mislim pa, da tudi sam razumeš, da umetnost ni komu dati, ampak komu vzeti in da ste kulturniki zato na prepihu. Ko začneš jemati, ker si v preteklosti dal preveč in ustvaril odvisnosti, takorat vsi kažejo s prstom na druge v smislu “zakaj pa ne njim”. Najboljša strategija je vzeti kar vsem. Najslabša pa … well, to kar imamo.

  117. anka pravi:

    Mene pa najbolj skrbi, da intelektualci, ki so sposobni napisati takšno pismo (samo zato, ker se z njihovim mnenjem nekdo ne strinja) kot je napisal Rado P., v stresnih ali vojnih situacijah postanejo vojni zločinci. To so v bistvu Karadžiči, Mladiči.. Takšna neprijetna čustva me prevzamejo ob branju takšnih umotvorov. To me skrbi.

  118. abc1 pravi:

    Anka,

    oprosti, a ustrelila si mimo. Mislim, da ce ima kdo postati moznost vojni zlocinec je to kdo drug od na tem blogu poznanih. Si sploh opazila, da Rado kritizira mussolinijevo ideologijo delanja otrok zaradi drzave? Si opazila kdo jo podpira in kaksni so argumenti? Si opazila da MC naklada o tem da je treba imeti otroke da se ubranimo azijske eksplozije? Kdo bo prej zakuhal vojno s kitajci? Rado ali MC?

  119. tstih tstih pravi:

    Zgodovina je polna vojnih zločincev, ki obljubljajo “enakost”, socialno pravičnost, kulturni preporod, red v državi, močno oblast, pomembnost interesa skupnosti nad interesom posameznika in otroke za narodni preporod; le malo pa tam najdeš vojnih zločincev, ki opozarjajo na neuravnotežen proračun, na preveliko moč države in vtikanje države v življenje posameznika.

    Če iščeš bodoče vojne zločince išči med socialnimi pravičniki, sindikalisti, itn. Nenazadnje je bil Mussolini do ustanovitve stranke odgovorni urednik Avantija, glasila za večjo socialno pravičnost v Italiji; Hitlerjeva NSDAP je bila naslednica nemške delavske stranke, ki se je borila za delavca (nemškega, seveda), Miloševič je bil vodja Socialistične Partije Srbije, Stalin, Lenin in Tito so vsi sami graditelji družbo enakih, itn.

    Množice, ki jih diktator potrebuje namreč padajo na sladko retoriko, ki ugaja večini; ne pa na ekonomsko realnost v kateri je nrp. višina pokojnin enih direktna posledica podaljšanja delovne dobe drugih…

  120. Simon Simon pravi:

    @tstih

    Strinjam se, da pogled na družbo lahko reduciraš na nivo interesnih skupin in njihovih interesov, in nenazadnje na posameznike in njihove interese. Vsekakor. To ja pač reduciran pogled na življenje in družbo, ki se razvija od spodaj navzgor in je posvem legitimen, celo nujen, denimo ko se v družbi še uveljavljaš ali izvajaš kakšno upravno funkcijo. Vendar je zame to še vedno le reduciran pogled, ki ne daje odgovorov na ključna vprašanja o smislu našega življenja in rojevanja otrok.

    In še to, Sartre ni bil nikoli dobrodelnež, je bil le izjemen aktivist, ki je majal takratno družbo v svojih temeljih, bil je katalizator družbenih sprememb.

    In “s polno ritjo srati je lušno”. Ja WTF, kakšna modrost. Ja, seveda je. Zakaj nekateri te ljudske modrosti (davno dojete ugotovitve) vedno znova lansirajo kot nek očitek. Morda zato, ker imajo tako prazne riti.

  121. anka pravi:

    Abc, nisem mislila glede na vsebino Radotove kolumne, ampak na komunikacijo “…ti si gnoj…”. Ko to slišim, od kao intelektualca, me kar vrže. Ta primitivni, primarni nagon v nekomu. To sem mislila. To je en tak neprijeten občutek, ki me asociira na Mladiča&co. To je en instinkt (ki ga imamo žal ženske več). Sicer sem pa iz tabora “otroci so naše največje bogstvo”. lep week.

  122. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Tole je pa zdaj že bluzenje. Strašite z vojno, da bi dokazali svoje. Vojna s Kitajci? Halo?

    tstih: Opazil si zanimiv in nesporen politični fenomen, da največji vojni zločinci in/ali diktatorji v zgodovini vedno obljubljajo enakost, pravičnost itd. To je res. Ampak njihovi zločini niso v tem, da so obljubljali (pre)lepo prihodnost. Niti ni zločin v tem, da te prihodnosti niso uresničili. Zločin je v tem, da so lagali in se pri tem posluževali tudi nedemokratičnih poliitičnih sredstev, vključno s terorjem in rasizmom, vojnami in genocidi, da bi se obdržali na oblasti in si mimogrede podjarmili še kak svoboden narod.

    Enakost zame ni kompromitirana, če sta o njej nakladala Hitler in Mussolini, Stalin ali Tito. Navsezadnje Hitler zgradil tudi avtoceste, pa se še danes brez slabe vesti vozimo po njih. In navsezadnje je bilo marsikaj dobro tudi v SFRJ, le da ni bilo ekonomsko trajnostno sistemizirano. Ali pa kubansko zdravstvo, Castro gor ali dol…

  123. tstih tstih pravi:

    @Simon: Duhovnost je subjektivna kategorija. V svobodni družbi moja duhovnost ni nujno enaka tvoji in moje vrednote ne tvojim. Višji reiki zato ne potrebuje države (davčnega prerazdeljevanja), da se manifestira. Pravzaprav je to škodljivo. Upam, da nikoli ne bo državnega odgovora na ključno vprašanje o smislu našega življenja in rojevanju otrok, ker je to v domeni posameznika.

    Salman Rushdie je razočaran nad zlorabo Islama nekoč zapisal, da bi bilo besedo duhovnost treba prepovedati. Podobno se pri nas ezoteriko namreč vse-prevečkrat zlorablja za jemanje “plehkim redukcionistom”. S tem pa izgubiš ključno orožje proti bullshitu.

  124. tstih tstih pravi:

    @Marko: jaz pa menim, da je kriva ravno ideja “enakosti” (v večini primerov je to prisilno dohodkovno izenačevanje, izraz enakost pa je evfemizem), ker je nerealna.

    Ljudje so različni in njihovo prisilno izenačevanje nikoli ne bo delovalo. Eni sprejemajo pametnejše, drugi neumnejše odločitve.

    Vtepanje ljudem zamisli, da je različnost slaba v glavo kot pravične in dobre (kaj je pravičnega v podrejanju ustvarjalnejših, da bi dobil dohodkovno enakost?) na eni strani in gnitje takšnega sistema na drugi obvezno pripelje do pravičniške jeze zaradi neskladja občutene in napovedane realnosti in pravičniška jeza botruje zločinom nad tistim, ki je za to kriv (kdo boljši kot tisti, ki je opozarjal na težave v paradižu?)

    Verjamem, da ljudje niso naravno zlobni in da so zločini brez brez predhodne dehumanizacije tistih, na katerimi se zgodijo redki. In nič ni lažjega, kot dehumanizirati “nasprotnike humanosti”, “nasprotnike naroda”, “nasprotnike socialne pravičnosti”, “neoliberalni kapital”…

  125. tstih tstih pravi:

    Dopusti dejstvo, da se Rado kot dr. ekonomije počuti obupano, ker opozarja na bistvene probleme družbe s katerimi se nihče ne ukvarja.

    Vsaj jaz se bojim trenutka, ko bomo sredi štiridesetih in bodo nekateri imeli pokojnine, drugi pa ne; hkrati pa bo točka, ko bi lahko to preprečili z znižanjem sedanjih in usmerjanjem presežkov v bodoče pokojnine mimo. Podobno se bojim otrokogojnic, ki bodo vzgojile odvisneže od države. Država bo imela vse manj denarja; oni pa bodo pričakovali stopnjo (lažnega in nezasluženega) blagostanja staršev. Dobro vprašanje je, kdo jo bo ustvaril, če bodo vsi le razmišljali, kako naj vse plačajo tisti, ki imajo več od njih?

    Že danes je politični samomor opozarjati na te pojave. Če izpostaviš te interesne skupine zmeljejo.

    Žal nekoč poči. In na žalost potem na hitro pokopljemo milijone ljudi in nadaljujemo po isti poti.

    In Radotu je najbrž težko in je zafrustriran ko vidi, da niti ti nisi sposoben razumeti in videti, kam pelje ta ignoranca.

  126. nimiy nimiy pravi:

    @tistih,

    najprej bi bilo dobro, da razčistiva, o čem se sploh pogovarjava. ali o liberalizmu, libertarizmu, ali čem tretjem? ker ti nekako vse mešaš. govoriš o liberalizmu, hkrati se označiš za libertarca.

    sicer pa, po tem, kar sem prebral, se midva ne razhajava preveč. jaz tisti primer z vrečami krompirja nikjer nisem zagovarjal in sem seveda tudi za to, da se zadeve uredijo na pravičen način in ne na izhodišču, da je dobrine treba porazdeliti tako, da bodo vsi imeli enako. verjetno pa se razhajava pri tem, kakšen bi ta pravičen način bil.

    in ko sem jaz napisal, da “libertarci zagotavljate svobodo nekoga tako, da jo vzamete nekomu drugemu.” sem seveda imel v mislih udejanjanje svobode in ne svobodo kot tako, kar sem pač s primerom ponazoril. če ti osebi A ne dovoliš, da zasužnji osebo B, potem pač ti svobodo osebe A omejiš, oziroma mu jo v tem kontekstu odvzameš. in ta izguba svobode osebe A se pač izraža tudi v tem, da ima oseba B več svobode, kot bi jo pač imela, če bi jo oseba A zasužnjila. torej, to, kar smo osebi A “odvzeli”, postane pridobitev za osebo B. in podobno se dogaja s socialnimi prispevki in podporami. nekje se nekomu jemlje, s čimer nekdo drug nekaj pridobi.

  127. tstih tstih pravi:

    “ja, zakaj je pa umor sočloveka “pizdarija”?
    ja, zato, ker je človeško življenje vrednota. in ravno zaradi tega, ker je človeško življenje pač vrednota, obstajajo takšne in drugačne socialne pomoči. in če je zate solidarnost kaznovanje, potem ti predlagam, da začneš zagovarjati anarhizem.”

    Solidarnost predvsem ni nekaj binarnega in ni nalepka, ki si jo lepijo na čelo tisti, ki podpirajo prav vsako prerazdeljevanje in s čimer se zagovarja vsa mogoča financiranja in prisile.

    Če bi bilo merilo človekovo življenje kot vrednota bi se solidarnost omejila na preživetje in ljudem ne bi subvencionirala novega hleva.

    Potrebno je razumeti, da je vsaka solidarnost prisila in da se da solidarnost fenomenalno zlorabiti za grabljenje in zadovoljevanje čiste fovšije ob hkratnem obsojanju vseh, ki jim ne uspeš izgrabiti za neljudi. S solidarnostjo bi morala biti država in oblast še bolj previdna, kot z vojsko; ker so posledice lažne solidarnosti lahko bolj katastrofalne.

  128. nimiy nimiy pravi:

    @tistih,

    “Fovšija je, ko se Pavel ne želi sprijaznil s tem, da ima manj od Petra zato ker je Peter sposobnejši in si je pripravljen izmisliti paralelno realnost in svojo ideologijo pravičnosti, katere glavni cilj je pobrati Petru in dati njemu.”

    a je tudi fovšija, če se pavel ne bi želel sprijazniti s tem, da ga lahko peter, ki je močnejši in bolj sposoben, preprosto zasužnji? zakaj se tebi zdi v tem primeru nujno v takšno razmerje vtikati, medtem ko se ti zdi narobe, da se vtikamo takrat, ko ima nekdo 10 avtomobilov, drugi pa hodi naokoli peš?

  129. tstih tstih pravi:

    “če ti osebi A ne dovoliš, da zasužnji osebo B, potem pač ti svobodo osebe A omejiš”

    V bistvu je bil moj point, da je to problem definicije svobode. Ti praviš, da svobodo osebe A omejiš, jaz pa pravim, da to kar ti imenuješ “njegovo omejeno svobodo” ni svoboda, ampak je treba temu reči kako drugače. Svoboda je omejena s svobodo drugega.

    En način, kako bi to razmejili svoboda/svoboščina/privilegij sem poskusil definirati tule:

    http://libertarec.blogspot.com/2007/02/za-umestitev-slovenije-med-deele.html

  130. abc1 pravi:

    Anka,

    kot je ze tomaz povedal, ljudje ki so postali klavci so ponavadi imeli cisto drugacne lastnosti kot si jih ti predstavljas.

    (kar ne pomeni da pezdir ni zacel pljuvati z gnojem cisto po nepotrebnem, pravim samo da te morajo bolj skrbeti ljudje, ki so imeli podobne lastnosti kot v zgodovini znani klavci)

  131. tstih tstih pravi:

    “a je tudi fovšija, če se pavel ne bi želel sprijazniti s tem, da ga lahko peter, ki je močnejši in bolj sposoben, preprosto zasužnji? zakaj se tebi zdi v tem primeru nujno v takšno razmerje vtikati, medtem ko se ti zdi narobe, da se vtikamo takrat, ko ima nekdo 10 avtomobilov, drugi pa hodi naokoli peš?”

    Razliko med svoboščinami privilegiji sem deloma opisal tule.

    http://libertarec.blogspot.com/2007/02/za-umestitev-slovenije-med-deele.html

    Gre predvsem za to,da je zasužnjenje aktiven poseg v tvojo svobodo. To, da ti nekdo ne da enega izmed NJEGOVIH avtomobilov pa ni aktiven poseg v tvojo svobodo. Seveda pa to ni izključeno, če se lahko o tem dogovorimo. Čimširša je podpora tistih, ki dejansko dajejo, tem legitimnejše je takšno prerazdeljevanje.

    p.s.
    Idealnega (konsistenčnega) modela družbe seveda ne boš zgradil. Gre za približke, razmišljati v absolutih nima smisla. Npr. absolut enakosti so plastične operacije, ker imajo privlačni ljudje boljše možnosti od neprivlačnih. Vsaka zamisel, peljana v ekstrem je ekstremna – ne glede na to, ali si socialist, ali liberalec/libertarec, ali konservativec

  132. nimiy nimiy pravi:

    @tistih,

    “En način, kako bi to razmejili svoboda/svoboščina/privilegij sem poskusil definirati tule:

    http://libertarec.blogspot.com/2007/02/za-umestitev-slovenije-med-deele.html

    svoboda ni pravica, ampak stanje. svobodi lahko damo status pravice ali pa privilegija, ali pa tudi ne, ampak svoboda bi tudi brez tega obstajala, ker je preprosto stanje lastno temu, kar obstaja in načinu, na kakršen to obstaja. svoboda ne začne obstajati s tem, ko jo definiramo kot pravico, svoboda obstaja že prej.

  133. nimiy nimiy pravi:

    @tistih,

    “Gre predvsem za to,da je zasužnjenje aktiven poseg v tvojo svobodo.”

    kot je aktiven poseg v svobodo nekoga to, da nekomu preprečiš, da zasužnjuje.

  134. tstih tstih pravi:

    Glede tega, da svoboda ni pravica ampak stanje se absolutno strinjam. Pravica je v okviru pravne države in obstaja zato, da učinkoviteje zaščiti tvojo svobodo ali ti zagotovi nek privilegij. Ne strinjam pa se, da je preprečitev zasužnjenja aktiven poseg v svobodo. Če svobodo definiraš kot omejeno s svobodo drugega, potem to, da ti lahko zasužnjiš drugega preprosto ni svoboda. Morda je to svoboda v pojmovniku anarhizma, gotovo pa ne v pojmovniku liberalizma. Le ta se zavzema za majhno in učinkovito državo (incl. pravno državo), za širok nabor svoboščin posameznika ter omejevanje privilegijev na tiste nujne, ki koristijo vsem in o katerih tudi obstaja široko soglasje in so uveljavljani s čimmanj prisile – ne pa za anarhijo. Za liberalca je temeljna vloga države zagotavljanje korektnega izvajanja prostovoljno sprejetih dogovorov med posamezniki, objektivna arbitraža zunanjih stroškov in zaščita pred nasiljem. Tako bi lahko ukrepe proti suženjstvo uvrstil tudi v zaščito pred nasiljem.

  135. nimiy nimiy pravi:

    @tistih,

    če si se že strinjal, da je svoboda stanje in ne pravica, potem moraš to upoštevati. in niti anarhizem, niti liberalizem ne moreta svobodo definirati drugače, kot je pač svoboda že definirana. to kar lahko neka filozofija ali pa pogled na svet definira je to, ali je biti svoboden tudi tvoja pravica in v kakšnem okviru in mejah je to tvoja pravica. torej to, o čemer ti govoriš ni več svoboda, ampak je pravica do svobode. ne moreš se ne strinjati s tem, da je preprečitev zasužnjevanja poseg v svobodo tistega, ki bi se želel imeti sužnja (ker svoboda je stanje, ne pravica), lahko se pa ne strinjaš s tem, da je imeti sužnje moja pravica. ker svobode ne moreš definirati kot nekaj kar je omejeno s svobodo drugega, ker to svoboda pač ni. lahko pa pravico do svobode definiraš na tak način, torej da rečeš, da vsak ima pravico biti svoboden dokler ne posega v isto pravico nekoga drugega. torej s tem ne definiraš svobode, ampak pravico do svobode. to pravico do svobode pa dejansko definiraš na način, da svobodo omejuješ. torej svobodo omejuješ, ne omejuješ pa tvoje definicije tega, do kakšne mere je nekdo upravičen do tega, da je svoboden.

    torej problem libertarizma je v tem, da ko se trudi svobodo zagotavljati, jo hkrati tudi omejuje. kar je pač neizogibno in seveda niti ne sporno. ker vsak se lahko strinja s tem, da je dobro, da je svobodo posameznika omejena. problem nastane takrat, ko libertarci recimo trdijo, da so davki neupravičeni, ker gre pri tem za poseganje v svobodo posameznika, kar je seveda spet res. pri tem pa ne upoštevajo dejstva, da libertarizem že sam po sebi počne isto, torej posega v svobodo posameznika s tem, ko jo omejuje. način, kako libertarizem rešuje ta problem je ta, da preprosto trdi, da imamo ljudje neke pravice. in za libertarce sta ti pravici v bistvu dve. pravica zoper prisilno vmešavanje v tuje zadeve – v svobodo posameznika in pravica do lastnine. seveda pa libertarci ne znajo pojasniti, kako naj bi ljudje te pravice dobili in zakaj naj bi nam ti dve pravici, in zgolj ti dve pravici, pripadali. in posledično tudi ne morejo pojasniti, zakaj ne bi bile tudi nekatere druge pravice upravičene. kot so recimo pravica do pomoči itd. oziroma temu nasprotujejo s trditvijo, da bi takšna pravica posegla v svobodo nekoga drugega, pri tem pa spet pozabljajo, da je to, torej poseganje v svobodo posameznika, nekaj, kar libertarizem tudi sam počne.

  136. mijau pravi:

    Tstih, tvoja liberalna razmišljanja so najbližja mojim, rad pa bi dodal, da je liberalizem pri nas šel v drugo skrajnost, ki generira upravičeno fovšijo. Nekdo si je v obdobju nedelovanja pravne države nagrabil bogastvo, sedaj ga pa brani s pomočjo zakona. Ta je že po karakterju nasprotnik vsakega prerazdeljevanja.

  137. kalbo pravi:

    In tale pezdetek se ima za nekega intelektualca…haha, če bi bil intelektualec nebi trosil svojih primitivnih mailov in bil za nameček še presneto ponosen na to.

  138. Za narodov blogor » Blog arhiv » Mail od zmerljivca (2.) pravi:

    [...] Pezdir mi obljublja, da bom na tiskovni deležen VIP tretmaja, če tole objavim na blogu. Vnaprej povem, da me ne bo — ker se ne pustim provocirat enemu Mrkaiću —, lahko pa jim naredim malo reklame. Oni so jo meni tudi in jo očitno še bojo. [...]

  139. Kaj sploh počne Marko Crnkovič na Blogosu? | dajana & co. - pravi:

    [...] MC: Mejl od zmerljivca [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.