Bobri in bobrčki

Sreda, 21. februar 2007

Jana, 20.2.2007

Da so se v javnem zdravstvu začeli tržno obnašati, mi je postalo jasno 12. novembra lani ob 1:45 zjutraj, ko sem prihitel v porodnišnico in je sestra v sprejemni pisarni od mene zahtevala plačilo 4.000 SIT za udeležbo pri porodu. Socialni moment pa je le bil prisoten v tem, da mi ni bilo treba takoj plačati, saj je blagajna ob tej uri zaprta, sestra pa ni pooblaščena za kasiranje.

Enkrat za vselej bi rad opravil z mitom moške udeležbe pri porodu.

Zdi se mi prav, da so očetje zraven. Sicer ne mislim, da je to usodnega pomena za odnos z materjo ali z otrokom, vendar je dejstvo, da je porod izkušnja, ki je ne bi smel zamuditi nihče, ki postaja oče. Pa čeprav osmič.

Starševski tečaj, ki ga bodoči očetje morajo opraviti — vsaj predavanji z naslovom Porod 1 in 2 —, če želijo biti zraven, me je spominjal na tečaj prve pomoči pred vozniškim izpitom. Biti moraš tam in se dolgočasiš in čakaš, da mine. Strašijo te z dramatičnim dogajanjem in možnimi zapleti in na grafoskopu kažejo ne preveč apetitlih prosojnice s posnetki — če parafraziram Vonneguta — malih bobrčkov, ki lezejo iz malo večjih, široko razprtih bobrov.

Vse skupaj je tudi smešno. Znašel si se v razredu, v katerem so vsi po parih: vse sošolke so noseče, sošolci pa v pokroviteljski zadregi držijo vsak svojo za roko. Nasplošno dobi človek v kleti ZD Vič-Rudnik vtis, da je na svetu ena sama ljubezen.

Oskar se je rodil dvanajst dni po roku, zato sem bil zadnje dni že na robu živčnega zloma. Nihče mi ni pripisoval predispozicij za dobro držanje na porodu: v urgentnih situacijah nagibam k paniki, krvavih prizorov pa tudi nikoli nisem prenašal. Toda ko sem si nataknil nazaj obrnjen plašč, kopalno kapo in vrečke za na noge iz zelenkastega krepa in pogumno prestrašen pridrsal v porodno sobo, je bilo vse drugače.

Čeprav se vsega spominjam le megleno, je bila to najbolj nepozabna noč v mojem življenju. Med porodom ni časa ne za paniko ne za patetiko. Nenadoma ugotoviš, da je to treba opraviti, čeprav v bistvu nimaš kaj delati, razen da si zraven. Ker moraš in hočeš. Občutek za čas izgine, tesnoba izgine, celo čustva izginejo. Vse delaš po avtomatizmu, slepo ubogaš navodila babice in želje porodnice, kot da slediš klicu narave. Čeprav nič ne razumeš, vse narediš brez vprašanja — in narediš prav.

Oskar je padel na svet kot zrela hruška po dobrih dveh urah popadkov, ki sta minili kot dve minuti. In še to je bil antiklimaks. Bil je krvav in posran, imel je orjaška jajca, v faco pa je zgledal kot Dragutin Mate. Popkovino sem prerezal tako, kot bi odrezal listek s ceno z novega puloverja. In šele čez minuto, ko sem ga fotografiral na pultu z infra pečko namesto nape, sem ugotovil, da se totalno tresem. Šlo mi je na jok, ampak realnost se je že vračala. Po treh urah, kolikor vas še pustijo v porodni sobi, sem bil to, kar sem postal: Oskarjev oče.

Ob pol osmih zjutraj sem šel domov. Še prej pa sem zadet taval okrog porodnišnice, hlastno kadil, si želel kavo in iskal avto, ker si nisem zapomnil, kje sem ga ponoči parkiral.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 21. Februar, 2007 ob 19:31 v kategoriji BabyBlog.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

47 komentarjev na “Bobri in bobrčki”

  1. Pi.Roman Pi.Roman pravi:

    No, pa tudi avto si na koncu našel, kajne? :)

  2. Josip Blog Tito pravi:

    Bravo, čestitam! Tako dobrega opisa očetovskih porodnih dogodkov pa še ne … ko berem, se mi zdi, kot bi sam pisal. Le brez dreka, jajc in Mateja.

    Mene so vmes poslali “domov, da se naspim” … pa sem seveda ves živčen korakal gor in dol po stanovanju kot Baltazar.

    Priznaj, da 4 jurje ni predraga vstopnina za tak event :-)

  3. bastjan pravi:

    Res si moral svojo prisotnost pri porodu plačat? In kakšna je bila obrazložitev? Kapa in plašč? Bizarno. Si pa opisano kronologijo kar živo predstavljam. Trenutno sem namreč v fazi, ko zbiram informacije od svežih in tistih, že bolj izkušenih očetov. Deadline se pač nevarno bliža… ;)

  4. parrot pravi:

    Lepo zapisano. Ni kaj.
    Plačati pa res moraš. Ti povem nekaj. Ni ti težko.

  5. parrot pravi:

    Še to: zakaj moraš plačati? Ne sprašuj porodnišnice. Vprašaj ZZZS in primerke v državnem zboru. Morda se jim zdi škoda plačati tistih slabih 20 EUR na en ali dva poroda, ki ju povprečen prebivalec te države doživi v svojem življenju. Nenazadnje bi plačali iz kupčka, ki ga prisilno polnimo redno zaposleni s svojimi prispevki.

  6. lotus pravi:

    Kolikor mi je znano plačaš za copate, ki jih moraš nosit v porodni sobi. Ampak me ni zanimalo zakaj denar… To je res zadnja zadeva, za katero bi se sekiral…

  7. Alex Remus Black Alex Remus Black pravi:

    Včeraj sem bral to kolumno v Jani in mrzlično natipkal prispevek, ki bo jutri našel mesto v Volkovem brlogu. Odličen prispevek, Marko!

  8. Josip Blog Tito pravi:

    Kolikor jaz vem, ne plačaš za copate in “opremo”, pač pa v bistvu sofinanciraš tečaj za starše, ki je iz zavarovalne blagajne pokrit le delno (in bi brez teh 4 jurjev po fotru bil skenslan).

    Popravite me, če se motim. Je pa res, da davkoplačevalci od naše države dobimo bore malo – v primerjavi s tem, kolikor plačujemo.

  9. Simon Simon pravi:

    Sam sem bil prisoten pri dveh prodih in še vedno ne vem ali je to bilo dobro ali ne. Vsekakor izredna in nepozabna izkušnja, za katero si sveto prepričan, da jo ne bi smel izpustiti, ko jo enkrat doživiš. Ne vem pa kako bi razmišljal, če je ne bi doživel. Dejstvo pa je, da ko enkrat nazorno vidiš ta krut in skrajno primitiven način prihajanja ljudi na ta svet, zgubiš marsikakšno romantično iluzijo o njem in spolnost s partnerjem postane drugačna. Ta je še vedno lahko kakovostna, vendar nikakor ni več ista kot prej. Po nekih raziskavah ima precej moških s takšno izkušnjo za sabo težave s kasnejšo spolno slo do partnerja. Verjetno je to res, vendar zna biti, da so razlogi drugje (manj spanja, staranje, več ljudi v hiši, …)

  10. london london pravi:

    Hja, mene ta starsevski tecaj malce mede. Z “naso” sva se pac odlocila, da rodi v Slo, zato vse pregled opravlja v lj. Sam na starsevski tecaj ne bom mogel hoditi / iz Londona se pac ne bom vozil samo zaradi tega… Me pa zanima, ce res hocejo pred porodom videti ta papir o opravljenemu tecaju. Sam seveda zelim biti zraven, pa mi nekateri razlagajo, da brez tega papirja ne bo nic..

  11. Josip Blog Tito pravi:

    @london: mislim, da se da vse zmeniti – samo pokliči vnaprej.

    Sam sem plačal potrdilo, pa me potem v porodnišnici noben ni vprašal nič o tem … ven te verjetno ne bodo zabrisali. Saj tudi v porodnišnici delajo ljudje in ne verjamem, da te želijo prikrajšati za tako stvar.

    But with our health system you never know … :-)

  12. nordstar nordstar pravi:

    Prisoten naj bo le tisti moški, ki si sam to želi. Na silo ni dobro, pa še “skup lahko pade”. Saj meni je bilo tudi slabo na predavanju, pri porodu (2x) sem bil pa kar dober.

  13. bastjan pravi:

    London, če ne vprašam preveč, kako to, da “bosta” rodila v Sloveniji? Iščem kakšen dodaten argument za Slovenijo, trenutno se namreč nagibava k Nemčiji. Tudi zaradi državljanstva. Pa čeprav mene še vedno vleče v Slovenijo. Glede tečaja pa sem se pozanimal in menda ni ravno “obvezen”. Kar naj bi pomenilo, da nam v tisti naglici verjetno ne bodo težili. Se bom pa tudi jaz samo zaradi tega težko vrnil iz Portlanda.

  14. pingwin pravi:

    ni mi bilo težko dati tistih 4 jurčkov, motilo me je le, da sem v vsej tisti paniki želel k njej v porodno sobo, sestre so pa težile da moram gor v uno barako plačat, kjer sem čakal eno uro, da so pisarno sploh odprli…
    res, vse kar sem si želel tisti čas, je biti pri njej… bi že plačal.
    Sem bil jezen!

  15. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    To je pa too much!

  16. stojan pravi:

    prisoten še nisem bil in po vsej verjetnosti tudi ne bom. za to je več razlogov, eden vsekakor, da se mi zdi to precej mainstreamovska fora današnjih wanna be metroseksualcev.

    g. C ste em pa presenetili s svojim izlivom čustev in starševsta, ali pa je to zgolj spet ena vaših ciničnih potez?

    -st0

  17. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Stojan: Nisem hotel biti ciničen in tudi mislim, da nisem tako napisal. Tudi da gre za izliv čustev, ne bi rekel.

    Sicer pa je vse to svetlobna leta daleč od metroseksualnosti. Nikoli se nisem imel za metroseksualca – ker se mi take oznake zdijo neumnost -, zdaj pa še tem manj.

  18. tameer tameer pravi:

    Povsem se strinjam z Markom. Vsak oče bi moral biti prisoten pri rojstvu svojega otroka. Za razliko od Marka sem sam sicer mnenja, da očetova prisotnost pri tem dogodku usodno vpliva na vzpostavitev močnejše vezi z otrokom. Poleg tega pa tudi večini bodočih mamic veliko pomeni, da jim partner pri tem dogodku stoji ob strani. Moja izkušnja s porodom pa je sledeča:

    http://tameer.blog.siol.net/2007/01/24/kako-sem-dozivel-rojstvo-sina/

  19. majakrizaj pravi:

    Zelo iskreno si napisal…….
    Vidim, da današnji možje drugače gledate na porod, toda takrat ko sem jaz rojevala ni bilo niti pod razno, da je še kdo stal v porodni sobi.Jaz nebi želela poleg moža.Ko sta se zadnja rodila nepričakovana dvojčka sem že sama doživela šok, res nebi rabila še moža poberat po tleh.Doma pa me je čakal eden ki je že skakal drugi pa dobro shodil.Zavihaš rokave in pozabiš na vse bolečine,srce se ti topi ko ugledaš štručko, prvo, drugo, tretjo,četrto………potem tudi ti nebi bil več poleg.

  20. london london pravi:

    Maja! Svaka cast! :)

  21. brent pravi:

    Mi smo pred kratkim rodili v Veliki Britaniji. Super izkusnja tudi zame, ampak ko sem se pogovarjal s prijatelji, ki so to opravili v Sloveniji, se mi zdi, da je v VB porod precej manj “medicinski postopek” kot v Sloveniji. Jaz sem bil zraven v tanajbolj zgonjenih kavbojkah, T-shirtu in supergah, nobenih posebnih sterilnih halj in sterilnih copatov in podobnega. Velikanski del poroda sva z zeno opravila sama, babica je samo vsake toliko casa pogledala, ce vse poteka v redu in se vkljucila sele na koncu, ko je bila pac potrebna. Porodne sobe so predelane, da izgledajo cimbolj kot domace okolje, se pravi ne-bolnisnicno pohistvo, CD player, slike na stenah in te reci. Menda je bil podoben trend kot je zdaj v Slo tukaj v 80-ih letih, ampak v VB so pred nekaj leti naredili korak nazaj (oz. naprej?) in hocejo imeti porod cimbolj “naraven”. To da je treba v Sloveniji placati 4000 SIT, da je oce lahko zraven – to je pa navadno odiranje.

  22. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Verjamem, da je v takem okolju še bolj prijetno. V ljubljanski porodnišnici je kao prijetno. Babice so super, kapo dol, zlate ženske – upam, da so vse take! -, notranja oprema in vzdušje pa precej mim. Naprimer: Mercator sponzorira aparat za merjenje popadkov in otrokovega pulza – in zato mora na vratih viset plakat z Mercatorjevim logom in sloganom: “Naj se rodi sreča!” Za kozlat. Porodne sobe pa so pobarvane vsaka v drugi, živi, kao prijetni, pomirjujoči barvi, da bi se porodnice in očetje boljše počutili. To je tudi precej mim. Zgleda kot Kokoška štacune in suha roba v njih. Ne brez razloga: te barve so prispevek lastnice Kokoške, ki je tam rojevala in so jo v prejšnjih časih zmotile verjetno bolj dolgočasne bolnišnične barve.

  23. kalbo pravi:

    No meni tam notri ni bilo nič za kozlat, kvečjemu za ploskat in kapo dol dat. Komentar moje žene na kolumno v Jani je pa bil: ” To je pa tko grdo napisal”. Meni se ne zdi grdo, napisano je le brez olepšav.
    Moj mali je zgledal kot ET vesoljček, izkušnjo poroda bi pa opisal z besedami sanjskopravljično, čeprav te iz sanj postavi v kruto realnost jutro po obvezno prepiti noči z novopečenim stricem in dedijem.
    4000 SIT se mi pa zdi velika malenkost, ki se jo plača tako dobro organizirani ustanovi, kot je Ljubljanska porodnišnica. Se mi zdi, da je ena svetla točka celotnega SLO zdravstva.

  24. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Se strinjam, da je moj opis pač bolj “moški”, ampak takšen je bil navsezadnje zorni kot. Pa da ne bo pomote: teh 4000 SIT je sigurno eden najmanjših problemov SLO zdravstva. In ja, nič slabega o LJ porodnišnici! Samo tisti Mercator in Kokoška sta me zmotila, ampak to pride šele kasneje za tabo, ko stvari racionaliziraš.

  25. kalbo pravi:

    No mene čaka junija ponoven obist porodničnice, opis pa seveda sledi :)

  26. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Good luck, go for it!

  27. mijau pravi:

    No, jaz nisem bil zraven pri porodu hčerke, pa tudi ne bi želel biti, saj sem precej “gadljiv”.(Ne vem, kakšen bi bil slovenski izraz za to). Kot pravi Simon, se tudi meni zdi, da bi se mi potem seks rahlo priskutil. Saj sem slišal od drugih mater, da nekatere ženske v bolečinah psujejo svoje može, oziroma krivce za njihovo trpljenje in se zaklinjajo, da ga ne bodo več k sebi spustile.

    Nič pa si ne morem predstavljati, da bi imel hčerko rajši, če bi bil prisoten pri porodu

  28. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Seveda, otroka nimaš ne bolj ne manj rad, pa če si zraven ali ne. Glede tvojih pomislekov o gravžanju in seksu pa … – to so samo predsodki, o katerih vsak tip razmišlja, potem pa se izkaže, da nimajo nobene osnove.

  29. matic pravi:

    o šit, sem se spomnil, da sem porodnišnici že več kot pol leta dolžan te 4 jurje. Ko sem prišel ob 5ih zjutraj blagajna ni delala, pa so me prijazno spustili noter. No in sedaj sem se prvič spomnil, da nikoli nisem plačal.

    Da ne govorimo o tem, da potrdila o opravljenem tečaju tudi nisem imel pri sebi. Sem se pa obnašal kot pravi profesionalec in bil v veliko pomoč (vsaj žena pravi tako).

    Kdor pravi, da se mu seks priskuti, pa tudi ni čisto pri tapravi. Saj ti ni treba gledati ravno ja, kjer bobrček prihaja. Da pa vidiš svojega krvavega otroka, pa da ti to priskuti ženo, pa je ena taka gostilniško mačistična fora. Seveda pa se lahko delaš, da je otroka štorklja prinesla, ampak potem najbolje, da se prepričaš tudi, da žena ne serje, temveč da drekca palčki pojejo in še poližejo.

  30. forceps pravi:

    Zakaj je vse tolk zbodl teh 4 jurjev k jih je treba dat pač 1.3-krat v življenju glede na statistiko? Vsaj tuki se ve, da ta denar ostane porodnišnici. Jaz sem porode gledu samo za potrebe študijskega procesa in vedno znova me je presenetilo dejstvo kako je vse raztegljivo da lahko glavca potuje do svetlobe na koncu tunela. In poleg bolečin in prestrašenih bodočih očetov je bolj strašljivo samo še dejstvo da te gleda še par tujih oči. Kurc, nekje se moram naučit kako to deluje! Pa vedno me je zanimal-a so slike posnete z mobilci sploh za pogledat?

  31. kalbo pravi:

    Ma daj no, kako seks priskutil. Zase vem, da mam svojo ženo še bolj globoko rad zaradi tega. Pač na tak način smo vsi prilezli na svet. Vsa čast ženskam.

  32. kitti pravi:

    Tole pa je zelo dobr opis poroda z moške strani. Mene še to vse čaka, in bom prou vesela, če mi bo partner stal ob strani. Zame to predstavlja eno lepo (in težko) izkušnjo, ki je pa vsekakor lažje za žensko (vsaj zame), če ti partner stoji ob strani in maš njegovo oporo. Ne razumem pa tiste, ki ne želijo svojga moškega ob porodu, pa tud tiste, k se jim pol spolnost “zagravža” in se strinjam z maticem, ki to oceni kot gostilniško mačistična foro.
    lp

  33. balkonski balkonski pravi:

    Sem odlašal, misleč, da se bo spomnil kdo drug. Pa se ni. Bom pa jaz…

    Sestavek je napisan kot da bi Oskar imel samo očeta, v porodnišnici pa bi “padel na svet” iz nekakšnega abstraktnega ništrca.

    Saj ne pričakujem(o) kakšnih patetičnih litanij, a nekaj besed o “porodnici” bi pa res lahko napisal!

  34. grampy pravi:

    Marko, zelo lepo napisano! Bil sem zraven obakrat! Enako sem se bal, da bom omedlel, na bruhanje mi je šlo, ko so nam v “mali šoli porodništva” kazali tiste fotke okrvavljenih glavic, ampak ne bi si mogel odpustiti, če ne bi bil prisoten!

    Res da je na odločitev o prisotnosti vplivala tudi moja sebičnost: mislim, da bi crknil od nervoze, če ne bi bil prisoten!

    Med porodom je bilo (seveda) tudi nekaj pripetljajev, ki so bili predvsem zabavni, k sreči. Fajn je blo lepo, čustveno, celo jokavo. Č sem zaradi tega sekusalec iz metroja, pa naj bom!

    Izgled moje (druge) hčerke pa me je spominjal na večjo zvezdo kot tebe – namreč na E.T.a

  35. chef chef pravi:

    @grampy: koliko si moral pa ti plačat?

  36. grampy pravi:

    @chef: ne vem več, je bilo nekaj za plačat, ja, ampak sem relativno poceni prišel do otroka!

  37. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Balkonski: Moja draga Nina, Oskarjeva mama, ne želi nastopati v medijih, vključno z blogi, niti na mojem, ker ne vidi nobenega razloga za to, da bi se na tak način pojavljala v javnosti. To spoštujem še tem bolj, ker vem, da je od tod do rumenih jastrebov le korak, in pred temi se jo pa res čutim dolžnega zaščititi. Tudi z Oskarjem ravnam previdno – pač v duhu tega, da je najboljši način kontroliranja informacij o samem sebi (in bližnjih) ta, da jih sam doziraš. Odkar pišem blog, dejansko opažam, da v žuti štampi kroži vedno manj neresničnih in zlonamernih informacij o meni.

    Hvala vseeno za umestno pripombo.

  38. mica mica pravi:

    po temle opisu te bi lahko imel človek celo zelo rad :-)

    Mica

  39. balkonski balkonski pravi:

    Verjamem, verjamem.

    Nisem imel v mislih kakšnih gory details (dobesedno in v prispodobi), ki bi jih lahko (zlo)uporabil kak jastreb, kot praviš. Tudi imena ne. A še vedno se mi zdi, da poroda ne moreš opisati, ne da bi (poleg otroka) omenil mamo. Čustva, ki te preplavljajo ob in predvsem po porodu, ne morejo biti namenjena samo otroku.

    Še nekaj. Ne bi rekel, da, kar se tiče informacij, ravnaš z Oskarjem previdno. Krvav, posran Mate z orjaškimi jajci… to niso besede s katerimi bi jaz opisal svojega otroka. Še posebej ne, če bi imel v mislih previdnost pred javnostjo. Rumeno ali nerumeno.

  40. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Saj tudi niso bila (čustva) namenjena samo otroku.

    Domišljam si, da znam opisovat. Bom pa moral znat to razložit nekega dne tudi Oskarju.

  41. lotus pravi:

    hahaha – POP tv je v oddaji 24ur (slikovno) objavila, da je Matjaž gantar Izstopil iz LDS…

    poglejte si prispevek: http://24ur.com/bin/videoshow.php?24URd=1172142000&show_media=16167613

    v šesti minuti. Bi lahko naredu printscreen al pa fotknil zadevo :)

  42. lenka lenka pravi:

    Marko, morda se motim, ampak slišim, da Oskar ni tvoj prvi otrok, kajne?
    (Četudi je prvi, ki je zaradi očetove kolumne deležen toliko medijske pozornosti).

  43. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Res je, imam že 17-letno hčerko Lizo.

  44. lenka lenka pravi:

    Hvala.

  45. anka pravi:

    Čestitam za Oskarja. Seveda tudi za Lizo. Super ime. Jo imam tudi jaz na spisku. A ker noče in noče priti, sem dala tako ime žrebički.

  46. mijau pravi:

    Marko, čestitam! Pa si le dobil Oskarja, čeprav bi najbrž raje Pulitzerja.

  47. Iz Volkovega brloga » Blog Archive » Štručka v mojem naročju pravi:

    [...] No, Crnkovič je pred nekaj dnevi vrgel rokavico z razmišljanjem kako je sodeloval pri porodu in posledično se je razvila debata o sodelovanju očetov pri porodu… In glede na to, da sem na kraju… heh… poroda takrat bil tudi jaz, bi se spodobilo, da pristavim svoj lonček… [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.