Besede na P, K, F, J

Nedelja, 4. marec 2007

Provokativne izjave Svetlane Makarovič o slovenskem puritanstvu in Jonasov blog, v katerem se ponorčuje iz zagovornikov javne spodobnosti, so po mojem samo dimna zavesa, ki zakriva druge, bolj skrite in bolj bistvene probleme rabe slovenščine.

Lahko bi napisal, da se mi vse skupaj zdi samo en pičkin dim, ampak ne bom. To bi mogoče rekel v sproščenem privatnem pogovoru, zdaj pa vendar pišem za javnost in ne uporabljam takih besed. Ali si mi kdo upa reči, da sem zato puritanec?


Najprej pa anekdota iz zakulisja. Pred dvema tednoma, ko sem z Jonasom delal intervju za Dnevnik, me je malo po oddaji teksta poklical redaktor in rekel, da imamo problem: s čim naj nadomesti besedo “pičke”, ki jo Jonas v intervjuju uporabi in ki sem jo jaz seveda brez nadaljnega ohranil pri pretipkavanju in editiranju intervjuja. To da sprašuje mene kot avtorja intervjuja.

Ne preveč dobre volje sem ga vprašal, ali je to njihova uredniška politika, da ne uporabljajo vulgarizmov ali kaj. Ko mi je to potrdil, sem rekel naslednje: nič ne bom predlagal, naredite po svoje, jaz nisem urednik; moram pa reči, da sem zgrožen nad vašim puritanizmom; prosim samo, da inkriminirane besede ne nadomestite v stilu prevajalcev na TV Slovenija, ki so cele replike v srbskih filmih, v katerih so si igralci jebali sve po spisku, lapidarno in eliptično prevajali — vsaj nekoč — kot “presneto” ali “tristo kosmatih”.

Vsaka beseda je odvisna od konteksta. V Jonasovem primeru je bil kontekst naslednji: on je pač Jonas, ki mu je del imidža, da kakšno takšno namenoma zarobi, da bi porovociral — še posebej, če ima v mislih čedne nastopačice na televiziji. Res je, po drugi strani, da bi naj bila ta beseda objavljena v javnem tiskanem mediju, ki ga bere toliko ljudi, da je upravičeno domnevati, da bi se med njimi našli tudi taki, ki bi se jim raba besede “pičke” zdela neprimerna.

Angleški izraz “offensive” [language] je boljši, ker ne predpostavlja, da neka beseda kogarkoli žali — bodisi pičke same ali kaj šele bralce —, temveč da je napadalna. Agresivna, če hočete. To je bolj to.

Naj nadaljujem. Beseda “pička” se mi ne zdi tako napadalna, da je nek tiskani medij ne bi smel objaviti, če jo je izrekel človek, ki se je tako odločil pri polni zavesti in če s tem ni hotel opisati karakternih lastnosti neke tretje osebe. Če je tako rekel, ga jaz že ne bom cenzuriral. Še zlasti ne, če ne nastopam v vlogi urednika. Lahko pa tako zaradi mene stori nekdo drug.

Jonasove “pičke” v mojem intervjuju so nazadnje vendarle ostale. Pa tudi če ne bi. Vsako uredništvo ima pravico, da se avtonomno odloči za določeno jezikovno politiko. Mislim pa tudi, da v tiskanih medijih ni potrebna zelo restriktivna politika glede vulgarizmov. Sploh pa ne do tistih, ki so to vse manj in manj.

Na televizijah je seveda drugače. Televizije ne dovoljujejo grdih besed v svojih programih. Grde besede se na televizijah lahko pojavljajo v filmih, ki jih predvajajo, ne pa tudi v oddajah, ki jih producirajo same. To je pač uveljavljena praksa po vsem svetu. Ne vem, zakaj bi bila Slovenija izjema. To je mogoče malo farizejsko, ampak jaz osebno se o tem ne sprašujem, ker se mi zdijo piski neločljiv del medija, kadar pač tako nanese. In mogoče to niti ni slabo. Ali bi kletvice še bile kletvice, če bi bile povsod dovoljene?

O Jonasovem nastopu v oddaji Hri-Bar si ne mislim nič dobrega. Priti na televizijo v oddajo in načrtno grdo govoriti, da bi šokiral ne vem koga, se mi ne zdi prav nič zabavno. Še več, zdi se mi otročje: nekako tako, kot se majhni fantki zdijo sami sebi veliki frajerji, ko si prvič v življenju upajo izgovoriti besedo na P, K, F, J. Sicer pa sem osebno tudi prepričan, da je bil Jonas s programskim vodstvom TV Slovenija dogovorjen, da bo v oddaji “svinjal”. Posneli so jo namreč prej, ne v živo, da bi jo lahko do predvajanja opremili s piski. In po mojem je bilo dogovorjeno tudi to, da jo bodo čez dan, dva skenslali iz arhiva in s tem še dodatno prispevali k medijskemu cirkusu okrog Milijonarja. Če bi oddajo namreč umaknili iz arhiva samo zaradi Jonasovega izražanja, že prekritega s piski, bi bilo pa res puritansko. Čeprav, you never know. Če je Petar Radović, urednik razvedrilnega programa, naredil takšen cirkus zaradi vrtnic v ritih članov Leta 3, potem je najbrž dovolj nezmožen presoje, da bi umaknil iz arhiva tudi oddajo, ki so jo že vsi videli.

Slovenščina je bila v nekem delu javne rabe — zlasti entertainment slovenščina, če lahko tako rečem — tako zelo in tako dolgo dolgočasna, da je ljudem enostavno postalo smešno, če si nekdo drzne naglas in javno izgovoriti besedo na P, K, F, J. Ljudje se temu smejijo, ker še niso slišali nič boljšega. Ali vsaj že dolgo-dolgo ne. TV nadaljevanke so zanič, filmi so v glavnem dolgočasni in jih itak skoraj nihče ne gleda, satira je na psu, novinarski jezik v tisku je lesen, na televizijah pa se skoraj samo še derejo. Kako lahko potem kdo pričakuje, da bo jezik teh uporabnikov ne vem kako žmohten? In s tem ne mislim kletvic! Ljudje so naveličani lesenega jezika — prištejmo k omenjenim jezikovnim situacijam še politično rabo slovenščine —, ker povsod drugod, samo ne v javni rabi, poslušajo nek drug, bolj živ, bolj žmohten, bolj spreten, bolj natančen, magari bolj kurbirski jezik. In potem se najde nekdo, ki plane z ekrana v vašo dnevno sobo z besedami na P, K, F, J! Saj ni čudno, da se vam strga od navdušenja nad njegovo naravnostjo, spontanostjo, morda celo pogumom!

Vsem pa se seveda ne. Nekaterim se to pač zdi brez veze. Toda za te ljudi nikoli ne izvemo, nikoli jih ne slišimo. To so ljudje, ki običajno ne pišejo blogov. Mogoče včasih kdo od njih napiše pismo bralca v časopisu. V glavnem pa niti to ne. To je molčeča večina, domnevno sestavljena iz množice debilov, ki se jim Jonasova ideja smešnega — prizor s hčerko v beli oblekci, ki med recitiranjem pred gosti prdne in reče “fuk” — sploh ne zdi tako smešna. Guess what? Meni se tudi ne zdi! Saj pravim: majhni fantki si predstavljajo smešne prizore in tekmujejo v tem, kateri bo bolj šokanten. Glede na to, da je publika tako zdolgočasena, se ne spomnijo nič boljšega, kot da je treba v prizoru prdeti in govoriti besede na P, K, F, J. In če po tem scenariju ne bomo posneli skeča, serije ali celo filma, potem je lahko vsaj argument v kakšnem blogu za norčevanje iz spodobnih. Jonas, you can do better than that! Najprej definiraj spodobne. Začni pri meni.

Nakar pride še Svetlana. When the slim lady sings! Takoj naj povem, da je ne jemljem zelo resno. Gospa je izjemno duhovita, to pa je tudi vse. Marsikdaj se iskreno krohotam ob njenih izjavah, ampak jaz to jemljem kot satiro. Da bi ji dal prav, pa mi ne pride na misel. Njena izjava, da bi pevka skupine Atomik Harmonik morala stati za tem, kar poje, in priznati, da v sintagmi “brizgalna brizga” v resnici ne gre za gasilca, temveč za “moškega z močno ejakulacijo”, je navidez epohalno smešna. Toda kaj vendar govoriči? Ali ne bi Makarovičeva kot pesnica morala vedeti, da je “brizgalna brizga” metafora, ki je avtorica ali vsaj izvajalka ni dolžna interpretirati? Ali niso taka besedila danes to, kar je bila nekoč kvantaška ljudska poezija, le da je nekoč to krožilo kot ustno izročilo, danes pa nam vrtijo po televiziji v večernih terminih v družinskih oddajah? In sploh: kaj se vendar intelektualka spravlja na ubogo punco, ki slučajno poje simpatično prismojeno pesmico, ki gre zlahka v ušesa, in ki se niti evidentno ne pretvarja, da je umetnica?

Predvsem pa bi se pri Svetlani začudil, če ne bi tudi kletvic izrabila za napad na Cerkev. Cerkev je po njenem kriva, da so kletvice izkoreninjene oz. izrinjene iz javne rabe. Cerkev je kriva, da Bosanci še danes preklinjajo, mi pa ne! Ta njen antiklerikalizem je postal preprosto smešen.

Mogoče je res, da v slovenščini ni zelo izvirnih ali vsaj ne zelo ogabnih kletvic. Pa kaj? Ali so zmožnosti izražanja v slovenščini zato hudo zmanjšane? Ali pa bi morali imeti kot narod celo manjvrednostni kompleks, ker v svojem jeziku ne premoremo izrazov kot naprimer “jebem ti mrtvu majku u sred pičke krvave” — če citiram samo najhujšo kletvico, ki sem jo kdaj slišal?! Po mojem ne. Obstaja še cel kup jezikov, ki jih znam ali dovolj dobro poznam, da vem, da kletvice niso tak etnološki zaklad naroda, kot si to pripisujejo Srbi ali Bosanci — ali pa jim namesto njih samih to pripisujemo kar Slovenci, ki smo znani in hvaležni občudovalci in posnemovalci Balkana.

Vse to izvira iz slabe in nezadostne rabe slovenščine. Ljudje ne znajo uporabljati svoje lastne materinščine kot popolnega instrumenta, ki ponuja vse možne registre, tonalitete, zvoke, stile in dinamike, kakršne od govorca zahtevajo najrazličnejše socialne situacije. Vsaki od teh situacij se prilega drugačen jezikovni register, vendar je večina Slovencev za to gluhih. Večina ljudi zna uporabljati samo en register, s katerim pač godejo vedno in povsod, kjer se znajdejo. Veliko se govori o funkcionalni nepismenosti Slovencev, vendar je to samo del problema. Le redkokdo pa opazi funkcionalno nezgovornost ali kako bi temu rekel. Obstaja slovenščina za recitiranje, slovenščina za gledališče, slovenščina za na televizijo, slovenščina za v parlament, slovenščina za na faks, slovenščina za prepiranje, agresivna slovenščina, nežna slovenščina, zaljubljena slovenščina, sovražna slovenščina in slovenščina za kvantanje. Prištejmo k temu še najrazličnejše oblike pisnega izražanja od novinarske, politične, pravne in tehnične pa do znanstvene, filozofske, literarne in straniščne slovenščine — in dobili bomo tolikšen nebroj slovenščin, da je seveda upravičeno domnevati, da jih je le redkokdo sposoben vse obvladati. Toda to še ni razlog, da bi ljudje, ki najbolj obvladajo le enega izmed registrov in so vešči še v treh ali petih, razglašali, da se njihove najljubše besede prilegajo tudi drugim rabam oz. situacijam in da so vsi drugi, ki se s tem ne strinjajo, navadni puritanci.

Ivan Volarič Feo je pred mnogimi leti napisal tale haiku: “slovenski jezik / ni dober za haiku / pa da ga jebeš”. S tem je povedal vse: v slovenskem jeziku je napisal genialen haiku, ki govori ravno nasprotno, pri tem pa je v pesniškem jeziku uporabil vulgaren izraz. Vsak stavek z besedami na P, K, F in J, ki ga danes izgovorimo v tej ali oni situaciji, ne more biti tako posrečen. Danes je to neslana šala, s katero lahko kvečjemu jezimo tiste, ki jih to sploh ne zanima.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 4. Marec, 2007 ob 11:56 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

45 komentarjev na “Besede na P, K, F, J”

  1. pipi pipi pravi:

    Pod tole razmišljanje se pa jaz takoj podpišem, sam niti približno nisem v stanju tako celovito zajeti vse skupaj.

    Odlično!

    -PiPi

  2. irenca irenca pravi:

    You got your point. In dost dobro utemljeno.

  3. barbiblond barbiblond pravi:

    Za spremembo se strinjam s tabo. V celoti :)

  4. jonas jonas pravi:

    Tudi meni se zdi, da Svetlana udari mimo, ko se zgraža nad “namigovanjem”. To pač spada v tradicijo popularne glasbe, od rokenrola do narodnjakov. Shake’, rattle & roll ni nič drugega kot metafora za fuk. Pa Ray Charles s svojim hitom “Mess Around”. Ali simpatični “Bicikl” Letečih potepuhov, če se ga še kdo spomni…

  5. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Če smo že pri namigovanju: jazz standard Makin’ Whoopy (iz musicala Whoopy! od Walterja Donaldsona in Gus Kahna je iz leta 1928! Saj veš:

    He’s washing dishes and baby clothes
    He’s so ambitious he even sows
    But don’t forget folks thats what you get folks
    For makin’ whoopy …

  6. bekstejdz bekstejdz pravi:

    Drži!

    “Nebroj slovenščin” je potem mogoče interpretirati še v sedmih narečjih, v podnarečjih in nadnarečjih, v krajevnem in vmesnem govoru…

    Cerkev je pač cerkev, in si je štela moralno očiščenje pogovornega jezika za domačo nalogo. Je pa po drugi strani tudi res, da je slovenski jezik vsvojčas obdržala pri življenju, medtem ko so domači razumniki modrovali nemško in italijansko. Zdaj nam pač manjka kakšna zdrava slovenska kletev, i, bes ga lopi in šent ga plentaj, bomo že kako…

  7. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Kletvic, ki so izginile iz rabe, po mojem ne bo več nazaj. Jezik se upira retro modi.

  8. wane pravi:

    Pred leti je bil na delu en kolumnist, mislim da Boris Jež, ki je imel enega švedskega prijatelja G. Jakobsena.
    Me zanima, kaj bi on povedal na to?

  9. Jonas - Zapisi » Crnkovič o grdoti besed pravi:

    [...] Kot ponavadi, odlično piše, velja prebrati. Nekaj pripomb: …v stilu prevajalcev na TV Slovenija, ki so cele replike v srbskih filmih, v katerih so si igralci jebali sve po spisku, lapidarno in eliptično prevajali — vsaj nekoč — kot “presneto” ali “tristo kosmatih”. [...]

  10. agent agent pravi:

    “Lahko bi napisal, da se mi vse skupaj zdi samo en pičkin dim, ampak ne bom.”
    Vidiš, pa si že napisal to.;) Temu rečem umetnost izražanja kontadikcij, pač v slogu “Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom”.

    Ob vsem tem sem se spomnil na tisto afero leta 2002 v Lutkovnem gledališču, ko je Boris Kobal nalašč “pičkaril” pred slovensko-hrvaško politično smetano. Ne rečem, Hanžku je “pičkin dim” preprosto ušel, tako kot Miši Molk pred nekaj leti, ko je bil prenos Eurosonga in je po tistem, ko se je že poslovila, očitno pozabila izklopiti mikrofon.

    Mi je pa, priznam, zelo neprijetno, če imam opravka s človekom, ki praktično na vsakem koraku meša notri razne vulgarizme, pa se sploh ne zaveda, da jih govori. In to so primerki tistih, ki imajo svojo slovenščino uglašeno na en register. Ko sem leta 1997 delal preiskus znanja iz prometnih predpisov na Roški cesti v Ljubljani, sem se potem še z dvema dekletoma ustavil nekje na enem kofetu (v bližini Gimnazije Poljane), ena od njih je bila ravno primerek tega, kar sem napisal.

    Morda še eno anekdoto iz gimnazijskih časov. Najprej moram pojasniti, da sem hodil na eno izmed štirih katoliških gimnazij. Profesor zgodovine nam je recitiral verze Svetozarja Markoviča:
    “Sanjao sam, da si bila carjevina,
    borio sam se, da bi bila kraljevina,
    a sad si banovina,
    pička ti materina.”

    Citiranje je minilo brez vsakršnih posledic, razen tega, da smo se pošteno nasmejali. (klinc pa taki puritanci press)

  11. mica mica pravi:

    o t. i. neprimernih besedah bi se dlao napisati romane. Če jem že kdo vzel v roke knjigo (dobila sem jo za svojih 50. let od najbolj spodobne ženske kar jih je!!!)Fuk je Kranjcem v zabavo, lahko ugotovi, da z določenim besednim zakladom opletajo tudi največji pesniki in pisatelji.
    Kar mi pove le to, da ga ni, ki ne bi bil krvav pod kožo.
    Ko smo nekoč o tej temi debatirali v nekem širšem intelektualnem krogu, se je na koncu izkazalo, da ima domala vsak kakšno variuanto umazanega besedišča tudi za najbolj vroče sexualne urice…..Sicer se je to povedalo šele po hudem izzivanju, povedalo se pa je.
    In ker sem tudi jaz pisoča, vem, da včasih pač nanese, ko brez kletvic ne gre. tako je pač.
    nekaj povsem drugega pa je, če nekdo uporablja grde besede in kletvice za nekakšen image, za lastno samopromocijo.
    v tem primeru pa mi ta človek izzveni umazano in me odbija.

    In kot vem, tudi Svetlana pravi, da kletvice pač morajo biti, vse pa je odvisno od tega, kdaj in kod jih umestimo v pisani ali govorjeni tekst.

    Mica

  12. pasjevič pasjevič pravi:

    očitno obstaja tudi slovenščina za urednika Radoviča. to je na rtvslo-ju največja kletev.

  13. agent agent pravi:

    Tisto knjigo “Fuk je Kranjcem v kratek čas” sem tudi jaz že bral. Je pa zanimivo, ker so pač nekatere pesmi čisto nedolžne, druge pa so pač v slogu “gostilniške poezije”. Jih je pa zanimivo brati. Obstaja tudi kaseta, ki jo je posnel en oktet s Primorske, na njen pa so predelane skladbe (Ne maram za Kranjca, Oštarija številka ena, Po Dunajski cesti je furati fajn, Čuk se je oženil….). Ta kaseta je krožila v času, ko sem bil v zadnjem razredu osnovne šole in smo jo precej razmnoževali.
    Zapomnil sem si to:

    “Ne maram za Kranjca, je hladne krvi,
    mam rajši Taljana, ker bolj mu stoji.
    Pa pojdmo v Ital´jo tja v mesto Torin,
    prinesla boš mucko nazaj brez kocin.”

  14. agent agent pravi:

    Pa še to… saj poznate od Smolarja tisto pesem:

    “Tri črke, nič krive, so K, F in U,

    primerne za kufer, za fikus, kung fu.

    Če pa skup so kot ‘fuk’, dvigne dost se prahu,

    v tem vrstnem redu so velik tabu.”

  15. jaKove misli » Blog Archive » Grde besede pravi:

    [...] Te dni se dviguje šundr okrog domnevno grdih besed. Videti je, da je bila povod za zadnjo manifestacijo te neverjetne skrbi za dušno dobro slovenskih gledalcev in še prav posebej nedolžnih otročičev carjeva pustna zajebancija v enem redkih užitnih izdelkov naše priljubljene javne hiše, ki so jo omejenci, ki ne umejo, da njihovo produkcijo plačujemo gledalci, bes jih plentaj, celo umaknili iz spletnega arhiva in nas tako rekoč okradli. (No, digitalna oblika video zapisa je le ena taka kul reč, ki jo je jako lahko pomnožiti in prenašati, sploh v spregi z zanesljivimi oblikami paketnega prenosa podatkov, pa smo naše nemudoma ukradli nazaj …) [...]

  16. nora nora pravi:

    ….zanimivo, kolk se slovenci ukvarjamo z ogrodji, ohišji in podobnim…..kolk imamo za povedat o darilnem traku in papirju, medtem ko nas vsebina škatle sploh ne zanima….seveda, če gre za druge oz. na splošno……bognedaj, da bi mi sami bli nevsebinski…….kakorkoli že, občudujem italjanski medijski svet, ki je veliko bolj sproščen od slovenskega, kjer je uporaba raznih kletvic glede na kontekst, ki to opravičuje, samoumevna, naravna in celo potrebna…..je pa res da italjani nimajo na nacionalki celodnevnih prenosov sej iz parlamenta, zatorej predvidevam, da je njihov medijski okus bistveno drugačen od slovenskega……just thinking ;) ….

  17. mArkedzanijev Secret » Blog Arhiv » Kurac, pička, govno, sisa pravi:

    [...] Ob prebiranju Vesti, Jonasa in Marka Crnkoviča sem se spomnil na besede enega izmed nekdanjih sosošolcev iz gimnazije, ki mi je ravno včeraj, imeli smo obletnico mature, omenil moje medvrstično psovanje tudi na blogu. Moj odgovor je bil jasen “Pizda, kaj hočeš? Takšen pač sem..” [...]

  18. chef chef pravi:

    Mojstrsko!

    Všeč mi je, da si sposoben Svetlano Makarovič jemat s humorjem. Očitno se bom tega moral naučit tudi jaz, meni je namreč nebomnapisalkaj.

    Sicer so pa tudi mene nekoč že napadli, ker sem določen tip žensk (ki si ga povrh vsega lahko vsak razlaga po svoje) imenoval “prasičke”. Pa sem bil še zelo ljubek, saj bi komot napisal “prasice”.

  19. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    Hudo, takih prispevkov bi moralo biti na blogih več… Mislim tako napisanih.

  20. majakrizaj pravi:

    Ja, nekateri se ovijejo v črnino za vse življenje.S starostjo pa je osamljenost še težja.Meni je otožno, ko se ljudje pretvarjajo z pretvezo humorja.Patetično.

  21. lotus pravi:

    Debata me spominja na situacijo leta 1986 v ZDA, ko so hoteli prepovedati uporabo nekaterih obscenih besed… Legendarni Frank Zappa v prav tako legendarni oddaji Crossfire govori o debilnosti takšne cenzure…

    http://www.youtube.com/watch?v=8ISil7IHzxc

  22. likard37 likard37 pravi:

    Naj se mi oprosti, ker izkoriščam prostor za svoj nastop, vendar si ne morem kaj, da ne bi posredoval bolj sočne kletvice kot je Crnkovičeva naj;
    jebo ti konj nevinu sestru na majčinom grobu krvavim kurcem upravo izvadjenim iz mrtvog hitlera.
    Če Makarovička brez težav pade tako nizko s svojega nadpovprečja pač lahko tudi jaz povem………………….

  23. hraber hraber pravi:

    Kot sem že napisal, Makarovičevo cenim zaradi njene direktnosti, ostrine, vendar se tu v celoti strinjam z Markom.

  24. nordstar nordstar pravi:

    Tokrat se tudi jaz strinjam z Markom.
    Kvantiteta kvari kvaliteto.

  25. mica mica pravi:

    Mimogrede: posnetki s Svetlano, ki so pripeti na Tube, so iztrgani iz konteksta najinega pogovora.
    In če ne slišiš celote, je težko soditi, kaj je v izrečenemu prav in kaj narobe.
    Sodeč po vaših komentarju, bi /če ne bi bila njena sogovornica/, lahko celo mislila, da je ona kvantala celo uro in pol pogovora. pa ni res!
    Če bi pod vsem, kar je povedala, potegnili črto, bi bil rezime povsem drugačen:
    želela je reči, da je med Slovenci še zmeraj preveč svetohlinstva, sprenevedanja, dvojne morale, dvoličnosti…..
    Zategadelj naj kurc ostane kurc, ne pa, da ga zavijamo v celofan in poimenujemo kako drugače zgolj in samo zato, da bi ostali čistunski.
    če njeno zavzemanje za obstoj kletvic gledamo skozi to prizmo, dobijo njene besede povsem drug pomen.
    Mica

  26. nordstar nordstar pravi:

    Mica, a bi ti poslušala Atomike, če bi peli KURC BRIZGA? Saj vem, da ti te muzike ne poslušaš, ampak vseeno.

  27. nimiy nimiy pravi:

    jaz bi pa izpostavil naslednje. ne gre le za pomen besed, ampak tudi za kontekst, v katerih se neke besede pojavljajo in kaj posledično te besede izražajo in odražajo. recimo, beseda pička ne pomeni zgolj ženskega spolnega organa, ampak je v izraznem smislu v tem pomenu podan tudi nek “zaničevalni” odnos, ki seveda ni sam po sebi umeven, že zaradi besede same, ampak zaradi konteksta, v katerem ta besede največkrat pride najbolj do izraza. torej, kar hočem povedati je to, da z besedami ne podajamo samo pomenov, ampak izražamo tudi nek odnos. torej, pri izogibanju teh besed ne gre zgolj za puritanstvo, ampak za odnos. torej, če nekdo opleta s takimi izrazi se mora zavedat, da s tem nekaj izraža, da s tem nekaj o sebi in o odnosu do stvari pač tudi pove. ne gre nujno za tabuje in puritanstvo, ampak preprosto za nivo odnosa. jonasov nastop v oddaji hri-bar je težko ocenjevati, ker se ne ve, koliko je bilo tam igre in koliko ne. in seveda je povsem življenjsko in normalno, da moškega lepa dekleta vzburijo in je povsem ok, če se to pove naglas, zakaj bi se pač pretvarjali in spenevedali. ampak po drugi strani tudi način, kako se nekdo v takšnem primeru izrazi nekaj sporoča. sporoča pač nek odnos. in mi sploh ne gre za to, da bi se spuščal v “ocenjevanje” primernosti nekega odnosa, ampak mi gre le za to, da hočem poudarit, da stvari so pač kar so. ko ti rečeš, “uf, ta je pa dobra pička izraziš nekaj drugega kot pa če bi rekel “ta je pa privlačna”. pomen je lahko isti, odnos pač ne. tako da tudi kar se tega tiče, se ne gre sprenevedati.

  28. mica mica pravi:

    nordstar, Atomikov tudi drugače ne poslušam, čeprav jih- zaradi svoje ga dela- že skoraj moram :-)
    mislim, da je bolj kot brizganje šlo Svetlani v nos banalnost besedila, v katerem je banalnost zgolj in smao zaradi banalnosti.
    Tako kot nekdo pride na TV oddajo zgolj in samo zaradi tega, da 3 x reče pička. V takem kontekstu pač dobijo t. i. “grde besede” povsem drug pomen.
    Zelo plitek in zelo banalen.
    In zelo neokusen.

    Tako kot bi vsak tepece (ne samo Svetlana) razumel vsebino vzklika “Wow, kakšna dobra pička”.
    No, roko na srce, lahko bi se reklo tudi dobra mrha, ampak, v tem kontekstu je pička dovolj prijazna, da jo sprejme tudi bolj občutljivo oko.
    Da pa nekdo pičkari za vsako figo, magari če govori o kolesu, pudingu, nogavici, bolečem kolenu, itd. itd., je pa, žal, vulgarno in nesprejemljivo.

    Pa še nekaj je: pomisli, da bi ti za vsako figo, ko bi odrpl usta, rekel “vreme je lepo”…..Kmalu bi te imeli za malo norega, ane?
    Mica

  29. stojan pravi:

    Gospod Marko odlično napisano. Fenomen humorja z uporabo besed na P, K, F in J je v našem prostoru prisoten kar nekaj časa. Lep primer je (bil) mengeški Špas teater, kjer so se ljudje dobesedno držali za trebuh, ko je kateri od igralcev izrekel prej omenjeno besedo. Meni osebno se to ne zdi smešno, kot se mi ne zdi smešen performance g. Žja v sobotnem Hri-Baru. Sem se pa smejal, ko sem gledal zadnjič, na Youtube.com, Cleesejev poslovilni govor na Chapmanovem pogrebu.

    -st0

  30. Simon Simon pravi:

    Pri tej temi ne morem razmišljati črno-belo. Sem v precepu. Svoje otroke že pretirano skušam obvarovati pred psovkami, potem pa jih, ironično, poberejo prav od mene (se mi je enkrat zareklo, ko sem nekega cagavega voznika na parkirišču poslal v pičko materino, in pozabil, da za mano sedi petletnik, ki mi zdaj to pičko materino vsake toliko lansira nazaj).

    Zakaj obvarovati? Ker se težko znebim privzgojene zadržanosti in jamenja psovk, kot nečesa, kar je lastno primitivcem, ki kot otroci ne zmorejo brzdati svojih čustvenih izlivov. Zakaj v precepu? Ker sje po drugi strani uporaba psovke lahko znamenje iskrenosti in odprtosti ljudi. To je lastno, denimo, sredozemskim narodom in tuje narodom, ki skoraj da nimajo kulture psovanja (Nemci ipd), pa to še ne pomeni, da kljub leporečju niso prav ti polni svinjarij in da niso kakšnih hudih svinjarij kdaj tudi že naredili.

    Držim se načela, da vnaprej ne zaupam ljudem, ki nikakor ne psujejo. Pogosto mi delujejo hinavsko in polni sprenevedanja. To sicer ne pomeni, da mi niso zelo zanimivi. Ob predvidljivem leporečju namreč še vedno lahko delujejo zelo nepredvidljivo.

    Nikoli pa ne bom pozabil izrazne moči preproste balkanske psovke in občutkov, ki sem jih imel ob tem, ko me je v trenutkih depresije kolega vojak potrebljal po ramenu in mi rekel: “Ma boli te kurac, najebo si ga!”. To je zen budizem s čustvi …

  31. xurko pravi:

    Ni lepih in grdih besed. Je samo komunikacija.

  32. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    To je nova komunikološka/semiotična/lingvistična teorija ali kaj?

  33. xurko pravi:

    Ne, prevod tvojega razmišljanja o reklamah.

  34. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Katerega razmišljanja?

    PS: Nekajkrat zaporedoma izgovori naglas besedi kot npr. “ampak” ali “kmalu” in nenadoma boš spoznal, da sta zelo grdi.

  35. xurko pravi:

    Lahko se motim, ampak zdi se mi, da si v Dnevniku enkrat napisal, da ni dobrih ‘lepih’ in slabih ‘grdih’ reklam, da je samo reklama.

  36. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    To mi ne zveni kot moje besede, ampak lahko da se jaz motim, ne ti. Kakorkoli, razlike med besedami sigurno obstajajo.

  37. xurko pravi:

    To je res. Ne vem pa zakaj ista beseda recimo nekoga moti mene pa ne ali obratno.

  38. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Tolikokrat si jo slišal, da se ti je udomačila. Pa še nihče ti ni povedal, da je grda. Mislim nihče od tistih, na čigar mnenje bi kaj dal.

  39. xurko pravi:

    Ok. Se predam.
    Sem se pa spomnil na eno slovensko kletvico, v kateri ni niti ene grde besede.
    “Naj ti mama rodi ježa!”

  40. xurko pravi:

    Pozabil sem napisat, da ni namenjena tebi ampak bodočim rodovom, v primeru da se obstoječe preklinjanje prepove.

  41. bezsamurai pravi:

    Ko si trdil da je Slovenščina tako polna, barvita, globinska in nevemkere literarne bučke si še pisu. pol mi pa preved ta tvoj stavek
    “Jebem ti majku u sred pičke krvave”
    in pa
    “Jebem ti sve živo, rođeno i nerođeno”

  42. ikari ikari pravi:

    Temeljito povedano… dolgovezno ampak zanimivo…
    jebela ceta fantje… bi rad videl kaj bi svetlana rekla na tisto o peklaju in jabolku spoznanja… prfoks je bojda študentom na vprašanje ali nista adam in eva mela banano bojda mirno odgovoril da “biblija ne govori o oralnem seksu”
    vsekakor je prfoks bolj na nivoju pesnice… kot pa prej omenjena nina blondina z bujnimi zizami. osebno mi je svetlanina poezija super… kake ima gospa preference pa me ne zanima. Njeno mnenje o cerkvi pa je v nekaterih delih dsružbe “standard”. J ga.

  43. dominika dominika pravi:

    Vsako resnično sporočilo vsebuje v bistvu dve sporočili;
    eno, ki se glasi: “To sporočilo lahko svobodno sprejmeš ali pa tudi ne!”
    in drugo, ki je sporočilo samo.
    (E.S.Lukas – Podobe smisla)

    Ker je tematika po mojem mnenju ciklična in bo še kdaj na vrsti, bom samo upoštevala nasvet E.Lukas. Odrasli ljudje težko spreminjajo navade, zato pač preklinja vsak po svoje. Karavana gre dalje in psi z njo.

  44. aggio aggio pravi:

    jonas 3na potenco 0 je nic kakor da ti da trikrat po nic

  45. blogotip » Blog Archive » Haikuja pravi:

    [...] (Ivan Volarič Feo – via Crni) in [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.