Sir v akciji

Ponedeljek, 9. april 2007

Ko je bila prejšnji mesec na tapeti stotnija najbogatejših Slovencev, sem razmišljal tudi o tem, kje kupujejo hrano. Kar nekaj ljudi s seznama osebno poznam, a jih v Mercatorjevih ali Sparovih hipermarketih nikoli ne srečam. (V Tuševe, Hoferjeve in Lidlove načrtno ne hodim.) Je to način, sem gruntal, da pokažeš svoj socialni status? Da te nikoli ne vidijo v hipermarketu?

Naključje je hotelo, da mi je Matjaž Gantar — eden s tega seznama — ravno te dni razlagal, da hrano kupuje samo še po internetu. Morda pa je v tem skrivnost socialne distance? No, njegova argumentacija je bila drugačna: zakaj bi prekladal stvari prvič s police v voziček, drugič iz vozička na trak, tretjič z blagajne v voziček, četrtič iz vozička v avto in petič iz avta v stanovanje, če pa mu lahko Mercatorjev dostavljalec vse to prinese do praga? Proces nabave hrane je vendar standardiziran, enoličen, brez presenečenj, zato se mu o nakupu ni treba odločati na kraju samem.

Mene pa to strahotno muči. V hipermarketih postanem redno jezen na ves svet — in samega sebe, da ne bo pomote —, ko vidim, da me z mojim pristankom, a proti moji volji razglašajo za pripadnika nižjega srednjega sloja, ki se mu zdi življenjski dosežek, da se dokoplje do četrt kile sira po akcijski ceni. Jezen na svet in nase postanem zato, ker me ta vsiljena človeška bližina, v kateri se znajdem med policami in na blagajnah, iritira. Dela me asocialnega, ljudomrznega, predvsem pa nesolidarnega do tistih, za katere je sir v akciji stvar življenjskega standarda ali celo stvar življenjskega stila. (No, za slednje nimam nobenega razumevanja.)

Kaj delam med ljudmi, ki prihajajo po nakupih v trenirkah? Kaj delam med ljudmi, ki kupujejo vampe? Kaj delam med ljudmi, jim ne potegne kartica? Kaj delam med ljudmi, ki v hipermarketu kupujejo hlače? Kaj delam med ljudmi, s katerimi me druži samo to, da je pač treba jesti?

Motite se, če mislite, da so hipermarketi na robu mesta zato, ker je to bolj praktično. Hipermarketi so tam zato, ker je to bolj praktično za ljudi z roba mesta. Ti so v večini. Vse je prilagojeno večini. Siri, vampi, trenirke in blagajne so prilagojeni večini. Tudi kupovanje sámo je prilagojeno večini. Večina ima čas stati v vrsti ter preštevati in shranjevati nalepke, ki jim jih daje blagajničarka. Je že kdo pomislil, koliko delovnih ur, dni, tednov, mesecev, let gre v nič samo zato, ker blagajničarke delijo te preklete Sparove ali DM-ove nalepke ali štempljajo Mercatorjeve kartice, mi pa medtem čakamo in čakamo v vrsti kot debili v funkciji izboljšanja družinskega budžeta neznanca, ki je pravkar kupil vampe?

Alja Brglez je prejšnji teden v Financah zapisala, “da več kot petnajst let po vstopu v kapitalizem vojno za kupce pri nas še vedno razumemo kot boj za najnižjo ceno za vsako ceno”. Zniževanje cen je dejansko edino orožje, ki ga trgovci v tej vojni uporabljajo. Še huje! Temu ne nasedajo samo kupci, temveč celo mediji: tudi Finance same so naredile primerjavo najnižjih cen določenih artikov pri različnih trgovcih (najcenejšega litra 1,6 mleka, najcenejšega belega kruha in najcenejše steklenice piva). Kvaliteta očitno nikogar ne zanima.

picture-1.jpg

To je to. Članek je plačljiv. Sam sem ga plačal z moneto. Ali to pomeni, da ga ne smem citirati? Če sem ga plačal, ga lahko citiram, ne? Ali pa s tem delam Financam poslovno škodo? Lahko bi ga citiral tako, da ne bi kratko-malo “ponatisnil” tabele, ampak bi natančno navajal številke in izdelke, pa se mi ne ljubi. Ne bi se rad šel Robina Hooda, ampak dejansko mi grejo plačljive strani kombiniranih medijev zelo na živce.

In s tem nimam v mislih tistih neakcijskih sirov, katerih cena je navita le zato, ker so jih slučajno izdelali v Franciji (in da bi večina raje kupila slovenskega v akciji). Nikogar ne zanima kvaliteta v tem smislu, da bi bilo kupovanje hrane vsaj minimalno kultivirano početje, pri katerem nam ne bi vbijali v glavo najvulgarnejšega materializma sirov v akciji. Nakupovanje hrane v hipermarketih je po zaslugi oglaševanja — in to z oglasi, ki so v vseh kategorijah oglasov in po vseh kriterijih daleč-daleč najslabši! — postalo divjaški, izpraznjen, depersonaliziran, lovsko-nabiralski, tako rekoč neandertalski ritual modernega materializma.

Sam se imam za velikega in doslednega materialista. A to ni to, kar pričakujem. To nima zveze s potrošniškimi preferencami in finančnimi zmožnostmi posameznika — niti s preferencami in zmožnostmi večine. To je samo posledica indoktrinacije z ideologijo ugodnega nakupa. V hipermarketih nihče ne kupuje v skladu s svojimi dejanskimi finančnimi zmožnostmi, kaj šele potrošniškimi preferencami. Tega ne delajo niti najrevnejši, morda še najmanj ravno oni! V hipermarketih kupujemo zato, ker je pojem ugodnega nakupa moda — in ker (razen interneta) skorajda nimamo možnosti, da bi kupovali drugje! —, in predvsem tako, kot nam ta moda veleva. To pa seveda nima zveze z našo varčnostjo ali kaj šele z okusom za sire.

Naj trgovcem nekaj prišepnem: za klobuk naj si zataknejo te svoje ugodne cene! Naj raje začnejo odpirati manjše, brezakcijske in po možnosti celo ad-free trgovine brez nategovalskih trgovskih blagovnih znamk, v katerih bodo prodajalke znale zaviti salamo tako, da jo bomo doma lahko odprli brez škarij. Naj začnejo odpirati trgovine, v katerih se bomo počutili kot ljudje, ki jim nihče ne vsiljuje vedenjskih vzorcev in življenjskega sloga. Naj začnejo odpirati trgovine, v katerih bo nakup prijeten — ne pa ugoden.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 9. April, 2007 ob 08:17 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

41 komentarjev na “Sir v akciji”

  1. Radvanjec Radvanjec pravi:

    Crni, slednje štacune so nam zaprli. Strinjam se, da so bile najboljše. Celo sendvič ti je kaka prijazna teta sestavila. Zdaj so trgovke naspol mrtve. Ko, da bi za vitrino stali zombiji.
    Glede izbire hipermarketov sva popolnoma na istem. Spar in Mercator. Vse ostalo me ne vidi.
    Res, žalostno je v kaj smo se kot potrošniki in konzumenti spremenili ali bolje v kaj so nas spremenili. Le kaj še bo?

  2. Urška Urška pravi:

    Marko, prvi del te kolumne enostavno moram komentirati iz antropološkega vidika. To pa zato, ker sem pred časom prebrala eno poljudno antropološko knjigo in sem zdaj velika avtoriteta na področju površnega razumevanja družbenih razredov ;) Torej, moram ti povedati, da je tvoje pisanje v prvih petih odstavkih verjetno odraz anksioznosti predstavnika srednjega razreda (chattering classes – verjetno se strinjaš, da spadaš sem). Namreč; menda se ravno srednji sloji najbolj zavedamo razrednih razlik in se z njimi tudi najbolj obremenjujemo — najbolj pa se seveda bojimo, da bi nas kdo — groza! — zamenjal za pripadnika družbenega sloja pod našim: v tvojem primeru torej za predstavnika nižjega srednjega razreda. In zato verjetno s tako vnemo poudarjaš, da, čeprav res nakupuješ v Mercatorju in Sparu, tega ne počneš v trenirki, tam ne kupuješ vampov ali — bognedaj — hlač in imaš sploh čisto drugačen koncept nakupovanja kot oni. Hecni smo ljudje, res.
    Drugače pa sama ne nakupujem v hipermarketih. Niti v Mercatorjevih ali Sparovih. Ker se v njih res počutiš čisto razčlovečenega. Če pa pri tebi ne gre drugače, ti pa svetujem naslednje: poskusi s pristopom Robina Hooda tudi tam. Po mojem bi znalo biti nadvse terapevtsko :) )

  3. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    vse kul, razen to, da ne bi smel nakupovati v trenerki?

  4. wane pravi:

    tole o salami k je ne moreš odvit brez škarij.Moja nočna mora.

  5. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Urška: Do neke mere imaš prav, čeprav bi pripomnil, da je moja anksioznost horizontalna. Jaz sem, kar sem, in spadam tja, kamor spadam, nerad se pa mešam. Tipična anksioznost srednjega sloja, kakršno ti opisuješ, pa je vertikalna.

    Ampak ali ni ta moja kolumna na nek način podobna tvojim observacijam Slovencev na Stanstedu?

    Petting: Trenerka je ženska, ki nekoga trenira, oblačilo pa je trenirka. Sicer pa, be my guest.

  6. Urška Urška pravi:

    Marko: guilty as charged :)

  7. tinekr tinekr pravi:

    Res je, prodajalke so kot zombiji dandanes… Vedno pomislim na to kaj so jih vse nadrkali(pardon izrazu) in kako se morajo obnašati, da ne smejo pokazati nobenih čustev.
    V trgovini Spar nad katero živimo, so odnosi malce drugačni in imam občutek, da so preveč prijazni in kot da jim to tudi nadrejeni naročijo, da se do stanovalcev obnašajo drugače.
    Kaj se tiče tega, da poznani ljudje ne nakupujejo v trgovskih centrih, moram reči, da sem že videla koga nakupovati, tako, da…
    Marko, pol se ti nočeš mešat z navadnim folkom al kaj? :D

  8. kinkitone kinkitone pravi:

    Jaz bi omejil že samo pisanje o trenirkah. Oziroma uporabo besede. Enkrat sem že predlagal rešitev: tre*****.

  9. jonas jonas pravi:

    Članke in kakršnekoli druge objave smeš vedno citirati (ne pa objaviti celotno besedilo, seveda), kolikor sem (priznam, laično) poučen.

  10. jonas jonas pravi:

    In, jasno, treba je navesti vir. Mislim, da se nisi pregrešil.

  11. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    Uhhh, težko je ostati normalen in se držati nakupovalnih navad v prostoru, za katerim stoji vojska psihologov in prodajnih postopkov/trikov, izpeljanih skoraj do popolnosti – sem je všteto oglaševanje, akcije, postavitev izdelkov in tako dalje….

    Sicer pa ne razumem tvojega odpora do tega, da se nahajaš prostoru, kjer so vsi enaki – vsi so/ste prišli nakupovat. To je kot v taborišču – tam ni bilo važno ali si bankir ali smetar, vsi so bili tretirani isto. Očitno si eden tistih, ki so se v tem sodobnem svetu preveč razvadili. V osnovi smo še vedno vsi ljudje. Tudi ti hodiš scat in srat, ravno tako kot ostali. Ne glede na tvojo izobrazbo, poklic ali kar koli drugega… In ja, kot si ugotovil, vse je prilagojeno večini. Tako je nek BB prilagojen ljudem brez neke pretirane izobrazbe in razgledanosti, ne pa občinstvu ki gleda Studio City. Lahko pa bi nekdo izkoristil to luknjo na trgu in začel odpirati trgovine, kjer bodo noter spuščali ljudi glede na višino plače? Do 500 eur, od 501-1000 eur in tako dalje…

  12. Big Gigant Head Big Gigant Head pravi:

    Enkrat se mi je v merkatorju zgodilo slednje:

    Mesar: “Gospa, a bi še malo mletega mesa?”

    Gospa: “Joj, ne, je predrag!”

    Mesar: “Pa saj je v akciji!”

    Gospa: “Ja potlej mi ga pa dajte pol kile no!”

    To je odličen nateg! Najbolši, ki sem ga kadarkoli videl!

  13. Fetalij W. Tyschew Fetalij W. Tyschew pravi:

    BGH, to je pa res vrhunec… ampak me spominja malo na tisto “izsiljevanje” s strani natakarjev…ko brska po denarnici pol ure, da bi ti vrnil tistih 25 centov, potem ti pa rata rahlo nerodno, češ, kaj se bom delal finega za 25 centov, pa mu rečeš naj kar obdrži… to so te fore…

  14. MATJAŽ - šport, narava, fotografija - BLOG pravi:

    [...] ko vidim da se nekateri … ki se očitno imajo za elitiste … norčujejo iz socialne stiske drugih [...]

  15. orhideja orhideja pravi:

    A se ni bolj smiselno spraševati kdaj in koliko denarne radodarnosti so pokazali vsi ti naši slovenski bogataši?

    Potem bi bilo sigurno manj vampov na slovenskih krožnikih, pa manj ljudi v cenenih športnih oblačilih po trgovinah, pa tudi hlače bi se redkeje kupovale v takih za to neprimernih trgovinah.

    Občutek večvrednosti nekaterih pa bi verjetno ostal. Kolikor vem se večvrednosti ne da odkupiti. Denar le ni vsemogočni vladar. Nam pa olajša življenje, seveda odvisno od tega, koliko ga imaš.

    Ampak takšen zapis je od gospoda Crnkoviča pričakovan. Provokacija, ponižanje drugih, večna večvrednost in oholost. Vse za branost, seveda. Drugače bi postal nezanimiv, neplačan in posledično kupec v trenirki, s Sparovimi hlačami v eni roki, v vrsti za vampe.

  16. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    A pri Merkatorju se da kupovati prek neta? Fak, če bi to prej vedel, me ne bi nikoli videli. Full hvala za tole objavo!
    http://www.mercator.si/trgovina/trgovina.asp here I come!!!
    No more panic attacks, no more lines, no more paper or plastic!!!

  17. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    Pa ne se j***at, pri nakupu nad 15.000 SIT/63 EUR je dostava brezplačna! Pa še cigarete lahko kupiš, kar pomeni, da lahko dofilaš vsak nakup, če ne rabiš živil.
    I love progress!

  18. kiara kiara pravi:

    sam ti res misliš, da si “boljši”, a ne…:)

  19. psycho psycho pravi:

    uh. moj bogati fotr pravi, da so vampi zakon.

  20. nora nora pravi:

    Am meni grejo te akcije tud mal na živce, ampak se jim izognem, če nečesa pač ne potrebujem. Ko pa nekaj potrebujem pa izberem vedno najboljše za najbolj primerno ceno. Princip celotne ekonomije sloni na dveh stebrih. Prodajalcu in kupcu. Prvi želi prodati prazen žakelj za skrinjo cekinov, drugi bi pa rad kupu poln žakelj s prazno skrinjico. Tko da tle ni kej dost filozofirat. Treba je najt en kompromis med kvaliteto in ceno. Pa tud se mi zdi da živimo v enih takih cajtih, ko je več al manj vse kolkrtolk kvalitetno, vsaj tle na Primorskem. Sicer so pa menda tud Mercedesi in BMW-ji že v akciji tko da, se ni za jezit na Mercator in ostale prehrambene ponudnike. Sledijo modernim utripom. Kar se pa tiče vzvišenosti, pa ne bi niti komentirala, zadnjič si jamral da stane predraga Disel (al kera firma že) otroška bundica 80€, dans pa se zmrduješ nad otroškimi hlačami ki stanejo 20€, ker jih pač prodajajo v Šparu al kje že. Ni mi logično kje je point. In to je to. Sit lačnega ne bo nikol razumu.

  21. Dajana » O vampih, H&M-u in Fanta4 pravi:

    [...] MC je končno spet napisal malo “širši” post v njegovem stilu in spet o nakupovalnih vozičkih. Njegova tema. Pač tema današnjega človeka. Moja pa ne, zakaj? [...]

  22. šuši šuši pravi:

    hja, tako je…nekateri si pač ne morejo privoščiti niti malo dražjega jogurta, kaj šele nek fini sir. Druge pa se preprosto da “nategnit”. Meni osebno je vseeno, kako se kdo obleče za v trgovino. Konec koncev bi lahko nakupovanje spadalo med šport…saj je vendar naporno ;) Sicer pa pri nas doma, v manjšem mestu, ni tako hladnega odnosa, vsaj ne v Mercatorju. V Sparu pa so se mi zasrali že prvič, ko sem šla tja. Naš mesar (v hipermarketu) je care, trgovke so prijazne…In tudi nekatere manjše trgovine so še odprte. Saj se vse to najde tudi v Ljubljani, ampak je pomembno, da imaš tudi ti bolj prijazen izraz na obrazu ;)

    Okrog kupovanja hlač in pa vampov…ko boš moral šteti denar za kruh in mleko, boš tudi to razumel, vampi pa so prav super jed, če so dobro pripravljeni ;)

  23. Živa Legenda » Blog Archive » Nova trgovina pravi:

    [...] Hecno, kako se včasih zgodi, da imaš že v mislih eno temo za blog, potem pa malo posrfaš in ugotoviš, da te je nekdo prehitel. No, skoraj prehitel, jaz bom do trgovcev bolj prizanesljiva. [...]

  24. Simon Simon pravi:

    Nazadnje sem se o tem, kje naj elita kupuje hrano, spraševal v drugi polovici devetdesetih, ko sem se ob petkih popoldne ali ob sobotah dopoldne “drenjal” s precej premožnimi Hamburžani po njihovih “Kauflandih”. Prav smešno jih je bilo videti, kako so prekladali zabojčke s steklenicami in vrečke s hrano iz vozičkov v svoja visokoprestižna športna čudesa, s katerimi so se nato disciplinirano prebijali v kolonah iz nakupovalnih garažnih hiš (tipa CityPark) nazaj proti svojim vilam na Otmarschenu. Tam je bilo alternativ premalo in bogatašev preveč (davčni razlogi), pa še internet se še ni povsem razživel.

    Sicer pa jih nekaj poznam, ki že dolgo prakticirajo Gantarjev pristop in praviloma gre za socialno distanciranje s sprenevedanjem o večji učinkovitosti. Trgovine, ki jih omenjaš, pa bodo prej ali slej zrasle v bližini elitnejših sosesk. Korak v teh smeri je bil Murgle center.

    Sicer pa, koliko si dobil za reklamo za spletno nakupovanje pri Mercatorju? ;)

  25. ervinator pravi:

    Hipermarketi so na robu mesta zato, ker je tam zemljišče cenejše in zaradi infrastrukture (blizu obveznice).

    Logično je, da večina ljudi živi izven centra, že enostavno matematično je tako: površina obrobja narašča s kvadratom razdalje.

    Sicer pa si se v tem zapisu še enkrat pokazal kot samoposiljen wannabe-snob, brez neke spodobne intelektualne kritičnosti, ampak zgolj s prdenjem po ljudeh nižjega socialnega statusa.

  26. nimiy nimiy pravi:

    ja, rabimo eno “shopping” revolucijo, ki se očitno že dogaja tukaj http://www.showitwithmoney.com

  27. jablana pravi:

    Zapis je zanimiv, v marsičem se z njim strinjam, predvsem v delu, ko ugotavljaš, da se nam oža izbira. Mene to najbolj moti. In pa čas. Jaz se moram za obsežnejše nakupe odpeljat v Koper v enega od dveh že omenjenih megatrgovcev in za to porabim ponavadi vsaj uro in pol. Pa še tam marsikdaj česa ne najdem. Mogoče se to komu zdi smešno, ampak meni je tega časa žal. Ponudba je pa itak katastrofalna, ker vsi iščejo samo dobavitelje, ki lahko gredo s ceno čim nižje. In takoj, ko ugotovijo, da se nekaj slabše prodaja, izgine s polic. Ker profita ni nikoli dovolj. Artikli so pa niso v ponudbi, se pojavljajo novi, pa se ravno nanje navadiš, potem spet izginejo. Za popenit. Zna bit, da bom tudi jaz začela po internetu kupovat. Ampak tam smo spet pri ozki izbiri, a ne, če imaš samo enega ponudnika.
    Zelo zoprno, vedno bolj zoprno mi je hodit v trgovino.
    Ampak, še nekaj moram povedat -dopuščam možnost, da nisi hotel tako napisat, ampak izpadlo je pa točno tako, kot da te je sram hodit v trgovino, kjer se pojavljajo poleg tebe tudi reveži v trenirkah, in je poleg redkih francoskih cvetk naprodaj tudi sir v akciji. Ker bo, bog ne daj, mogoče kdo pomisli, da tudi ti spadaš mednje!?

  28. jablana pravi:

    Aja, saj res, kaj je pa z vampi narobe?

  29. kinkitone kinkitone pravi:

    Opozorjen sem bil in na tem mestu popravljam napako. Glede trenirk.
    Jaz sem že pri Hadu predlagal vsesplošno prepoved pisanja o trenirkah, Mes ni sir pa je predlagala rešitev:tre*****
    Tukaj:
    http://had.blog.siol.net/2007/03/31/ko-dajana-ugotovi-da-ji-pomoci-vec-ni/
    Komentar 5 in komentar 33.
    Vsem prizadetim se opravičujem.

  30. Za narodov blogor » Blog arhiv » Vampi pravi:

    [...] Nisem si mislil, da bo od vsega v moji zadnji kolumni oz. v prejšnjem zapisu ljudem skoraj najbolj potegnili vampi. V bistvu me čudi, da so se ljudje tako kot trenirkarje čutili dolžne zagovarjati vampe! [...]

  31. jablana pravi:

    Sem še enkrat prebrala tale tvoj zapis, ker sem ga prej bolj preletela kot ne.
    Hudiča, res ni v redu tole tvoje zgražanje nad nižjim srednjim slojem (oz. katerimkoli, ki je pod tvojim). A se sploh zavedaš, kaj vse implicira tako etiketiranje? Ne samo to, da imajo manj denarja kot ti in pripadniki srednjega sloja, ampak so manj vredni tudi sicer. Tukaj pa meni dobesedno film poči, ker to seveda preprosto ni res.
    Kot sem rekla, tudi mene naše trgovine živcirajo, ampak ne zaradi ljudi, ki vanje zahajajo. Res nimam problema s tem, da pred mano ali za mano v vrsti stoji nekdo, ki ima v vozičku same trgovske blagovne znamke, ker so pač cenejše. Mene moti le to, da jaz, ki želim dobiti kaj več kot to, tega nikjer ne morem najti. Moti me, da je v trgovini 15 blagajn, odprtih pa je samo 5 in je zato gužva, ne zaradi nalepk!
    Res misliš, da ni mogoče, da bi nekaterim ljudem bilo vseeno, kaj kupijo, ker je to konec koncev le hrana, ki mora skozi telo, in mogoče v življenju cenijo vse kaj drugega? Ali pa imajo mogoče kakšne druge, čisto logične, razumljive razloge za to, da kupujejo poceni? Še tako se lahko trudim, pa ne bom našla razloga, ki bi opravičeval tvoj zaničevalni ton.
    Edino beseda “snobizem” mi ves čas odzvanja v ozadju možganov. Pa nestrpnost.

  32. chef chef pravi:

    Ne vem, zakaj ste se tako zapičili v to, da Crnkovič ponižuje nižji srednji sloj (ali karkoli že mislite). Njemu gre samo na živce, da ni trgovine, ki bi ustrezala njegovemu stilu življenja.

    Kar je res zoprno.

    V isti koš vreči trenirkarje in jedce poceni sirov in snoba, če hočete, je res malo hecno. Da tip ne more kupit dragega sira, čeprav si to želi, je pa tudi tržno zgrešeno. Obstaja pač segment kupcev, ki raje kupujejo drago.

  33. jablana pravi:

    @chef, Marko je začel! Spravil se je na ljudi, ne na trgovine. To se mi zdi narobe.
    Kar se sirov tiče, sem že zapisala, da to isto tudi mene moti. Ampak ne zaradi cene, zaradi kvalitete.

  34. nimiy nimiy pravi:

    ključni moment tega prispevka se zgodi tukaj:

    “To nima zveze s potrošniškimi preferencami in finančnimi zmožnostmi posameznika — niti s preferencami in zmožnostmi večine. To je samo posledica indoktrinacije z ideologijo ugodnega nakupa.”

    pritoževanje MC ima povsem isto formo. njegov ideal nakupovanja nima zveze s potrošniškimi preferencami in finančnimi zmožnostmi posameznika ali večine. je samo posledica indoktrinacije z ideologijo “kvalitetnega” nakupa.

  35. ervinator pravi:

    Prava tragikomika tega zapisa je, da se wannabe-snob-seronji v zagovor postavi tisti, nad katerim se avtor zgraža v tolikšni meri, kot se tudi nad najbolj smrdljivim sirom ne. Kaj pa Crni sploh ve o sirih? Kaj pa Nergač ve o prometu? Bodite no, resni! :)

  36. saskaflaska saskaflaska pravi:

    Danes bom komentirala le v toliko, da poskusim, če mi bo res uspelo. Marko, pot do tega, da lahko komentiram na tvojem blogu je bila (upam, da lahko že pišem v pretekliku) težka in trnova! Če koga zanima, bom vse nebuloze zapisala na mojem blogu http://www.sasagercar.com …linka na post še ne morem dodati, ker sem hotela najprej preveriti, če se je zadeva končno razvila v uspešen konec.

  37. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Saša, nikoli ni prepozno!

  38. Kašpar Kašpar pravi:

    Tale zapis mi je bil res všeč in sem linkal do njega na mojem tumblelogu. Je pa dobra ideja tole, nakupovati preko interneta. Zakaj bi se drenjal v štacuni?

  39. saskaflaska saskaflaska pravi:

    Že dostikrat sem tudi jaz pomislila, da bi kupovala preko interneta, ampak baje …baje, ker nisem preverjala …moraš najprej nabaviti tiso mercatorjevo kartico. Za to kartico moraš na informacije. Najbrž moraš izpolniti kup papirjev …Skratka, ne da se mi!
    Imam sicer ljubše ali manj ljube trgovine, vendar večinoma se odločam za nakup tam, kjer mi je v tistem trenutku najbližje. Lidla in Hofferja pri nas še nisem obiskala in ga najbrž tudi ne bom. Najprej neznanske gužve, kasneje pa …hmmm. Poznam iz tujine in me tam niso prav navdušili, ampak v tujini se pač poslužujem kar koli že pride pod roke, saj se mi ne da preiskati cele soseske, z namenom, da bom našla dovolj nobl štacuno.
    Pri nas pa se pri izboru naj trgovine ne odločam glede na skladnost kravat z oblekami gospodov, ali število trenirkarjev, ki kupujejo, ampak predvsem glede na “zračnost” prostora- več ko je prostora med policami, bolj sem navdušena in manj ko je ljudi, bolj rinem tja. Mercator, Spar, Leclerc (si pozabil, Marko) …tudi Tuš …zakaj pa ne, naravnost oboževala pa sem Živila. Baje so bila najdražja, zato pa vedno prazna. Tudi na predbožični dan si lahko mirno krožil med policami. Ja, ni čudno, da so propadla ..od mene se ni dalo preživeti. :)
    Spara pa ni med mojimi naj, ker so v njihovem največjem centru ob odprtju pozabili misliti na popolno ugodje kupcev. Ob vhodu v samo trgovino niso imeli košar, po vozičke pa je bilo treba vse do parkirnih mest zunaj centra. Pa še tisti kovanci, ki se sploh večini trgovskih centrov zdi izzum stoletja! Košare in vozičke so po kakšnem letu le postavili ob vhod, ampak mene so že “izgubili”.

  40. Nergač » » Beda mladih družin pravi:

    [...] sem, da so McDonald’s fani na ono sončno soboto raje v Mercator centru kupovali ceneni sir, otroke pa namesto z izletom v naravo, razveselili z najnovejšo ninja želvo in kepico sladoleda v [...]

  41. NoniBoy NoniBoy pravi:

    Jah jaz sem tudi za to da se ZVIŠUJE VREDNOST in ne ZNIŽUJE CENA!!! Kajti že sama beseda ZNIŽANJE da nek slabši image trgovini… v LIDLU še nisem bil, ker mi deluje kot da je tam pa res vse skoraj zastonj – ok ampak pregovor “Malo dnara – malo muzike” mi še vedno zveni nekje v glavi.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.