Vampi
Torek, 10. april 2007Nisem si mislil, da bo od vsega v moji zadnji kolumni oz. v prejšnjem zapisu ljudem skoraj najbolj potegnili vampi. V bistvu me čudi, da so se ljudje tako kot trenirkarje čutili dolžne zagovarjati vampe!
Da ne bo pomote: vampe jem in jih imam tako rekoč rad. Tako rekoč zato, ker te svinjarije ne bi nikoli kuhal sam — tudi če bi znal —, jih pa z veseljem kdaj naročim. Redko, ampak vseeno. Še največ sem jih pojedel pri Kratochwillu v BTC, kjer sem pred leti večkrat obedoval, ko sem imel v Schollmayerjevem BeBeju zraven Big Banga improvizirano pisarno. Bili so standardno dobri.
Nič slabega proti vampom, skratka. Poudarjam pa, da je to jed smiselno naročati v za to specializiranih gostilnah z domačo hrano, ne pa kuhati doma. Čeprav je res, da sem v sili poskusil že tudi “pogrej in pojej” vampe — čeprav instantnim jedem (vseh blagovnih znamk) pravim “pogrej in zadeni”.
Pa dober tek.
Aja, PS: malo prej me je klicala Jana Kobal s Pop TV in me prosila za izjavo za Preverjeno naslednji torek v zvezi s hipermarketi. Pravi, da je o točno teh zadevah hotela narediti prispevek — in ga tudi bo. Snemamo jutri v Mercatorju v Šiški. Če se bo dalo, bom posnel.
Objavljeno v Torek, 10. April, 2007 ob 14:10 v kategoriji Konzumer Blog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
34 komentarjev na “Vampi”
Komentiraj
Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.
10. April 2007 ob 13:29
Hmm, edina stvar, ki v prejšnjem zapisu ni bila čisti gnoj, je bila omemba vampov. In zdaj gre človek še njih hvalit, da bi kao popravil vtis. Totalno zgrešeno…
10. April 2007 ob 13:44
Bravo buba švabe, podpišem…:)
10. April 2007 ob 14:13
Vampi polni holesterola. Drugače pa hrana za vse ali nikogar. Sedaj je zame zdravje na prvem mestu. Prav pa je, da človek nekaj krat na leto zaužije tudi to bombo holesterola in začimb.
10. April 2007 ob 14:30
buba švabe – če so mu vampi všeč, je že prav, da to vemo, ne.
Marko, jaz jih nekje enkrat na leto skuham doma, pa vsi preživimo, ker imamo napo, in danes itak dobiš vampe pri mesarju že pripravljene, še narezat jih ni treba.
Ampak še vedno ne razumem, kakšno zvezo imajo s temo v tvojem prejšnjem zapisu. A to pomeni, da smo tudi ljudje,ki jih vonj kuhanja vampov, polenovke ali hobotnice (jezus kristus!) ne moti več kot toliko, pripadniki nižjega srednjega sloja; fuj in fej?
Še dobro, da ni več bikovih jajc, pardon, prašnikov po mesnicah, kaj bi napisal šele v tem primeru…
10. April 2007 ob 18:46
@jablana, jah eni so fini fajn zarad naparfumiranih vampov in podobnega, uprašanje pa kolk so fini fajn tam ko je res treba bit….v glavnem, se mi je ob branju vsega skupej porodila misel na en dogodek, ki se mi je zgodil nekaj let nazaj. Kolegičin oče je praznoval 50. obletnico pa nas je v ožjem krogu (kakih 20-25 ljudi) povabil v eno fino rastavracijo, kjer poleg ribjih specialitet strežejo še domače stare specialitete. In seveda mi mladi naročamo, hobotnice, škampe, morske liste, morske pse na nevem kakšne načine in celo pašto z leščurji (ki so kao prepovedani) pa nevem še kaj vse. Ko pa pride na vrsto kolegičin oče naroči domačo joto, divjačno s polento in regrat z jajci. Nič tako nenavadnega bi reku človek, če ta oče ne bi bil direktor ene od slovenskih delniških družb, lastnik zasebne finančne pisarne za svetovanje, lastnik specializirane trgovine, lastnik velikega stanovanja v našem okolju in na obali, lastnik več nepremičnin po ostalih predelih Slovenije in seveda lastnik takrat novega marcedesa nevem katerega haigh razreda. Skratka, ostali smo ko budale. Vsi smo hotli bit neki fini fajn, pol se je pa izkazalo da je uni, ki bi res bil lohk najbolj snob naroču preprosto slovensko jed.
10. April 2007 ob 19:30
Ja @nora, to je res tipičen in dokaj običajen primer, čeprav to še ne pomeni, da komu od vas niso bile v resnici ljubše ribe kot jota (meni naprimer v večini primerov v resnici tudi so). Ampak ne strinjam se z zadnjim stavkom, ker po moje snobizem ni opravičljiv ali razumljiv v nobenem primeru.
10. April 2007 ob 19:32
Žal jih še nisem imel priložnosti poskusiti. Evo, naslednjič v Kratochwillu, ampak ne v BTC, ker tja ne hodim
, razen službeno. Razloge, zakaj ne hodim tja, si pa naštel v kolumni.
(žal pa še vedno marsikdaj zalutam in vedno me je sram… pred samim sabo…)
10. April 2007 ob 19:38
no, hotla sem na ne fin način povedat kaj je fino in kaj ne
….upam da sem vsaj približno zadela bistvo, da ne bom več tle packala…..
10. April 2007 ob 19:44
danes me je pa poln blog, uf
Ampak sem šla gledat, ali se je v prejšnjem blogu v resnici toliko komentarjev zapičilo v vampe in trenirke, ker se mi ni zdelo, da bi jih bilo v resnici toliko.
In res, ti zlomka, od 31 komentarjev jih je bilo le 5 (pet), ki so omenjali eno ali drugo.
Tvojo reakcijo v obliki tega zapisa bi jaz zatorej mirne vesti spredalčkala v kategorijo “avoidance” oz. preusmerjanje pozornosti, ker si po moje sam ugotovil, da si ga polomil. Še vedno upam, da v resnici nisi misli tako.
10. April 2007 ob 20:30
Marko,kuhati vampe pomeni da jih kuhaš doma,če dobiš sveže,nekje 2 do 3 ure,z skoraj vso jušno zelenjavo.In to smrdi celo stanovanje.Ko so kuhani, mehki, jih ohladiš in narežeš na poljubno velike trakove.No, sigurno si pa videl v trgovinah že zapakirane in narezane.Taki vampi so pa že skuhani in jih doma samo še pripraviš, naprimer po tržaško.To ti pa vzame samo 30 do 40 minut in ne smrdi.V bistvu diši, če jih znaš narediti.V gostilnah so v glavnem slabi, ker šparajo s sestavinami, oziroma, panceta mora biti prava.Pa peteršilj obvezen.
10. April 2007 ob 20:43
Hahaha, “pogrej in zadeni”, ja. Meni se zdi, da imajo vse te instant jedi en priokus — priokus po tem, da se človek prehranjuje zgolj zato, da preživi. In ni mi všeč ta priokus, ki se pretvarja, da užitek, s katerim nas lahko napolni dobra jed, sploh ni pomemben. Da je vse, kar je važno, da je trebuh poln. Nekajkrat sem poskusila in ponavadi mi je bilo potem slabo ali pa sem postala vsaj brezvoljna. Hm — mogoče pa ne vkuhavajo občutkov v jedi le junaki iz Rushdiejevih romanov …
10. April 2007 ob 22:32
Jaz nisem za fast food, rada dobro jem, pa pri lepo pogrnjeni mizi v krogu družine…
Ampak poznam pa nekaj ljudi, ki jim hrana ni tako pomembna in jim je vse dobro. Imajo pač druge prioritete v življenju, marsikaj drugega, kar je lepo in dobro, zato se jaz tudi nad “pogrej in zadeni” varianto ne zgražam. Čeprav je sama nikoli ne bom poskusila.
Vsakomur svoje.
11. April 2007 ob 08:26
Jaz pa uživam v kuhanju nekaj kil surovih vampov.
Potem cela bajta smrdi, noben zavarovalničar (pravi, da ne prodaja, ampak informira), prodajalka čipk (ta ti jih priporoča), knjigarnar (on te podučuje o kulturi) itd, itd… si ne upa vstopiti. Če potem še ne odgovarjaš na telefon, dobiš na predalu samo koristne klice, neprodajalci pa nimajo ničesar pametnega povedati “v pleh” in takoj odložijo.
11. April 2007 ob 09:56
Ko sem bili še zaposlen kot geodet, sem se pretežno prehranjeval po gostilnah in kadar so bili vampi na meniju, so vedno prvi pošli! Rižote, jote, ričeti, pa so ostali
11. April 2007 ob 11:33
Sicer sem prebral samo naslov, ampak sigurno je super.
11. April 2007 ob 17:55
Name vampi delujejo dietično. Dovolj je, da jih povoham, pa me mine, da bi še nekaj ur pojedel karkoli. Podobno je z izdelki Pogrej in pojej. Iz podobnega razloga tudi Crnkoviča berem kvečjemu po obroku.
11. April 2007 ob 19:46
Njam, vampi, njam. Ampak se pa ne strinjam, da jih je najbolje jesti zunaj. Vampi moje žene ali pa moje mame so neštetokrat boljši, tako, da jih jaz zunaj jem skoraj nikoli.
11. April 2007 ob 21:59
@nora, to kar si napisala da naj bi morali “kao” vplivni ludeki papat fino hrano ? Od kje ti to ? Zdej če je človek uspešen in če mu paše neka hrana ki jo ima neizmerno rad ampak je nesme jesti ker naj bi bila kao za “reveže” oz. bi izgubil kak milijonski posel zato ker bi si naročil vampe, joto…. ? Ne se hecat ….
12. April 2007 ob 17:14
@blaž, ma ne sej veš da nisem misnla tega povedat, šlo se je zato, kdo bo bolj ah eh in sploh hrano naroču, in nas je stari zafrknu, mislim da je namensko to naroču….ajde mogoče ni bil lih dober primer…ampak takrat mi je to kapnlo na misel…
12. April 2007 ob 22:37
Da z vampi ni vse v redu, je jasno že po tem, ker se pripravljajo v glavnem po tržaško, in če se nekaj pripravlja po tržaško, je to tako zato, ker je potrebno prikriti izvirni smrad (ne-okus) glavne sestavine jedi (predvsem s pomočjo večje količine česna in peteršilja). Tudi žagovina postane užitna, če jo le pripravimo po tržaško.
Kakorkoli že, vampi so jed za nostalgične skromneže (ne nujno reveže), ki so bili z vonjem vampov preparirani že v skromnejšem socialističnem otroštvu.
13. April 2007 ob 06:33
@Simon: Kje imaš pa ti parkiran space shuttle ?
13. April 2007 ob 10:00
@Simon, ti nimaš pojma o kuhinji. Kar se pripravlja po tržaško, je takorekoč izvirna primorska jed, v kateri niti najmanj ni blaznih količin česna in peteršilja, pač pa sta oba dodana le kot začimbi – v majhnih količinah. Žal mi je, če imaš ti drugačne izkušnje, očitno nisi naletel na pravega kuharja.
Mogoče pa bi nas lahko razsvetlil glede tega, kakšna je nesocialistična oz. današnjim časom in ureditvi primerna hrana?
14. April 2007 ob 23:13
Odličen kuhar in priznan gurman me je nekoč podučil o tržaški urbani legendi, ki govori o smrdljivem ulovu iz smrdljivega zaliva, katerega izvirni vonj se prikriva z večjimi količinami česna in peteršilja. No, verjetno gre res le za zlobna in škodoželjna natolcevanja sovražnikov laških tržačanov.
@jablana: Vsa hrana, ki se “začini” s svilnato tankimi lističi zlata in bojda Jamie Oliver ipd.
… sicer pa, če kos nečesa, kar imaš namen pojesti, vržeš v krop ali na “ogenj” in že samo po sebi ne diši prijetno, potem je lahko to kvečjemu pogojno užitno z nujnim “izboljševanjem” z začimbami, in takšne jedi si v glavnem privoščijo tisti, ki si ne morejo privoščiti česa bolj užitnega.
@Blaz: Razumem. Res je hudo delati v programerskem rudniku, kjer v nemogočih razmerah ves dan riješ za koščki veleumne računalniške kode. No, morda ti bo enkrat vseeno uspelo priti do svojega vesoljskega taksija.
15. April 2007 ob 07:19
@Simon: To kar si naštel sem že vse odkril in dosegel tako da … Več sreče prihodnjič. Predlagam ti da zaviješ v sebi najbližjo gostilno in si naroči ene dobre vampe
Če boš povedal zakaj si prišel ti jih bodo po mojem še zastonj dali 
16. April 2007 ob 10:45
@Simon: na JO sem enkrat videla zelo zabavno foro v nadaljevanki Absolutely fabulous, sicer ga pa že od prej jemljem z rezervo, ker Anglež je pač Anglež (poglej si malo, koliko masla in smetane uporablja!). Me prav zanima, od kod je ta kuhar in gurman doma,da tako obvlada Tržaške legende in ne samo omake. V časih, ki bi lahko bili legendarni, je bil tržaški zaliv še zelo čist in nič kaj smrdljiv, lahko mi verjameš. Jaz imam doma prvoosebni dokaz za to. Da pa Tržačani komu niso dišali in še danes ne, to pa verjamem. Ampak, zelo veliko ribičev iz Trsta je bilo tedaj Slovencev (danes žal ne več), tako da nič bat.
In še vedno sekaš mimo, ker:
1. vampe se je redko, ker jih ni veliko (v primerjavi z mesnatim delom jih ima povprečna krava malo)
2. kdor jih je, jih je kot specialiteto, ne pa kot nekaj, kar napolni želodec, ker pač ni drugega. Za to so zelje, pa fižol in krompir. In dandanes vedno bolj tudi testenine.
3. da smrdijo pri kuhi, pa ne more biti izvirni greh vampov, ker še marsikatera “nobel” hrana (predvsem ribja – hobotnice, polenovka…) pri kuhi ne diši najbolj. Nad temi se pa večina ne upa zmrdovat.
Kakorkoli, če komu niso všeč, tudi prav. Jaz jih jem, ker jih imam rada, ne pa zato, ker sem imela skromno socialistično otroštvo (to me je zbodlo, ja, ampak le zato, ker ni res).
16. April 2007 ob 22:10
@jablana: Zapisal sem le to, kar sem slišal. Vira ne bi izpostavljal, mu pa zaupam. Ni profesonalni kuhar, je pa pravi ljubljanski meščan, ki za božični zajtrk sam pripravlja polenovko na belo. Preizkusil sem že njegovo odlično sipo s črno omako in pečeno polento, hobotnico na več načinov in še kaj.
Sicer pa se mi je komentar zapisal zaradi lastnih frustracij, saj sem kot otrok v skromni (ne revni) socialistični družini pogosto vohal in mlatil vampe po tržaško (goveje in svinjske) in to vsaj enkrat na mesec. No, še danes si jih kdaj nostalgično (spomin na mladost pač) privoščim, vendar kot tako skromno in še kar užitno jed, nikakor pa ne kot nek kulinarični presežek.
Jedel pa sem že takšna kulinarična čuda, kot je pita iz črev in podobno. Takšne jedi so zagotovo “izumili” skromni ljudje, ki jim je vse škoda “stran vreči”…
16. April 2007 ob 22:16
Kakšni pa so to svinjski vampi? Če jaz kaj vem, majo vampe samo prežvekovalci, se pravi krave…
16. April 2007 ob 22:34
Svinjski so goveji neočiščeni….
16. April 2007 ob 23:48
@buba švabe: Imaš prav. Ne vem točno, kaj so bili “svinjski” vampi, morda le svinjski želodec. Tako so jim pri nas na Štajerskem rekli. Spomnim se le, da so bili eni z obeh strani bolj ali manj gladki in drugi na eni strani bolj gobasto nagubani.
25. December 2010 ob 06:54
I had just discovered it. Moments earlier, I’d settled into my seat and plugged the Beats’ seductive red cable into my iPod Nano’s mini-jack. I’d selected an album and pressed Play. Nothing.
Included in the Beats’ impressive packaging are two Duracell AAA batteries. I hadn’t installed them. I removed the headphones and searched all over for a battery compartment. Again: Nothing. I was perplexed. And charley-horsed.”>
22. Januar 2011 ob 10:19
oh my!! i love you so much!!
Thank you so much.
22. Januar 2011 ob 10:21
I support you.
It’s really great article. I would like to appreciate your work and would like to tell to my friends.
22. Januar 2011 ob 10:24
Thanks for sharing. A real lot of useful info here!
These are all great comments here. Very cool article.”>
22. Januar 2011 ob 10:26
Thanks for sharing. A real lot of useful info here!
These are all great comments here. Very cool article.