Spomin in spomeniki

Torek, 19. junij 2007

Kadar si postavljamo spomenike, se vedno skregamo. Tako je bilo že davno pri Prešernu, tako je bilo nedavno pri Maistru in tako je bilo prejšnji teden pri Pučniku. Isto je z državnimi proslavami. Skoraj vsako leto pride do sporov: če ne do protokolarnih glede govornikov, pa do kulturnih glede vsebine in nastopajočih. In tega nihče niti ne poskuša skriti. Vedno se vse dogaja javno, kot da bi se prepirljivci hoteli hvaliti, da ravnajo transparentno.

Vse to dokazuje, da se ne moremo dogovoriti o zgodovini in identiteti — o tem, kaj je tisto najbolj vredno, kar nas povezuje za nazaj in za naprej. Tega konsenza ni. Manjka pa tudi prava mera občutka za ceremonialnost in umetniško primernost. Državne proslave velikokrat delujejo preveč megalomansko in tradicionalistično za majhno in mlado državo na začetku XXI. stoletja, drugič pa spet preveč modernistično, samoironično, celo pišmevuharsko.

S poimenovanjem brniškega letališča po Jožetu Pučniku se ne strinjam. Gre le še za eno nepremišljeno in nespametno potezo več te vlade, ki pač rada opleta s hudičevim ideološkim repom.

Kakšnih pametnih argumentov proti temu ni — navsezadnje gre samo za letališče, Pučnik pa naj počiva v miru. Zakaj bi mu zdaj odrekali Brnik, ko pa so mu ga že enkrat dali?

Bolj sem zgrožen nad Drnovškom, ki je kot zgled navedel letališči Johna F. Kennedyja in Charlesa de Gaulla, češ, to sta bili osebnosti, ki ju je poznal ves svet. Že mogoče. Ampak po katerem Slovencu, živem ali mrtvem, bi potem morali poimenovati letališče, da bi njegovo ime poznal ves svet?

Še bolj demagoške pa so pripombe tistih, ki so Pučnika poznali in zdaj hitijo razlagat, da je bil skromen človek in da se sam ne bi strinjal s poimenovanjem letališča po njem. Take trditve so nesmiselne že zato, ker predpostavljajo, da lahko ima mrtev človek mnenje. Predvsem pa argument ne upošteva, da zaslužni ljudje po smrti postanejo nacionalni simboli v javni lasti in da jih kot take nimamo kaj spraševati, ali bi se strinjali, če bi po njih poimenovali neko letališče ali ulico ali inštitut ali karkoli.

Sam se sicer strinjam, da je bil Jože Pučnik pomembna in zaslužna politična osebnost slovenske polpretekle zgodovine. Žal pa je tudi res, da mu teh zaslug ne priznavajo vsi in ne priznavajo dovolj — pa ne samo iz ideoloških vzrokov (kot najbrž domneva vlada), temveč preprosto zato, ker nikoli ni bil tako znan, cenjen in priljubljen, kot bi mu šlo glede na zasluge. Pučnik ni bil ljudski človek, ki bi mu množice sledile, predvsem pa ni bil karizmatičen lider. Morda je tako deloval v ožjem krogu osamosvojiteljev, vendar ga javnost takega ni poznala.

Je to krivica, če nekdo ni zapisan v zgodovinski spomin s tako velikimi črkami, kot bi po mnenju tistih, ki so vedeli bolje, moral biti? Po mojem ne, po mnenju vlade pa seveda ja. Pučnik je bil pač takšen človek, da se že takrat ni vpisoval v zgodovino z velikimi črkami, čeprav je morda storil več od tistih, ki so se vpisovali z večjimi. Vladi to ne gre v račun, zato se je odločila, da bo to popravila.

S tem je naredila slabo uslugo Pučnikovemu spominu. Hoteli so mu dati večjo veljavo, dosegli pa so nasprotno. Niso upoštevali, da bo javnost Pučnika prepoznala kot njihovega človeka — ne pa kot človeka, ki bi pripadal vsem. Vlada je trenutno tako nepriljubljena, da je bil tak odziv predvidljiv. Lahko bi si mislili. (Čeprav jih imam na sumu, da so to predvidevali, a so kljub temu vztrajali. Taki so.) Večina ljudi je zdaj proti preimenovanju Brnika v Pučnika, ker so potezo dojeli kot trmasto forsiranje neprimernega imena — imena, ne človeka! — s tem edinim razlogom, da bi popravili individualno, četudi širše pomenljivo zgodovinsko krivico in da bi bili še sami deležni (še malo več) te disidentske, prvoborske, osamosvojiteljske avre.

In zdaj? Zdaj imamo vtis, kot da je problem v tem, da sta najmanj dve tretjini Slovenije proti Pučniku kot simbolu žrtev totalitarizma in akterjev osamosvajanja. Vse skupaj zgleda tako, kot da nihče nima bolj pametnega početi, kot da se zgraža nad preimenovanjem letališča in pri tem žali Pučnikov spomin in izničuje njegove zasluge. Samo to je vlada dosegla: z nepremišljeno potezo, s katero se večina ljudi ne strinja, je izzvala reakcije, ki dokazujejo, da je bila poteza prava. Dokazali so, da po deželi še vedno straši duh prejšnjega režima, zato da so take eksorcistične poteze nujne. In to ni prvič. Janša je že iz opozicijskih časov mojster za samouresničujoče se prerokbe. Nekaj blekne, nekoga izzove, potem vsi znorijo, sam pa pravi: saj sem vam rekel. Tokrat se je to pač zgodilo na plečih pokojnega Pučnika.

Pa še nekaj. Vlada in Zbor za Republiko naj za božjo voljo nehata uporabljati besedo “sproščenost” in njene izpeljanke, zlasti v besedni zvezi “sproščena Slovenija”. Jim je kak piarovec namignil, da rabijo buzzword?! S papagajskim ponavljanjem “sproščenosti”, pojma s tako ohlapnim, nedefiniranim, poljubnim pomenom v političnem kontekstu, so jo oklestili vsakega smisla in ljudem priskutili, iz sebe pa naredili smešne nakladače.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 19. Junij, 2007 ob 08:36 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

54 komentarjev na “Spomin in spomeniki”

  1. Rado Rado pravi:

    Crnkovič:
    “Bolj sem zgrožen nad Drnovškom, ki je kot zgled navedel letališči Johna F. Kennedyja in Charlesa de Gaulla, češ, to sta bili osebnosti, ki ju je poznal ves svet. Že mogoče. Ampak po katerem Slovencu, živem ali mrtvem, bi potem morali poimenovati letališče, da bi njegovo ime poznal ves svet?”

    Mene takšno stališče nekoliko zabava. Kako je lahko nekdo zgrožen zgolj zaradi tega, ker nekdo drug ne deli vrednostne sodbe prvega?
    Meni se je zdel Pučnik dvojna osebnost. Po eni strani sem ga cenil zaradi njegovih prizadevanj za samostojnost Slovenije, po drugi strani mi je bil neprimeren in moteč zaradi svojih radikalnih, lustracijskih stališč.
    Morda predsednik Drnovšek razmišlja podobno?!

  2. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Rado: Če bi ti (ali kdorkoli drug) zastopal takšno stališče, ne bi bil prav nič zgrožen. Ampak ti nisi predsednik države. Predsednik namreč mora biti bolj pameten od nas ostalih.

  3. kockar kockar pravi:

    “Že mogoče. Ampak po katerem Slovencu, živem ali mrtvem, bi potem morali poimenovati letališče, da bi njegovo ime poznal ves svet?”

    Edvard Kardelj je bil morda najbližje temu :)

    meni na splošno ni jasna ta potreba da se letališču daje še neko dodatno ime, glede na to da imamo itak samo eno ljubljansko.

  4. Rado Rado pravi:

    Aha, zdaj razumem.
    Moje stališče ni dovolj pametno, vendar si ga lahko dovolim.
    Lahko torej tudi obrnem, predsednik je enako neumen, kot jaz, vendar si tega ne bi smel dovoliti.

    Zdi se Marko, da smo mi trije dosegli konsenz glede neprimernosti poimenovanja letališča, tako ti Marko – glej izjavo zgoraj, tako predsednikova znana izjava, kot moje stališče zgoraj. Vsi trije smo torej proti, pa vendar predsednik ne bi smel reagirati, kot je.

    Najbrž zato, ker takšna reakcija ni politično modra?
    Morda. Pa vendar, ali ni sam Pučnik trasiral naših relacij do njega? Je bil znan po strpnosti? Nikakor. Bil je človek radikalnih stališč. In kot tak si je pridobil zaveznike, ki ga globoko spoštujejo in nasprotnike, ki ga ne marajo. Neopredeljenih je malo.

    Naš odnos do Pučnika je oblikoval tudi sam premier. Če se dobro spominjam je bil Pučnik izrinjen iz predsedniškega mesta (SDS) in je bil v kasnejših leti precej zagrenjen. Zdaj se pa SDS skriva za Pučnikovo ikonografijo!!! Se spominjaš Castra? Tudi on je nagnal Che Gevaro iz Kube. Po njegovi smrti pa je izrabljal njegovo ikonografijo!!! sic! Jaz bi rekel Marko, da ljudstvo (sem sodim tudi sam) vse to čuti in tudi ustrezno reagira. Morda pa vendarle ima ljudstvo prav in ni nič narobe, če se je predsednik pridružil stališču (večine) ljudstva. Morda je pa predsednik vendarle pameten?!

  5. dmashina dmashina pravi:

    zelo fajn napisano… podpis.

  6. Pris Pris pravi:

    Pučnik je bil eden redkih “osamosvojiteljev”, ki je v bivšem režimu dejansko najebal in kot tak zasluži spoštovanje, vseeno pa menim, da bi bilo, če že, po njemu bolje imenovati kakšno (novo) narodno knjižnico ali raziskovalni inštitut, kot pa letališče, ki je vsem že desetletja poznano kot Brnik.

  7. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Rado: Predsednik bi lahko vedel, da ljudstvo (večina) skoraj nikoli – poudarek je na nikoli – nima prav.

  8. blogar blogar pravi:

    “Že mogoče. Ampak po katerem Slovencu, živem ali mrtvem, bi potem morali poimenovati letališče, da bi njegovo ime poznal ves svet?”

    Na hitro kar mi pade na pamet… recimo najprimernejši Rusijan, Herman Potočnik – Noordung … pa potem recimo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Plečnik, Ivan Cankar pa Kosovel, Levstik, Prešeren, Trubar, Jakob Gallus Petelin, …

    Osebno bi pa letališče poimenoval po ponosu Slovencev… Leon Štukelj

  9. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    V redu, natresel si cel kup sprejemljivih predlogov. Ampak (retorično) vprašanje se je glasilo: po katerem Slovencu, živem ali mrtvem, bi morali poimenovati letališče, da bi njegovo ime poznal ves svet?

  10. packon packon pravi:

    Pes označi svoj teritorij z urinom, politiki pa z spomeniki!

  11. simm simm pravi:

    Pri imenovanju je očitno edini argument, da je za vse sprejemljiv, al kako?
    Škoda ker Sinatra ni bil Slovenec! Sicer je tako kot Kennedy nekaj “mutil” z mafijo, ampak to imamo pa tako radi!

  12. matrix pravi:

    Ne razumem zakaj bi sploh morali preimenovati sedanje ime.
    Če že govorimo o znani slovenski osebnosti, kdo zunaj pa sploh Pučnika pozna in ali je treba da osebo zunaj sploh poznajo? Letališče je naše in zame bo še vedno Brnik pa če ga stokrat preimenujete. Sicer je pa to spet poizkus politike oziroma ene struje, da pritegne pozornost nase in proč od resnejših problemov. Mogoče pa bi ga lahko poimenovali po Titu, saj je bil napol slovenec. On pa je zunaj dovolj znan.

  13. blitz blitz pravi:

    Marko, morda po Martinu Strelu? :wink: Ali pa po Hinku, tistem iz vica, ki ga je ves svet poznal.

    resno, strinjam se z vsem, kar si napisal. Pučnika občudujem na vsej črti in bi mo bilo poimenovanje letališča po njem čisto všeč, vendar pa Slovenija tega ne prenese. Prvič, ker vlada tega ne zna izpeljati na normalen način in drugič, ker niti slučajno nismo zreli za kaj takega. Saj se v skoraj dveh desetletjih še nismo bili sposobni soočiti z lastno zgodovino. Eni in drugi, da ne bo pomote.

    Strinjam se tudi s tvojo oceno Drnovškove izjave. Za nekoga iz višje stopnje zavedanja, za kar se ima, neverjetno bedast argument.

  14. balkonski balkonski pravi:

    Predlagam, da poimenujemo letališče po Janezu, pardon, Ivanu Janši.

    “Sproščenost” so pač lansirali desni krogi, ki bodo od zdaj naprej trdili, da so “naši” “sproščeni”, “njihovi” pa ne. Kot so se že enkrat (samo)oklicali za “pomladnike”. Piar pač. A namesto “pomladne sproščenosti” imamo zdaj “pomladno utrujenost”. Pardon, “poletno utrujenost”.

  15. Rado Rado pravi:

    Crnkovič:
    “Ampak po katerem Slovencu, živem ali mrtvem, bi potem morali poimenovati letališče, da bi njegovo ime poznal ves svet?”

    Zdaj se je Markotovim stališčem pridružil še blitz. Oba skupaj sta samo kritična do Drnovška, flancata nekaj o višji stopnji zavesti, utemeljitve pa nobene.

    Terjata odgovor na hipotetično vprašanje, po katerem Slovencu . . ?

    Vsiljeno vprašanje! Zakaj bi sploh morali razmišljati o tem? Zakaj je sploh potrebno preimenovati letališče? Zato ker vlada, ki je v krizi, vleče zamegljevalne ideološke poteze? Povsem jasno je, da konsensa tu ni, vidva še kar trmarita.
    Prav bedne argumente imata.

    Povsem jasno je, da se Pučnik (eden izmed novorevijašev, ki so sodelovali pri slovenski pomladi) ne more primerjati z legendarnimim ameriškim predsednikom, ali morebiti z voditeljem francoskega odpora in kasnejšim predsednikom Francije.

    Marko,
    preko moje prejšnje analize Pučnika si kar prešel z retorično figuro.
    Seveda nikomur ni treba odgovarjati, če noče. Vendar vprašanje ostaja! In vajina kritika Drnovška je zgolj pavšalna, z ničemer utemljena. :-)
    Lep pozdrav obema.

  16. teoo teoo pravi:

    Zdi se mi, da je naša polpretekla zgodovina še preblizu, da bi akterji dobivali svoje spomenike. A bi vlada letališče preimenovala, če bi bil kučan že mrtev? Kako bi ga preimenovala v tem primeru? Pučnik ali Kučan?

    No, mogoče bi bilo Letališče Srečka KatancaLjubljana še najboljše.;)

  17. blitz blitz pravi:

    rado, jaz se nisem nič pridružil markovim stališčem, ampak imam svoje lastno, ki je v tem primeru pač podobno markovemu. Če se dva v nečem strinjata, ni to nič takega, da bi bilo vredno takega napada. Ali se pa v tebi prebujajo znani strahovi, da se neprijatelj spet grupiše, kao nekad Šiptari, onda Janezi in kraju i svi drugi?

    Jaz ne terjam nobenega odgovora, marko pa sprašuje čisto upravičeno, ker je pač predsednik tako zastavil svoje mnenje, da se je dalo razumeti, da bi bilo vse v redu, če bi le Pučnika ves svet poznal. To res ni noben resen argument, ker je na svetu še marsikatero letališče poimenovano po osebah, ki jih ne pozna ves svet. Kar veliko letam po svetu, pa za večino letališč nimam pojma, kako se imenujejo. Ker je ime letališča v glavnem namenjeno “interni” uporabi. Letim na Dunaj, ne na Schwechat, pa v Muenchen in ne na F.J.Straussa, etc.

    Naj ti postavim protivprašanje: koliko Slovencev ve, po kom se imenuje Pajkova ulica? Sem prepričan, da niti 5% stanovalcev Pajkove nima pojma.

    Drugo so seveda vprašanja, ki si jih ti zastavil, ampak predsednik se tega ni vprašal. Sploh pa ne vem, o kakšnih argumentih govoriš. Jaz sem itak napisal, da jaz letališča ne bi po Pučniku poimenoval, čeprav je meni osebno ideja všeč. Ali pa ti moram argumentirati, zakaj je meni ideja všeč?

  18. Simon Simon pravi:

    Citiram … (Čeprav jih imam na sumu, da so to predvidevali, a so kljub temu vztrajali. Taki so.).

    Sem malo pogooglal in zanimivo … kar nekaj jih je, ki ob profiliranju JJ pomislijo na basen o škorpijonu in žabi.

  19. martelanc pravi:

    Mimogrede, po mojem mnenju je kapitalen kiks že tvoje izhodišče, da sta zgodovina in identiteta stvar konsenza. Konsenz o dejstvih bi bil mogoč le v idealni družbi, ki je ni, zatorej slednja ostajajo medtem ko konsenza ne more biti.

  20. blogar blogar pravi:

    marko… no če je teoretično vprašanje potem verjetno ni pravega imena oz. izbora…

    drugače pa … jaz mislim da bi bil Leon prava izbira. Zakaj? Poznal ga je cel svet, ploskal mu je cel svet, vključno z Clintonom (verjetno edini slovenec ki je kdajkoli dobil takšen aplavz), je ponos Slovenstva in mislim, da je lahko v ponos vsem nam.

    Predstavlja zmako, moč, pogum, vzdržljivost, skromnost in ponos. Tisto kar naj bi Slovenijo resnično predstaljalo. Pravi triumfirator. In ponesel bi pravi obraz in ime Slovenije po svetu. (Ampak to je seveda če že moramo po kom poimenovati. Meni Brnik zadostuje.)

  21. blitz blitz pravi:

    blogar, kar si napisal, mi je dalo misliti. Štukelj si gotovo zasluži takšno čast, bojim pa se, da si je Slovenci ne zaslužimo. Raje poiščimo nekoga, ki simbolizira zaplankanost, favšijo, samozadostnost in prepirljivost.

  22. polarbear polarbear pravi:

    Na zgornje vprašanje (pokom naj bi bilo letališče poimenovano, da bi bilo razpoznavno po celem svetu) se mi ponuja samo en odgovor, ki je dejansko na mestu: Edvard Rusjan!

  23. nostalgik nostalgik pravi:

    @blitz

    “Raje poiščimo nekoga, ki simbolizira zaplankanost, favšijo, samozadostnost in prepirljivost.”

    Po tem nam ostane samo, da letališče poimenujemo “Letališče Janez Janša” ali v skrajnem primeru, “Letališče Dimitrij Rupel”.

  24. zelodko pravi:

    Meni pa se novo poimenovanje Brnika ne zdi sporno. Pučnik si zasluži najmanj toliko in hkrati vsaj za majhen oddtenek uravnotežimo številne Kardeljeve ploščadi, Kidričeve spomenike, in Titove trge. Kar se mi zdi v resnici sporno, je obstoj tovrstnih revolucionarnih reliktov v imenu neke zgrešene pietete do spomenikov. To se mi zdi kot da bi v Berlinu še vedno imeli Hitlerstrasse ali pa Gebbelsplatz. Predlagam Madžarsko metodo – strpati vse granitne heroje komunizma v park revolucije na robu Ljubljane in zaračunavati vstopnino 10 EUR.

  25. heineken pravi:

    Bi blo še najboljše, če že, da se izgonemo težavam, poimenovati letališče samo po imenu.

    Recimo: “Letališče Janez”.

    Potem naj si rdeči predstavljajo svojega Janeza (Drnovška) in črni svojega (Janšo).

    Mi, ki nam gresta oba na živce, pa bomo dobro vedeli, da gre za pesnika Menarta.

    :)

  26. nostalgik nostalgik pravi:

    @Zelodko citiram: “Kar se mi zdi v resnici sporno, je obstoj tovrstnih revolucionarnih reliktov v imenu neke zgrešene pietete do spomenikov. To se mi zdi kot da bi v Berlinu še vedno imeli Hitlerstrasse ali pa Gebbelsplatz”

    Meni se pa zdi sporno tvoje enačenje Hitlerja in Gebbelsa z naštetimi revolucionarji. Tole me zelo spominja za žargon Jožeta Dežmana, ki kar naprej blati NOB ter njegove akterje. Osebe, ki si jih naštel (Kidrič, Tito, Kardelj) so osebe zaradi katerih se lahko danes tukaj razpisuješ, drugače bi govoril nemško, oz pardon, sploh ne bi bilo ne tebe, ne mene!!

    Tako da se mi zdi tvoja primerjava skrajno neprimerna in žaljiva do vseh, ki so se kdaj koli postavili za slovenstvo in obrambo domovine (za razliko od tistih. ki so jo izdali in stisnili rep med noge in imajo danes veliko za povedati), pa tudi do vseh nas, ki smo imeli prednike v NOB!!

    Lp, Nostalgik-Lisjak:)

  27. commonsense pravi:

    blitz, tvoj učitelj biologije najbrž ni bil tako imeniten kot tvoja učiteljica slovenščine: pajki so ene bol male živine, ka majo osem nog.pa muhe žrejo, če pa teh ni, pa lude pikajo.
    pučnika po tem, kar sem o njem vedel, nisem maral, meni se ni zdel dosti boljši kot tisti, za katere praviš, da so, ko so prišli na oblast, začeli drugače misleče odpuščati iz služb in trpati v zapore ali na jadranske počitniške tabore.na srečo ni prišel do absolutne ablasti.njegovi nasledniki pa so bili prepozni, da bi jim to uspelo.tudi na srečo.
    resno: če bi pučnik vsaj postal predsednik države, ali vsaj vlade , bi rekel, da je prepoznavna nacionalna figura, tako pa je le ena od njih.osebno mislim, da je kučan za osamosvojitev bil pomembnejši, če bi predsednik partije in predsedstva v tistem obdobju bil kakšen popit, bi pučnik še naprej v nemčiji pisal knjige o tem in onem in ga nihče ne bi poznal.
    glede letališča: če že mora imeti “nick”, bi glasoval za edvarda rusjana, zabitim tujcem bi vsaj lahko rekli, da je bil slovenski letalski pionir .pa še izgovoriti bi ga vsi znali.seveda pa bo kdo rekel, da bi to vzbujalo vtis, da smo rusofili, če že ne rusi, ampak to bi vzel v zakup.

  28. blogar blogar pravi:

    @zelodko

    Poimenovanje letališča po Pučniku je ustvarjanje ideologije osebe. Isto naj bi počela tudi vlada Jugoslavije. Žalostno je, da tega ne vidiš. Zdajšnja vlada uporablja metode kot jih je uporabljala Yu vlada.

    Z razliko od tega, da morda Yu vlada ni bila najbolj blesteča in kapitalsko usmerjena, se ji moraš pa definitivno zahvaliti, da nismo padli pod takšen vpliv Rusije (informbiro) kot so ostale v. države.

    Jugoslavija 45-91 je bil pač nekakšen vmesni prehod. Za povprečnega Slovenca niti ni bil tako slab, mogoče nismo bili bogati, smo pa vsaj lahko spodobno živeli. O nasprotnikih niti ni vredno izgubljati besed.

    Sedaj imamo Slovenijo. Zanjo smo se vsi borili… in sedaj poveličevanje nekih idolov. Zame so pravi junaki te vojne vojaki in policisti, ki so padli za Slovenijo. Na Brniku so dali svoje življenje za boljšo Slovenijo in sigurno ne za to, da se vedno znova in znova pogreva.

    Partizani ali domobranci so stvar preteklosti. Tisti, ki imamo za heroje partizane bi radi v miru živeli v državi za katero so naši predniki dali življenje. Tisti, pa ki imate za heroje domobrance in izdajalce pa jih poveličujte, samo pustite nas pri miru.

  29. commonsense pravi:

    pardon, blitz, preden me boš popravljal: pajk ma osem haksnof, ne nog.

  30. martelanc pravi:

    @blogar: hipoteza; letnica rojstva nekje po letu 1980, nisi aktivno legitimiran za ocene, ki jih podajaš brez repa in glave. In to je problem večine populacije. Za večino folka medijsko poročanje ni objektivno v kolikor ne kritizira izključno ene ali druge opcije, ki jim osebno – utemeljeno ali ne – ni simpatična. In ljudje, kot si ti (pa naj se razglašajo za bele, rdeče, plave, črne ali pink), imate najbolj nekonstruktiven pristop do skupne narodne identitete / zgodovine, ki jo delimo vsi, s dobrimi deli in napakami katerekoli strani (stranke) v preteklosti. Pa ne reci, da sta bili samo dve. Imate tudi vse zasluge, da še precej cajta ne bomo mogli o preteklosti neobremenjeno govort. Na koncu pridemo spet do stvari, ki kot dejstva niso stvar konsenza ne ekstremistov na eni ali drugi strani, ne generalno. In slednji problem je, hočeš nočeš, v precejšnji meri neposredna posledica obdobja, ki ga označuješ kot prehodno in neškodljivo.

  31. martelanc pravi:

    še popravka:
    uvodna hipoteza, naj bo pravilna ali ne, ni odločilna pri nadaljnji argumentaciji, me pa zanima (sem pač firbec)
    *
    z dobrimi deli ~

  32. zelodko pravi:

    Nostalgik, že beseda revolucionarji, ki jo uporabljaš, ima v Sloveniji nujno slabšalen prizvok. Za razliko od npr. Češke ali Madžarske, kjer je vsakemu jasna porazna moralna integriteta starih komunistov, pri nas še nismo zmogli niti deklarativne obsodbe prejšnjega režima. Trije osebki, ki jih navajam so le peščica izmed mnogih, ki so se med vojno in po njej polastili oblasti na najbolj brezobziren način: s terorjem so spodbudili državljansko vojno, nato so si monopolizirali odpor proti okupatorju ter kaos izrabili za izvedbo revolucije in prevzem oblasti. Ob tem so zavrnili še 3 osnovna načela civilizacije: ne ubijaj, ne kradi, ne laži. Rezultati so znani: med vojno, predvsem pa po njej stotisoči umorjenih in miljoni prestrašenih. Razlika z nacisti je le v kvantiteti.

  33. blogar blogar pravi:

    ne nisem rojen po 80.

    nasplošno je moje stališče… pustimo zgodovino pri miru… ne desna, na leva, ne sredna, ne kerakoli stran naj se ne oglaša. vedno znova in znova se pogrevajo stvari. Ker je bilo je bilo… za neko stran je bilo sprejemljivo za drugo ne… nihče ne pravi da imam tudi jaz vse prav, vendar pa ne prenesem da mi nekdo modruje… jaz nimam nobenih pritožb čez prejšni sistem, zato ne maram da mi solijo pamet neki JJ-jevci o tem in onem… namesto da bi iskali skupne ideje (v tem primeru Pučnil Airport ni) in bi našli ime ki vsem ustreza.

    Kultura JJ-ševcev pa je itak vidna… včerajšni razgovor opozicije je lepo pokazal politično kulturo. Vsi (ok z izjemo Jelinčiča) so govorili dokaj kulturno, medtem ko dan poprej velecenjeni JJ vsako besedo o opoziciji prav “elegantno” gnilo in zaničevalno očrnil.

    To je pravzaprav problem vsega…

    cant we all just be quiet and pretend?

  34. blogar blogar pravi:

    @zelodko

    zaradi takšnih kot si ti se vedno začnejo takšne debate. Naj te vprašam kaj je tvoja velecenjena rit delala 41? pa do 45? Si takrat sploh bil že na svetu? ne klobasaj nekih brezveznih zadev.

    svet takrat ni bil takšen kot je sedaj. takrat tudi nisi mogel pričakovati takšne demokracije kot jo imamo sedaj. Še američani, ki naj bi bili “svetilnik” demokracije so še 20 let po vojni izvajali teror nad drugačnimi. In Yu komunizem je pravi paradiž proti Sovjetskemu komunizmu…

    in spet se oddaljujemo od teme…. Crnkovič ne nas bannat prosim :)

  35. nostalgik nostalgik pravi:

    Se popolnoma strinjam z blogarjem. Zdej se pa lahko vrnemo nazaj k letelišču…

    Lp, nostalgik-Lisjak :)

  36. martelanc pravi:

    Ampak od kod, v kolikor kot praviš nisi opredeljen, takšna a priori polarizacija na JJ klan in vse ostale. Kot nekdo, ki mu je takoimenovana kvazi desna opcija vsaj na volitvah zaenkrat bliže, kritiziram napake na obeh straneh, na vladni toliko bolj, ker je ravno iz pozicije moči bolj odgovorna za kakršnokoli sranje, ki ga izvaja. Priznam, da sem imel od vlade bistveno višja pričakovanja, mi je pa bilo že glede na izbor ministrov jasno, da perspektiva ni najbolj rožnata. Kadrovanje me še nikoli ni presenetilo, me pa moti nadomeščanje sposobnih kadrov z nesposobnimi vedno in povsod ne glede na politično ali ideološko pripadnost. Tudi mislim, da si je vlada privoščila precej kiksov, ki si jih nikakor ne bi smela. Določene kritike s strani opozicije so tako zelo na mestu, ne morem pa podpirati kogarkoli, ki počez pljuva po vladi, samo zato, ker me precej stvari moti. Razgovor z opozicijo sem zamudil iz objektivnih razlogov, sem si pa ogledal pogovor s premierjem in nisem v izjavah zasledil ničesar od tega, kar navajaš. Kakšen citat bi bil na mestu, tako da vemo, o čem se pogovarjamo.

  37. martelanc pravi:

    PS: mogoče res nekoliko off-topic, še vedno pa izhajam iz prvega komentarja, ki je bil neposreden odziv na kolumno.
    Kar se tiče celotnega prispevka o letališču Jože Pučnik, imam občutek, da MC rad piše resno o banalnih stvareh in pa banalno o resnih. Poimenovanje bi me motilo, če bi imel Pučnik neko negativno zgodovinsko konotacijo, ker bi šlo tu za stvar načel nad pravno-ekonomskimi vidiki. Ker je po mojem nima, gre preprosto za neomejenost lastninske pravice – država kot lastnik lahko preimenuje letališče in ga tudi je. Glede na to, da je bilo burne odzive pričakovati, najbrž ne gre za preračunljivo potezo. Glede konotacije ter “velikih” osebnosti preteklega režima pa to: nimam težav, če se neka ulica imenuje po določenem “heroju”, v kolikor je herojstvo opredeljeno in so razčiščena zgodovinska ozadja, npr. dejstva, da so mnogi kasnejši heroji padli pod streli “svojih” ljudi. Kot tudi to, da dejstvo, da se je večina borcev NOB pridružila iz narodnozavednega čuta, ne spremeni neprimernosti poimenovanj po kriminalcih, ki so si organizacijo med vojno uspešno podredili preko ustanovitve PiF, nato OF (kjer so se morale vse frakcije ukloniti vodstvu pod KP – pa najbrž ne v znak dobre volje?). Lp

  38. blogar blogar pravi:

    @martelanc

    Pravzaprav nisem nikjer napisal da sem neopredeljen. Jaz sem Liberalec občasno demokrat. Odkrito priznam, da je tudi prejšnja vlada naredila napake (osebno poznam kar nekaj akterjev iz prejšnje vlade in sedanje opozicije. Nikoli sicer nisem aktivno sodeloval v vladi sem pa pomagal kdaj pa kdaj pri volitvah).

    Bistvo mojega odpora do desnice je, da sem načeloma proti desničarskim vidikom. Najbolj me to razjezi da se SDS označuje za demokrate a v resnici delujejo kot republikanci in konzervativci. Nanje ima velik vpliv cerkev in pajdašijo se z NSI, SLS ki imajo zaradi sodelovanja svoje pogojoe. Iz tega celotna koalicija izpade kot velik republikanski stroj. Vse skupaj pa se oni obnašajo kot pobalini in vse obrnejo na prejšnjo vlado in to povezujejo z direktno komunizmom in nevem kaj. In na koncu vse skupaj označijo kot sproščeno. Tisti ki ni sproščen je torej proti njim. (o tem bi se lahko razpisal….joj…) samo pa so tako sproščeni da so kot zafiksani mladoletniki.

    Od njih ni dejansko padlo ničesar razen da si utrjujejo oblast, postavljajo nesposobne kadre in sebi ustvarjajo dobiček. Niso sposobni voditi. To se je pokazalo pri Strojanovih, pri poimenovanju letališča, pri raznih pogodbah in podobno.

    Verjetno največji dosežek te vlade je visoka gospodarska rast. To je pa tudi edina stvar ki so jo dejansko naredili. In tega jim tudi opozicija ne oporeka. Vse ostalo je pa polomija. Čeprav bi ob tem dodal, da bi bila verjetno tudi visoka gospodarska rast neglede na to katera vlada je na oblasti.

    Kar se pa janševih odgovorov tiče trenutno ne morem postreči ker nimam posneto. Je pa pač tisto tipično PRevsko sranje tipa “opozicija je živčna” ki s takšnimi brezveznimi zadevami pogreje. Bom poskusil kaj najti in ti posredovati na blogu.

    Evo poročila so se začela se mi ne da več pisati :)

  39. zelodko pravi:

    Blogar, kako naj se le pretvarjamo, da je vse OK. Pogoj za to so najprej razčiščeni pojmi, čemur bi morala slediti katarza, če naj se izognemo ponovitvi podobne tragedije nekoč v prihodnosti. Na eni strani imamo tisoče “protipravno pobitih” poražencev in redke, ki so ušli masakru, tako da se tu skoraj nima kdo opravičevati. Na drugi strani imamo komuniste, ki so zlo zakrivili in v polni meri užili njegove sadove. In nenavsezadnje imamo tu indoktrinirano javnost, katere zavest se je po 1945 izoblikovala najprej pod vplivom strahu in partijskih tabujev, z relativno blaginjo po 1960 pa se je zazibala v popolno amnezijo, dokler ni postala šolski primer stockholmskega sindroma.

    Samo za informacijo, rojen sem dolgo po vojni, med predniki imam le borce in nobenega domobranca. Vse kar mislim je zgolj sad mojega lastnega razmisleka.

    Naj zaključim s tem, da me motijo ljudje, ki po odzivu sodeč zelo malo vedo, so zelo malo prebrali, razen enosmerne agitpropovske propagande v Mladini, Dnevniku in v ponarejenih NOBjevskih slavospevih in se jih zato tragedija 1945 ne dotakne, nato pa bi radi solili pamet.

  40. blogar blogar pravi:

    In kdo mi bo vrnil pobite sorodnike, ki so jih 42-ga kolaborantje izdali? Med njimi je bil 12-letni otrok, 33-letna mati in nerojeni dojenček?

    Ah saj nima smisla… pustimo to temo… je prevroče… blogar out (grem na hladno pivo)

  41. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nihče ti jih ne bo vrnil. Ampak koga – živega – boš danes za to dolžil?

  42. martelanc pravi:

    Mislim, da je treba preteklo in polpreteklo zgodovino obravnavati z določeno distanco, predvsem pa narediti korak naprej od dnevne politike, ki ob pomanjkanju tehtnih argumentov za pereče probleme rada servira polarizacijo.
    Glede SDS-a in navezave na NSi in SLS se moram strinjati; na žalost tudi z vidika Cerkve, ki igra izrazito moralno in etično sporno igro. Pa vendar upam, da imam prav, ko sem mnenja, da ravno JJ do neke mere brzda še večji kaos, ki bi se razvil, v kolikor bi določeni ljudje iz omenjenih strank, ki so tako kot precej ljudi iz opozicije naredili od osamosvojitve naprej več slabega kot dobrega, prevzeli vse instrumente. Tudi na generaciji, ki se formira, je, da preseka s strankarsko kontinuiteto na vseh straneh, čeprav tudi ob stanju medijev politični prostor ni prijazen za nove, konstruktivne formacije.

  43. martelanc pravi:

    @blogar: tistih, ki jih ni več po krivdi enih ali drugih, ne bo nazaj, niti ne morebitnih potomcev, ki bi skupaj z nami danes debatirali tu. Svinjalo se je na vseh straneh, situacija ni bila nikoli črno-bela, prepričan pa sem, da je večina udeležencev državljanske vojne pri nas delovala kjer je z dobrim namenom. Ali nas to opravičuje, da bi danes zagovarjali arhitekte kaosa, ki ga je bila naša dežela deležna med vojno? Po mojem ne.

  44. nostalgik nostalgik pravi:

    @ zelodko

    citiram: “…Pogoj za to so najprej razčiščeni pojmi, čemur bi morala slediti katarza, če naj se izognemo ponovitvi podobne tragedije nekoč v prihodnosti”

    Pojme imamo nekateri lepo razčiščene. Ve se (dobro se ve!), kaj se jo dogajalo takrat, ve se kdo je bil na kateri strani in ve se, kaj so delali tisti, ki so se spečali s kolaboranti! Tako da ne bi tukaj o katarzi…jo rabi kdo drug prej.

    Zanimivo pa kako se kolaborantska stran hoče znebiti vse odgovornosti, celo z zanikanjem zgodovinskih dejstvev (prisega Hitlerju na Bežigrajskem stadionu—se morda zgodovina moti in se to ni zgodilo?? Mislim da ne…prisegali so zelo jasno)…Ampak dejastva so znana, nobena “katarza”, ki nam jo hočete usiliti ne bo spremenila dejstev.

    Lp, nostalgik-Lisjak :)

  45. nostalgik nostalgik pravi:

    @Marko Crnkovič

    Marko, saj se ne gre za to, da bi danes dolžil žive za to kar se je zgodilo. Gre se preprosto za to, da se nekateri danes živeči sprenevedajo in opravičujejo dejanja kolaborantov, z raznimi za lase privlečenimi izgovori. Samo za to se gre.

    Lp, nostalgik-Lisjak

  46. blogar blogar pravi:

    @marko

    ravno to je poanta… nikoli jih ne bomo dobili nazaj. Problem je sedaj ker hočejo nekateri prepričevati. Pustimo zadevo zgodovini. Tako bomo vsi nosili svoje v spominu. Prenehajmo se obremenjevati s preteklostjo in se obremenjujmo s prihodnostjo.

    Jaz sem se že zdavnaj sprijaznil s tem. Moji pojmi so razčiščeni in jasni. Ne maram pač da me vedno skuša nekdo spreobrniti.

    Pustimo zadevo zgodovini (ne zgodovinarjem) in se ozirajmo na Slovenijo po 91 in problemih ter rešitvah ki jih imamo skupne. Ni to bolje?

  47. martelanc pravi:

    Kolaboracija, kolaboracija in kot že tolikokrat poprej spet kolaboracija.
    Z ustanovitvijo Protiimperialistične fronte (s strani KP) 27. aprila 1941, ki v ustanovni listini napade angloameriške imperialiste in se pridruži paktu o nenapadanju Ribbentrop-Molotov, večkrat omenjanemu kot pakt Hitler-Stalin, se z mednarodnopravnega vidika začne kolaboracija z okupatorjem na slovenskih tleh. Po napadu nacistične Nemčije na SZ se PiF po navodilih Kominterne 16. septembra preimenuje v Osvobodilno fronto in označi kakršnokoli obliko organiziranega odpora proti okupatorju izven OF za “narodu škodljivo”. Prva formacija MVAC je v Sloveniji ustanovljena 6. avgusta 1942, do takrat pa je s strani VOS-a, ki je neposredno podrejena vodstvu KP, povzročenih po različnih podatkih od 800-1000 civilnih žrtev med lastnim narodom. Pred tem datumom so se vaške straže brez sodelovanja z okupatorjem formirale sporadično na raznih koncih po Sloveniji v odgovor na nasilje VOS-a. Do jaltskega vrha leta 1943 OF ni bila priznana s strani zaveznikov; do takrat bi bil torej edini legitimni organizator upora lahko preostanek kraljeve vojske v ilegali, kjer pa je VOS vsakršno organizacijo dosledno zatrla. Z državnim udarom generala Simovića 27. 3. 1941 je bila Jugoslavija preden je kapitulirala namreč de iure tako kot de facto na strani antante. Po italijanski kapitulaciji 9. 9. 1943 je KP po dogovoru prevzela italijansko orožje, medtem ko so se donedavni okupatorji nemoteno vrnili v domovino. Sledil je obračun s plavo gardo in vaškimi stražami. 24. 9. 1943 je bila ustanovljena Slovenska domobranska legija. Razvoj dogodkov od tu naprej je bolj kot ne poznan. Kdo smo mi, da bomo obsojali glavnino naroda, ki se je znašla v viharju časa in se morala z dobrimi razlogi odločati med več slabimi možnostmi. Dejstvo je, da je nekaj prekaljenih mačkov, ki so se več kot desetletje izpopolnjevali v ilegali in se učili metod v Stalinovi Rusiji, podredilo ves narod, ene pod seboj, druge proti sebi – na koncu pa izigralo vse brez izjem. Vsa čast mojstrom z občutkom za zgodovinski trenutek brez primere, ki so narod zapletli v spor, ki ga nismo sposobni ali pa pripravljeni preseči niti več kot 60 let kasneje.

  48. martelanc pravi:

    Še zanimivost; medtem ko v Haag počasi kapljajo akterji genocidov na Balkanu z vseh treh udeleženih strani, mi nismo v smislu dostojnega sodnega procesa proti kateremukoli zločincu s katerekoli strani iz obdobja druge svetovne vojne prišli nikamor. Tam gre za etnično oz. narodnostno razdeljenost, tu za notranjo. Ker se že stoletja raje pričkamo med seboj, kot da bi složno delovali za skupni interes, nas obdajajo gnili sosedi, ki si eni lastijo več, drugi spet manj našega ozemlja in potujčenih sonarodnjakov. Bravo mi!

  49. blitz blitz pravi:

    Ah, zadeve so veliko bolj preproste kot se zdijo – Slovenci se nismo sposobni soočiti s svojo zgodovino. Ne ena ne druga stran. Obe strani se imata za boljšo od druge, pa sta popolnoma enaki. Do pikice.

  50. martelanc pravi:

    Po svoje imaš prav. Čim bo nekdo skušal predstaviti uravnotežen pogled na dogajanje, s tem ne bo utišal ne enih ne drugih, pač pa ga bodo vsaki posebej v delu, ki jim ne ustreza označili za pripadnika druge strani in pljuvali po njem vsak s svoje strani. Kar je bedarija prve vrste.

  51. lily pravi:

    “Čim bo nekdo skušal predstaviti uravnotežen pogled na dogajanje, s tem ne bo utišal ne enih ne drugih”

    hahaha ja še vedno čakamo na uravnotežen pogled :)

    kdo pa je sploh kvalificiran za dajanje takšnih “uravnoteženih” pogledov?

    fante ne ga srat… malce spominjaš na tistega kvazi zgodovinarja Dežmana al kaj je že. Govori točno tako, ampak vsi vemo kaj ima za bregom in komu pripada… ampak moram reči, da si kljub temu zabaven…

  52. martelanc pravi:

    Naj bi bili zgodovinarji. Kaj pojmujem pod uravnoteženim pogledom? Izpostavitev zgodovinsko preverljivih dejstev v luči določenih povodov, vzrokov ter analiza posledic. Po možnosti čim bolj mehkužen prispevek, kjer sklepov, ki sledijo, ne izpostaviš, ker bi s tem, čeprav so samoumevni, spet sprožil plaz kritik. To bi bil uravnotežen pogled za slovenske razmere. Ne nujno idealen – ravno zato ker bi v primeru, da je resnica sama po sebi manj “uravnotežena” od uravnoteženega pogleda (ki je v interesu širšega konsenza) zavrgel osnovno vodilo zgodovinske analize, ki bi moralo biti stremljenje k objektivnosti.
    Objektivnosti – ob zanemarjanju lastnega subjektivnega pogleda čim bolj nepristransko podajanje preverljivih dejstev v kronološkem zaporedju. Ne pravim, da je nekdo lahko absolutno objektiven; lahko pa se za to vsaj trudi.

  53. martelanc pravi:

    Npr. zelo dosleden se mi zdi zadnji prispevek na blitzovem blogu. Primer stremljenja k objektivnosti, ki sem ga omenjal.

  54. alter2 pravi:

    Meni je poimenovanje letališča po Pučniku zelo všeč.

    S tem so komunajzerji pokazali to, da jim osamosvojitev in demokracija nista vrednoti – saj to so kazali že tudi drugače.

    Jože Pučnik jih moti le zato, ker ni bil komunajzer, ampak, ker je bil proti komunizmu in je zahteval tudi lustracijo.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.