Darvinizem družine

Sobota, 23. junij 2007

Danes bom govoril o napol znanstvenih zadevah, ampak le brez strahu. Na kratko. Te dni sem bral v Guardianu o britanski raziskavi, ki so jo poimenovali “Generation Blair”. Gre pa za naslednje: sociologi so s pomočjo strokovnjakov iz drugih ved spremljali več kot petnajst tisoč dečkov in deklic, rojenih med letoma 2000 in 2002, in sicer do treh let starosti. Pri tej starosti so potem pri vsakem od njih ugotavljali, kolikšen je njihov besedni zaklad in kakšne so zmožnosti prepoznavanja barv, geometričnih oblik, črk in podobnega, kar otroci pri tej starosti že osvojijo.

Čeprav je tudi to zgovorno, za slovenske bralce najbrž ni toliko zanimivo, da so raziskovalci Centra za generacijske študije in Izobraževalnega inštituta ene od londonskih univerz ugotovili, da so se najslabše odrezali otroci bangladežanskih staršev, najbolje pa škotskih. Kakorkoli že, rezultate so križali s podatki o socialnem statusu staršev — razredni pripadnosti, angleško rečeno —, stopnji njihove izobrazbe, poklicu, nacionalnosti in kar je še takih demografskih spremenljivk. Ugotovili so, konkretno, da otroci staršev z visoko izobrazbo po bogastvu besednega zaklada prehitevajo otroke staršev z osnovno izobrazbo (ali še to ne) pri treh letih za kar deset mesecev; po sposobnostih prepoznavanja barv, oblik in črk pa kar za célo leto!

Pa še to, mimogrede: deklice nasploh prehitijo dečke že v treh letih za tri mesece!

Pred časom pa sem bral v Economistu esej (na internetu ga za nič na svetu več ne najdem), ki je baziral na podatkih raziskave študijske in poklicne uspešnosti otrok, ki so jih v otroštvu in mladosti vzgajali bodisi poročeni starši, starši v izvenzakonski skupnosti ali samo eden od staršev sam. Rezultati so bili nedvoumni: potomci poročenih staršev so bili v povprečju najuspešnejši že v šolah in pozneje v poklicu — kar se jim je seveda poznalo tudi na bančnih računih —, manj otroci neporočenih staršev, najmanj pa otroci single staršev. Najuspešnejši na vseh merjenih področjih pa so bili seveda že poročeni starši sami, ne le njihovi otroci.

Raziskovalci so za Guardian pripomnili, da ta raziskava dokazuje, da otroci v bistvu le ob štartu (rojstvu) nimajo enakih možnosti razvoja, vendar pa se te razlike pozneje zmanjšujejo in eventualno brišejo, ko se začne poznati vpliv vrtca in šol — te institucije jih namreč obravnavajo bolj egalitaristično.

Sicer pa teh izsledkov — zlasti ameriške raziskave — ne bi preveč eksplicitno komentiral, saj govorijo sami zase in po mojem ni potrebno. Rad bi samo napeljal nekaj vode na svoj neokonservativni mlinček: iz vsega tega sicer nočem izpeljevati darvinističnih ali celo malthusianskih sklepov, da so razlike med ljudmi več kot zgolj neizogibne in že kar socialno produktivne.

Seveda pa si ne morem kaj, da preveč liberalno nastrojenih ne bi opozoril na socialno uspešnost in celo na materialne, ne le duhovne prednosti družine kot načina bivanja. Mislim, da so to pač argumenti, ki jih ne morejo odpisati kot ideološke, s katerimi običajno operirajo.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 23. Junij, 2007 ob 09:08 v kategoriji BabyBlog.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

81 komentarjev na “Darvinizem družine”

  1. Nataša Nataša pravi:

    Jap. Dve plači po 500 € in najmanj trije otroci. Ampak glavno, da se imajo radi, tudi če operirajo s 1000 besedami.
    Kdaj pa si se odločil, da boš postal neokonservativec?

  2. ermin pravi:

    @ nataša: jaz sem pomislil da je za prenovljenega crnega kriva mikroklima okoli ex. vibafilma, v neposredni bližini njihovega družinskega naslova, ampak mislim da se motim.

  3. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Neokonservativec sem mogoče že od nekdaj, ampak si prej nisem upal javno priznat, ker pač živim v takem ultralevičarskem okolju in bi mi to priznanje kot družbenopolitičnemu delavcu v medijih škodilo zaradi pritiska drugih (večinskih) mnenjskih voditeljev. Ja, v bistvu sem bil tiho iz oportunizma. Šele zdaj sem dovolj močen, da si lahko to privoščim.

  4. katarina katarina pravi:

    res škoda, da ne morejo naredit raziskave o uspešnosti otrok, ki živijo v jedrni družini in v razširjeni družini. znabiti, da bi bili slednji še bolj pametni, napredni, uspešni, srečni.
    mar naj bi potemtakem rezultat, ki bi, recimo, dokazal to, pomenil, da se morajo jedrne družine v dobro otrok spet preoblikovati v razširjene, večgeneracijske skupnosti, da bodo otroci še bolj uspešni in srečni, itd.??

    zakaj že otroci enostarševskih držin zaostajajo (in so manj pametni, srečni, razgledani) za tistimi, v dvostarševskih in kako za boga so otroci POROČENIH staršev bolj pametni, srečni, itd. kot otroci staršev, ki živijo v IZVENZAKONSKI ZVEZI?
    oprosti, ampak to je pa res kretenizem prve vrste. če ne bi prebrala kar nekaj izvorno ameriške zel ostrokovne literature na to temo, bi še verjela tem raziskavam, ki jih navajaš ti, tako pa … tole ne pije vode, mogoče vino.

    to mi razloži, ker to pa je tvoja misel: socialna uspešnost kot prednost bivanja v družini. kje pa živita moji hčeri? mar jaz in onidve nismo družina? kaj smo? skupnost mama+otrok?

    ne morem verjet … res ….

  5. Nataša Nataša pravi:

    No, če bom imela kdaj potomce, bodo lahko beračili v treh jezikih, operirajoč z desettisoč besedami. Žal bodo materialno slabo preskrbljeni in starša ne bosta poročena. Smola.

    Katarina, neokonzervatizem potrebuje žrtve, tako kot vsak -izem. V tvojem primeru si kar počasi nabavi trakove in jih ovij okrog rokavov. Židovsko zvezdo lahko vedno zamenja kak drug simbol, anede.

  6. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Katarina, kaj naj rečem? Ne moreš verjet, ker nočeš.

  7. katarina katarina pravi:

    :) samo nasmeh je bolj grenak, al kako gre.

    pa me še vedno zanima, kaj je po markovem mnenju moja khm khm družina. če ni družina, kaj smo? v kakšni skupnosti živijo moji otroci?

  8. katarina katarina pravi:

    pa razloži ti, kako naj bi na otroke vplivalo ali sta starša URADNO POROČENA, ali živita v IZVENZAKONSKI SKUPONSTI?

  9. katarina katarina pravi:

    moja starša sta poročena pa … jaz se pač ne počutim srečno zaradi tega, niti bolj pametno, niti bolj besedno obdarjeno. imam pa enkratne izkušnje varanje, psihičnega in fizičnega maltretiranja, alkohlizma, itd. jap, tega pa v enostarševski družini res ni tolko na kupu.

  10. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Sicer pa brez panike. Seveda ste družina. In z malo sreče in tvojega truda (in kasneje tudi njihovega, ko bojo na svojem) ne bojo tvoji otroci za prav nič prikrajšani. Raziskave, ki jih omenjam, dokazujejo samo to, da imajo otroci izobraženih staršev, ki živijo skupaj, VEČ ŠANS kot tisti drugi. Seveda pa življenje vse to pogliha. Koliko nesrečnih in nesposobnih ljudi izvira iz klasičnih, tradicionalnih, “urejenih” družin! In koliko srečnih in uspešnih izvira iz “neurejenih”, razdrtih, enostarševskih! Saj ne trdim, da je to tako enostransko in samoumevno.

  11. katarina katarina pravi:

    ne? si pa sam napisal, citiram:

    Seveda pa si ne morem kaj, da preveč liberalno nastrojenih ne bi opozoril na socialno uspešnost in celo na materialne, ne le duhovne prednosti družine kot načina bivanja. Mislim, da so to pač argumenti, ki jih ne morejo odpisati kot ideološke, s katerimi običajno operirajo.

    me smo družina in kot taka bivamo. in takih je v slo po uradnih podatkih (iz leta 2002) bilo 140.000 od 428.000 družin z otroci. jaz si potme tvoje besede lahko interpretiram na razne načine, tudi tako, da če bo šlo pri nas tako naprej in bo vedno več enostarševskih družin, da bo potem naša prelepa Slovenija polna nesrečnih, ne-pametnih, razgledanih ljudi. Kaj če bi za preprečitev takega scenarija kar prepovedali ločitve in nezakonske otroke in smrti zakoncev, …

    misliš, čisto mimogrede, da gre janševim otrokom in drnovškovi hčeri tudi slabo, ker so živeli brez očeta? u mater, kolko naših vidnih politikov je ločenih ali imajo neporočeni otroke. misliš, da je drnovšek plačeval preživnino za svojo hčero in ali jo janša plačuje za svoje? :)

    in še to: otroci poročenih staršev imajo več šans … kakšnih šans?? glede česa? mater … čist si me razkuril … :) :)

  12. teoo teoo pravi:

    Pozabil si napisati, da se ljudje nismo razvili iz opic, ampak smo bili kreirani po božji podobi… al kako že gre…

  13. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Katarina: Več šans v tem smislu, da je večja verjetnost, da jim bo v življenju uspelo – ni pa to že direktna korelacija, ker (kot sem pripomnil) življenje razlike med ljudmi pogliha. Ne tepe nujno tistih z manj ali brez privilegijev in ne ujčka nujno tistih s priviliegiji.

    Raziskave, ki jih navajam, so podprte z oprijemljivimi (socialnimi, ekonomskimi, psihološkimi) argumenti, ne pa z ideološkimi, kot recimo tistimi, ki jih navaja Cerkev – češ, imejte družine in se plodite, ker je tako všeč Bogu očetu in ker nas tako uči sveto pismo. Kaj ti ni jasno?

    Ti, Teo, pa ne nakladaj tja v en dan.

  14. teoo teoo pravi:

    Oprosti, ampak imam občutek, da so imele te raziskave bogatega sponzorja.

  15. packon packon pravi:

    So pa znanstveniki pozabili na dokazano ugotovitev, da imajo otroci bogatih staršev tudi večje žepnine…verjetno zato, ker so tako pametni kajne!
    Bolje kot to, kje si rojen, je pomembno, da si rojen v okolju, ki deluje na isti način, kot bo delovalo okolje v katerem bo otrok deloval kot odrasel človek…
    Sistem je sedaj pač tak, da je temelj patriarhalna družba…

  16. katarina katarina pravi:

    patriarhalna vedno manj. hvala času, ki teče naprej.

  17. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Teo: A je to kakšen argument? Take raziskave stanejo. Morda misliš, da bi jih morali delat zastonj? Da bi jih organizirala recimo Wikipedija in bi potem Katarine in podobni obenem pošiljali svoje podatke in jih anaalizirali? Ali da bi zaključke potegnili iz podatkov, dostopnih na podlagi vprašanj in odgovorov na iskalnikih?

    Sorry, to je že malo off-topic, ampak poštar mi je ravno prinesel knjigo The Cult of the Amateur, v kateri avtor Andrew Keen sesuva internet in te reči. Več o tem kdaj drugič.

  18. teoo teoo pravi:

    Nisem tako mislil. Seveda so take raziskave dolgotrajne in drage… če ne bi bile, bi jih imela vsaka ‘zdrava’ oseba za nerelevantne. Če se pa iz njih povlečejo rahlo sumljivi zaključki, pa začne tem ‘tazdravim’ rahlo smrdeti po propagandi.

    Naftne družbe recimo financirajo raziskave, ki dokazujejo, da oni niso krivi za globalno segrevanje ter onesnaževanje, ter da je nafte samo še za 50 leti in se zato draži.

  19. dreytl pravi:

    V knjigi Odštekonomija (Steven D. Levitt & Stephen J. Dubner) je omenjena podobna raziskava. Avtorja pri tem poudarjata, da lahko potrdita le soodvisnost spremenljivk in ne nujno vpliva ene na drugo. Tako na primer korelacijo med ogromno količino knjig v nekem gospodinjstvu in uspehom otroka morda pojasnjuje tretja, odločilna spremenjivka socialni status ali morda izobrazba. Rekel bi, da moramo tudi na to raziskavo gledati podobno.

  20. diaspora pravi:

    Se strinjam, da imajo otroci staršev z višjo izobrazbo in posledično boljšim socialnim statusom, boljše predizpozicije za uspešno (poklicno) življenjsko pot, a kot si dejal življenje vse pogliha.

    Na primer moja mama je od mojega 9 leta samohranilka, imam še mlajšo sestro in ne morem reči, da bi mi česarkoli v življenju kadarkoli primanjkovalo, kljub temu da ima mama končano samo poklicno srednjo šolo. Prav tako oba s sestro uspešno opravljama svoje šolanje brez večjih problemov. Seveda ne gre spregledati pomoči s strani starih staršev, ki v težkih trenutkih pomeni veliko in pride še kako prav.

    lp:)

  21. katarina katarina pravi:

    “Da bi jih organizirala recimo Wikipedija in bi potem Katarine in podobni obenem pošiljali svoje podatke in jih anaalizirali?”

    marko, prvi in najbrž še vedno kvantitativno raziskavo o življenju enostarševski hdružin v sloveniji sem naredila jaz, s svojim časom in svojim denarjem. ja?? tako anketno polo kot analizo podatkov, primerjanje z drugimi podobnimi raziskavami po svetu itd. sem delala sama. in torej govorim na podlagi podatkov, ki so bili zbrani naključno, anonimno in so 100% verodostojni. še več: v diplomi so kot priloga dani vsi odgovori na vprašanja, številke anketnih pol, ki se prav tako hranijo na FSD-ju, spisek anketirancev, itd.
    ja, bilo je zelo drago in vzelo je ogromno časa, in vendar se je splačalo že zato, ker izsledkov moje raziskave še noben strokovnjak ni zavrnil, niti podal tehtnih argumentov, da le-te ne držijo in ker se je iz tega naredilo nekaj zelo koristnega.

    torej … mene prepričajo sam otiste raziskave, ki so transparentne, katerih rezultati se lahko pregledajo po stopnjah in imajo zelo argumentirane ugotovitve.
    v tvojem postu pa zelo bode v oči trditev, za katero sem te že prosila, da mi jo razložiš:
    ZAKAJ SO BOLJ SREČNI IN PAMETNI OTROCI POROČENIH STARŠEV KOT OTORCI STARŠEV, KI ŽIVIJO V IZVENZAKONSKI ZVEZI. ta trditev je nebuloza od nebuloze, ker v obeh primerih starši živijo skupaj z otroci in razen uradnega potrdila – sklenitev zakonske zveze, ni razlike.

    in pa še vedno tvoja čisto tvoja trditev:
    … opozoril na socialno uspešnost in celo na materialne, ne le duhovne prednosti družine kot načina bivanja.

    družina je skupnost STARŠEV IN OTROK, torej so to tako poročeni zakonci+otroci, neporočeni partnerji+otroci, mama/oče +otrok, ipd.

    mimogrede: starš ni nujno enako roditelj. kaj to pomeni, da je važno samo to, da sta dva poročena, in ni nujno ,da sta to roditelja otrok, ki živijo skupaj ?

    dajmo malo dlakocepit, no.

  22. tolstoyed pravi:

    “potomci poročenih staršev so bili v povprečju najuspešnejši že v šolah in pozneje v poklicu — kar se jim je seveda poznalo tudi na bančnih računih”

    lepe vrednote..se jim zafura life že v štartu.

  23. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Katarina: Se opravičujem, nisem vedel za tvojo raziskavo in da si sociologinja.

    Ampak če smo že pri dlakocepljenju, potem mi prosim najprej ti povej, KJE TOČNO v mojem tekstu piše, da so otroci poročenih staršev bolj srečni in pametni? Raziskave, ki jih omenjam, in moj tekst sam SAMO IMPLICIRAJO, da so morda oz. lahko bolj srečni in pametni. Niti moj tekst niti omenjene raziskave ne žalijo in ne omalovažujejo enostarševskih oz. kako drugače prikrajšanih družin. Ti si se razjezila samo zato, ker si – domnevam – frustrirana zaradi svojega enostarševstva. Seveda verjamem, da to ni lahko.

  24. katarina katarina pravi:

    citiram:
    “potomci poročenih staršev so bili v povprečju najuspešnejši že v šolah in pozneje v poklicu — kar se jim je seveda poznalo tudi na bančnih računih —, manj otroci neporočenih staršev, najmanj pa otroci single staršev.”

    kaj naj potem to pomeni, če ne tega, kar sem te zgoraj vprašala? zanikal nisi, torej se s tem strinjaš in zdaj te prosim za obrazložitev, argumentirano, seveda.

    nisem sociologinaj, ampak socialna delavka. tega itak ne moreš vedet, pa tudi ni pomembno. je pa pomebno to, da ti mene označuješ kot zafrustiranega starša v enostarševski družini, ker se s tem spuščaš na osebno raven in mene osebno analiziraš, česar si jaz niti po nesreči ne bi upala narediti tebi, ker te ne poznam.

    nisem se razjezila in znam brati, tkao da vem ,da si v prvem delu povzemal neke raziskave in njihove ugotovitve, mi pa tvoj zaključek ne da miru, ker je tvoja ugotovitev, tvoja misel. in ker nisi krenčlovk ampak marko crnkovič, ki ga bere kar nekaj ljudi, te prosim za argumentirano obrazložitev tvojega mnenja in ugotovitev raziskav, ki jih omenjaš.

  25. Nejc Š. pravi:

    katarina: Ene par vprašanj. Zanima me če se da kje tvoje raziskovalno delo kje prebrat? Zanima me na kakšen način si pravzaprav to raziskovala in kaj pravzaprav točno si raziskovala.

    Ne vem zakaj si tako nastrojena proti Markotu, ko pa se mi zdi da je zelo dobro napisal (tudi skoraj edino kar je tu “njegovega”), citiram:”Seveda pa si ne morem kaj, da preveč liberalno nastrojenih ne bi opozoril na socialno uspešnost in celo na materialne, ne le duhovne prednosti družine kot načina bivanja.”. Čudno se mi zdi, da lahko temu, sploh kot socialna delavka, oporekaš.

    ps: Pazi, kolikor sem dobro prebral srečo omenjaš samo ti.

    Lp

  26. chef chef pravi:

    Meni se zdijo pa izsledki raziskave popolnoma v skladu z zdravorazumskim mišljenjem. Če ne bi bilo tako, potem družine sploh ne bi potrebovali.

    Jebat ga.

    Gre pa seveda za statistiko, kajne, ki ogromno prikrije ;)

  27. katarina katarina pravi:

    nejc: mojo diplomo najdeš na FSD in vse kar paše zraven tudi.
    v prvi vrsti sem človek in kot človek lahko oporekam čemurkoli. socialna delavka … lahko bi bila pa tajnica ali čistilka ali … ne vidim pametnega argumenta za to, da me sprašuješ kako lahko kot soc. delavka oporekam temu.

    proti markotu nimam nič, saj ga niti ne poznam.
    družina kot način bivanja …. vse lepo in prav, toda on to družin, če se motim bom presrečna, pojmuje kot oče+mam+otrok. to pa ni več hec, vsaj zame ne. in poznam kar nekaj takih družin, v katerih se fasada sveti, znotraj pa je vse gnilo. že na našem forumu je jasno, da ljudje kar oživijo, ko se ločijo, razidejo. itd., tako da me res zanima kje za boga so našli toliko zdravih družin, da si upajo trdit, da so dvoraševske družine POROČENIH staršev – še to je pogoj, najbolj primerne za vzgojo otork v zdrave, pametne, ipd. odrasle ljudi.

  28. tolstoyed pravi:

    “pojmuje kot oče+mam+otrok.”

    ja očitno je statistično gledano to tista forma, ki otrokom pač prinese kar najbolj ‘uspešen’ razvoj..če ti poznaš družine, ki v tej ortodoksni obliki ne funkcionirajo pa torej še ne pomeni, da statistično gledano to kar je pokazala raziskava ne bi držalo..moje mnenje pa je da so te raziskave tako ali tako metanje peska v oči..mogoče kaj omenjajo kaj je bil pravzaprav namen te raziskave? gre za čisto znanstven antropološki interes, ali so hoteli iz tega potegnit tudi kakšne praktične smernice? ker v slednjem primeru je to en velik bullshit.

  29. packon packon pravi:

    Otrok ni niti najman imun na vplive odraslih…kakšna je družina ali gre za enega starša ali dva ali pa je vmes še poštar, ne bi smelo imeti nobenega vpliva na sposobnosti otroka, če samega otroka na razlike ne bi spominjali kar odrasli s svojimi predsodki…in starši še zdaleč niso edini odrasli, ki vplivajo na otroke…otroci so ponavadi hitro obveščeni, da je z njimi kao nekaj narobe, ker pač nimajo očeta ali pa starši živijo na cornflake-ju…dostikrat so tudi šikanirani kar od drugih “normalnih” otrok, katere so obvestili njihovi “normalni” starši…
    Raziskava je v resnici pokazala samo to, da je en način priviligiran pred ostalimi in rešitev bi bila ta, da se omogoči enakopravna obravnava takšnega in drugačnega starševstva…žal se to ne dogaja, še vedno se bodo našli tisti, ki bodo trdili, da je za otroka edino zares dobro, močna očetova roka in pohlevna mati!

  30. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Pa še kako so lahko take raziskave plod ideološkega pritiska, čeprav na videz delujejo kot odsev rezultata kvazinaravnega, ki ne obstaja pri človeku, ker je predvsem kulturno pogojeno bitje, sicer obstane na nivoju Volčje deklice (sociološki fenomen najdene deklice pri sedmih letih, ki je izgubljena odraščala v gozdu in seveda ni premogla osnovnih človeku lastnih funkcij, obnašala se je kot žival, predvsem pa je bilo zanimivo, da je bila zaradi razvojne “zaostalosti”, čeprav gensko ni bila retardirana, zelo onesposobljena pri nadaljnjem osvajanju človeku lastnega delovanja – opismenjevanja, retoričnih zmožnosti, logike … nemogoče je bilo pričakovati, da bo kdaj lahko dohitela nivo povprečnega dvanajstletnika).

    Treba je razumet, da na sposobnosti posameznikovega razvoja delujejo številni psihološki faktorji že v najzgodnejšem obdobju, ki vplivajo na otroka ne glede na morebitne visoke inteligenčne zmožnosti, s kakršnimi bi se sicer lahko dokazal skozi življenje. Na tak način, po principu zgornjih raziskav, so na primer uspešno ljudi prepričevali, kako so črnci že a priori bolj zabiti ali nesposobni in da tako pač je. Zgornje raziskave napredujejo. Ne obsojajo po rasi ali naciji avtomatsko, ampak izpostavljajo revščino in neukost … atakirajo pa družine, ki niso tradicionalne forme. Kot češ, vidite, tako pač je!!!!! Od nikoder pa vprašanja, ali je res tako zgolj zato, ker tako pač je, ali morebiti vplivajo na te “resnice” družbeni pritiski, ki psihološko slabijo zmožnosti obravnavanih otrok preko pritiskov na starše!!! Je dejansko otrok neporočenih staršev bolj butast in nesposoben zaradi neporočenosti staršev, ali zaradi pritiskov od okolice, ki otroka neporočenih staršev diskriminirajo na vsakem koraku in psihološko slabijo!!!! Da ne omenjam otrok samohranilcev!!!! Je krivda zgolj na strani samohranilke in samohranilca ali posesivna tradicionalna mentaliteta izvaja vrsto pritiskov na starše in še posebej na otroke že v vrtcu (kar je res, ker poslušam te zgodbe), da jim na vsakem vogalu vliva občutek nezaželenosti in manjvrednosti, kar izredno vpliva na sposobnosti in pozitivno samopodobo otroka!!!!!!! Že zelo zgodaj se otrok čustveno odziva na vzdušje, ki ga absorbira. Kot v starih časih, ko so se po šolah objokani prestopali razni pankrti, a ne??? In potem so vrli prijazni odrasli s prstom kazali za kratkohlačnikom: “Poglejte ga nesposobneža! Nič ni iz njega v življenju, saj bi lahko vedeli, a ne, ko je pa pankrt!!!!

    Zato me zanima samo eno vprašanje??? A res sodoben intelektualec ne pomisli ali se mu ne zdi vredno pomisliti pri reklamiranju takih in drugačnih družinskih ideologij, kako s svojimi parolami in kvaziraziskavami oblikuje prihodnost (ne)sreče ničkrivih otrok? Je prav, da ljudi silimo v enoumje družinskih ali kakršnih koli drugih predstav, ali bo posesivnemu umu končno prevladala demokratična misel: “Živi in pusti živeti!” Kar pa, dragi moji, vključuje osnovno načelo, ki se mu reče – Spoštovanje! Lahko je propagirat raziskave, ki tečejo na mlin na primer tradicionalni ideologiji, ampak treba se je zavedat, da ravno ta ideologija ustvarja odpadnike, ker odvzema drugačnim Spoštovanje, občutek topline in sprejetosti, zaelenosti. Raziskave pa dela naknadno, za uspešno izvajanje fašistoidnega pozivanja k nedemokratičnemu sprejemanju družinskih tvorb ali česar koli drugega. Sem odločno proti taki (ne)kulturnosti! Nismo vsi enaki!!! Tako tudi nismo vsi za tradicionalna načela družinske forme, kar pa ne pomeni, da je kdo kaj manj sposoben, je pa lahko neenakopravno in sovražno obravnavan … in pri tem je dovolj že samo nenaklonjena energija, besede so že noži!

    Lp

  31. ObsKurnik » Darwinizem pravi:

    [...] blogu se je vnela debata o darwinizmu družine. Ne vem kdo si je izmislil ta naslov, ampak takoj me je [...]

  32. rokson rokson pravi:

    saj ne vem ali bi se smejal ali jokl… :( A je tako težko razumet, da rezultati raziskave govorijo zgolj o vplivu posameznih dejavnikov (samo in zgolj tiste peščice s katerimi se posamzena raziskava ukvarjala in jih meri) na razvoj otroka in njegovih sposobnosti (seveda se je ob interpretacijah rezultatov npr. Economista potrebno vprašati o definiciji pojma “uspešnosti”…) v današnji družbi in času? Gre za zaznavanje vpliva in posledično verjetnosti. Saj poznate zvezdaste grafe, kajne? Zakaj takoj skočite na prvo žogo, eno vam motečo komponento ali dejavnik in na njej izživljate osebne frustracije? Greste na statistične rezultate kot svinje na buče s širino pogleda na situacijo na nivoju furmanskega konja… statistika da absolutne rezultate ampak v dinamičnem svetu je pa absolutnost precej relativna… Poleg tega je znano, da statistika ob pravilni manipulaciji in brez sposobnosti kritičnega očesa lahko dokaže točno tisto kar hočejo avtorji ali pa financerji pa naj gre tu za vladajoče strukture, naftne družbe ali pa katarino. “Povej kaj hočeš, da ti statističo dokažem, pa ti to s pravimi prijemi tudi lahko dokažem.” bi rekel statistik, ki obvlada svoj posel…

    Naj podam še moje razumevanje posta na analogiji s kartami: ob začetku igre vsak igralec (v našem primeru otrok) dobi določene karte (obstoječi dejavniki – starši, njihova izobrazba, okolje, gmotno stanje,…). od tega ali bo od mize odšel kot zmagovalec je pa odvisno kaj bo s temi kartami storil on sam in od dinamike igre in okolja (tudi vplivov med samimi igralci). Lahko imaš najboljše karte pa izgubiš in po drugi strani zmagaš s slabimi. Dobre karte ti samo povečajo možnosti za zmago, verjetnost… Garancij ni!

  33. katarina katarina pravi:

    rokson, jaz v svoji raziskavi nisem manipulirala z odgovori. to je dokazljivo, sploh če je na razpolago vsa dokumentacija raziskave.

    zaradi neke raziskave sem tudi jaz kot otrok pojadle nenormalne količine špinače (dokazano super zelenjava, s katero je še popaj postal nenormalno močan). no, tak vpliv imajo raziskave na javno mnenje. tega, kar si napisal ti, ne ve raja, in zato je absurdno take rezultate tako predstavljati. se pa na tak način ustvarja javno mnenje.

  34. rokson rokson pravi:

    katarina: pri manipulaciji ne gre zgolj za prikrojevanje odgovorov. lahko se manipulira s samimi vprašanji, ki sami po sebi vplivajo na odgovor. to se lahko doseže že s strukturo stavka oz. vprašajna, njihovo zaporedje, osebno gestikulacijo pri anketiranju v živo, ton pri izvajanju telefonskih anket, spremni dopis pri prošnji za izpolnjevanje anketnega lista. so faktorji katerih se avtorji v svoji vnemi niti ne zavedajo… tebe sem pa kot enega izmed primerov (tekom diskusije na tem postu si se praktično ponudila za umestitev med ostale omenjen, skušnjava je bila prevelika, brez zamere prosim) v katerih bi se to lahko storilo (ni nujno, da se je, gre za dopuščanje možnosti oz. verjetnosti). hotel sem samo pokazati izredno ranljivost statistike…

    se strinjam z vplivom na javno mnenje ampak ravno v tem je “catch” – vsaka tovrstna raziskava vsebuje neko mnenje, ki je v osnovi, pa naj bo še tako objektivna, oblikovana po meri nekoga. O moči medijev na oblikovanje javnega mnenja bi pa kdo drug znal povedati več kot jaz. Ve se pa, da izbira množice ni nujno enaka (naj)boljši izbiri ampak izbiri (naj)bolj spretnega. Seveda je pa vprašenje o samem obstoju najboljšega oz. izboru paramtrov primerljivosti… :) aja, prosim, definiraj pojem “raje”… vem, znam bit žleht… ;)

    PS: špinača, baje, po najnovejših izsledkih sploh ne vsebuje toliko železa… pa naj razume kdor more.. ;)

  35. nimiy nimiy pravi:

    @MC,

    ne gre za družino kot tako, torej v formalnem smislu, ampak gre za kvaliteto odnosov, ki jih lahko neka taka skupnost ponudi. torej, če bi šli delat neke raziskave, kjer bi primerjali otroke, ki so odraščali v problematičnih družinah (alkohol, nasilje, ipd.) in tistih, ki so odraščali zgolj z enim od staršev brez tovrstnih stresov, bi verjetno bili rezultati v prid slednji varianti.

  36. klemensas pravi:

    Nimiy, tvoja primerjava je skregana z vsako pametjo. Ti ne bi bil ravno nek analitik. Pomisli, kaj govoriš. Daj, resnično še enkrat premisli, kaj si napisal, in boš videl, da ti logika dela težave. Kvaliteto odnosov, kot temu praviš ti, primerjaš s kvantiteto odnosov. Kvaliteta je subjektivna, medtem ko se kvantiteta da preštet. 1 starš ali dva starša, golo dejstvo. Ti pa tu na isto stran enačbe tlačiš dve reči, od katerih se ti ena pokrajša z rezultatom.
    Nasploh ste nekateri narobe tule dojel to raziskavo, o kateri govori Marko, zato ker nimate pojma o matematiki, in bi radi pri tako matematični stvari kot je statistika nekaj filozofiral. Če že interpretirate statistiko, morate biti malo bolj previdni.

  37. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Katarina: Kot socialna delavka bi lahko vedela, da je dvostarševska družina (mati, oče, otrok) tradicionalni tip družine, kar pa ne pomeni, da je zastarela ali da so drugi tipi družin, ki jih je nekoč bilo manj (okrnjena, enostarševska, rekonstruirana) zato kaj bolj napredni. Sicer pa te nisem hotel analizirat, ampak sem samo opazil tvojo nejevoljo zaradi mojega “reklamiranja” tradicionalne družine kot teoretično najuspešnejšega modela. Spoštujem tvojo odločitev za enostarševsko družino (če je bila odločitev), ampak saj najbrž sama veš, da se moraš bolj potrudit za otroka, kot pa če bi bila dva. Seveda pa ni dvoma, da je za otroka bolje, da je sam z enim od staršev, kot pa da ima zraven sebe psihopata ali pijanca. O tem se mi ne zdi vredno debatirat, ker je samoumevno.

    Simona Rebolj: Kaj si pa ti hotela povedat? Če prav razumem tvoje pripombe, si hotela opozoriti na politično korektnost, kajne? Tudi prav. Ampak če si že korektna, potem se ne razmetavaj tja v en dan z oznakami, da so take raziskave fašistoidne. Moj bog, kako gre vam levičarjem to zlahka z jezika!

  38. Simon Simon pravi:

    Povratnozančni mehanizem človeške družbe se giblje v smeri izločanja odvečnih genskih reprodukcij teles (preveč smo se namnožili, pa še podobni smo si kot Kitajec Kitajcu). Pri evoluciji človeka ne gre več toliko za gensko pogojena telesa. Gre vse bolj za evolucijo njegovih memov. Sašo Hribar morda nima genskih otrok, ima pa na tisoče memskih.

    Kateri pari teles ustvarijo koliko in katere reprodukcije teles ni več tako zelo pomembno. Ustvarjanje teles vsekakor ni primerno za vse, tako kot tudi ni za vse primerno kopanje premoga. Povratnozančni sistem poskrbi za to, da imajo pridni ustvarjalci teles neko zadoščenje za vložen fizični in umski napor v to reprodukcijo. Imajo “predkupno” pravico polniti svojim otrokom glavo in ti jim dajejo nek občutek sreče ali vsaj občutek prestiža. Dovoli jim celo, da do zadoščenja pridejo tudi s pomočjo prikladnih statističnih raziskav.

  39. nimiy nimiy pravi:

    @klemensas,

    če bi jaz bil mičo mrkaić bi te moral na osnovi tvojega komentarja označiti za funkcionalno nepismenega. najprej bi bil vesel, če bi mi ti pokazal, kje v svojem zapisu sem jaz primerjal kvaliteto s kvantiteto.

    in da se ne boš preveč trudil, ti bom to, kar sem v svojem komentarju hotel povedati, povedal še po kmečko, da se ne bi spet mentalno spotaknil. kar sem jaz trdil je le to, da za to domnevno uspešnostjo teh otrok zagotovo ne stoji zgolj dejstvo, da imajo ti otroci mater in očeta, ki živita v zakonski skupnosti, ampak predvsem to, da so odnosi v družini urejeni. če vlada v družini nasilje in podobno, potem se bo to na uspešnost, oz. neuspešnost otrok zagotovo poznalo. torej, ne gre za družino v formalnem smislu, ampak za družino v smislu neke kvalitete, ki se udejanji zgolj takrat, ko so odnosi med družinskimi člani urejeni. torej, če ima otrok recimo starša, ki se vedno prepirata, ko se pa ne prepirata pa pretepate otroke, potem težko verjamem, da bi v takem primeru družina predstavljala za otroka neko prednost pri njegovem razvoju.

    pa še to, a to, da je kvaliteta odnosov relativna pomeni recimo to, da je stvar subjektivne sodbe ali je odnos, v katerem oseba A zlorablja osebo B, kvaliteten ali ne?

    a ti je sedaj malo žal, da si hotel biti tako pameten?

  40. Tibor Jablonsky Tibor Jablonsky pravi:

    some people should get a real life….seriously. You know who you are! Frustration & anger…..WOW!

  41. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Marko Crnkovič:
    Dvomim, da sem tako kompliciran tekstek spisala, da ne bi vedel, kaj sem hotela povedat. Razumem pa, da ti ni všeč zapisano, glede na zastopanje tradicionalne družinske ideologije (neo predznaka niti ne razumem).

    Nisem hotela opozoriti zgolj na politično korektnost, ampak zamolčanje družbenih vplivov na rezultate raziskav. Če se preudarno politično in medijsko razpase malikovanje tradicionalnega vzorca, se odlično vzpostavi tudi model za zaničevanje ostalih modelov družine kot nepopolne, ne dovolj kakovostne za dobro podlago … Zato se starši, ki so domnevno nepopolni v svoji vlogi, počutijo zapostavljene, obtoževane. Posledično se to vzdušje prenese na počutje otrok.

    Osebno verjamem celo tistemu delu raziskave, ki ga je poudarila Katarina, in si se ji v odgovoru izmikal. V čem je razlika pri otroku neporočenih in poročenih staršev. Razlika gotovo obstaja. Naj navedem primer dveh neporočenih staršev, ki sta se poročila, ko je bil otrok na pragu vpisa v osnovno šolo. Zakaj? Ker se je mali slabo počutil. Že otroci v vrtcu so ga zafrkavali, ker starša nista bila poročena. Pogovarjali so se namreč o porokah. Problematičen je bil tudi mamin drugačen priimek itd. In ker starša očitno nista vsebovala dovolj samozavesti in ponosa, sta podlegla družbenemu pritisku, da bi zavarovala počutje otroka. Njuna nesamozavest, občutek nesprejetosti se je že prej zgrinjal na malega. Od njegovega rojstva naprej v resnici, čeprav sta želela premagat oviro … občutek, da bi se morala poročit. Tako to gre. In ker se otrok v taki klimi počuti zmedenega, mu marsikaj lahko ne gre, a ne?! Zato izraz fašistoidnost. Zato, ker z lahkoto označimo mater samohranilko, da je zafrustrirana, čim spregovori kakšno na račun malikovanja tradicionalne družine. V kolikor bi enake pripombe izrekala poročena ženska z dvema otrokoma, bi bilo pa vse v redu, kar se kompleksov tiče, mogoče bi fasala samo kakšno opazko, da je napadalna levičarka, ki predava o politični korektnosti.

    In na koncu pridemo do zaključka, da tudi pijanska, nasilniška, prevarantska, otopela …… klasična družina pač še ni nujno boljša od katerega drugega modela, ki vsebuje močne kvalitete v drugih vrednotnih okvirih. In potem postane vseeno konec koncev, saj je jasno, da so pomembne kvalitete povsem drugje, še najmanj v sami formi. Pa vendar posesivnost malikovanja domnevne optimalne družinskosti še vedno vpliva na počutje “drugačnih” in s tem na njihove uspehe. Zato sem trenutno proti posvajanju otrok s strani homoseksualnih parov. Ne zato, ker bi mislila, da niso sposobni otroka optimalno pospremit v svet. Ampak zato, ker zaenkrat ideja o tradicionalnem družinskem vzorcu in homofobija še tako močno sekata, da bi se umazano perilo ideološko naravnanega uma pač pralo na račun otrok, jih psihološko slabilo in jih posledično onemogočalo, da bi dosegali rezultate, kakršne bi sicer lahko brez pritiskov okolice. In morebitni rezultati raziskav, kako slabše napredujejo otroci v homoseksualnih družinah od klasičnih, so logično predvidljivi na primer. Saj toliko negativnih vibracij, kolikor bi se stekalo skozi dotičnega otroka in starše, je pa res težko prenašat brez posledic oteženega delovanja.

    In včasih me je kdo že tudi nahrulil, da sem desničarka, ker na primer ne bi podpisala peticije homoseksualcev za posvajanje otrok … he, he, he …

    Upam, da je zdaj bolj jasno, kaj sem hotela povedat.

    Lp

  42. simm simm pravi:

    Slovenci bomo postali narod umetnikov!
    Frustracija je vsem dosegljiva, pri nas jo je na pretek!

  43. pizorn pravi:

    Očitno nekaterim ni dano, da bi razumeli. Pravilnost raziskav ni odvisna od tega, kaj si o njih misli horda ljudskih množic (izobraženih pri institucijah dvomljivega slovesa ali pa sploh ne).
    Sprijaznite se: to ni pouk o etičnem vprašanju, ali je prav, da so otroci iz pravih družin uspešnejši, temveč preprosto o tem, da v povprečju so. Pika.
    Če ne znate razbrati teksta, bi se morda morali vrniti k osnovnemu kursu “branje in razumevanje”.

  44. nimiy nimiy pravi:

    @pizorn,

    kaj pa pomeni ta pojem “prava družina”? a to pomeni, da imamo moškega – očeta, žensko – mater, ki sta uradno sklenila zakonsko zvezo in imata vsaj enega otroka? a je to dovolj dobra definicija, na osnovi katere lahko nedvoumno trdimo, da pač taka “prava družina” otroku nudi nekaj več, kar mu posledično pomaga pri njegovem razvoju in uspešnosti v družbi? a je pri tej definiciji “prave družine” slučajno pomembno to, ali sta starša v dobrih odnosih in ali z otrokom ravnata primerno? ali se ti morda ne zdi, da so ti uspešnejši otroci v prvi vrsti uspešnejši predvsem zato, ker so odraščali v nekem pozitivnem, odprtem, stimulativnem in ljubečem okolju, v katerem so se dobro počutili in ne zgolj zato, ker so odraščali v “pravi družini”? to seveda statistike v ničemer ne spremeni, spremeni pa lahko odnos do njene interpretacije. in če se na koncu koncev lahko vsi strinjamo, da je lahko otrok samohranilke ali pa samohranilca ravno tako uspešen, kot otrok poročenih partnerjev, potem se mi zdi tudi na mesto razmišljanje o smiselnosti takih statistik, ki na nek način dejansko stigmatizirajo in to po krivici.

    to je zelo podobno dejstvu, da so recimo črnci v usa statistično bolj podvrženi temu, da se ukvarjajo s kriminalom, ampak ali je lahko kdo tako neumen, da bo trdil, da ima to kakršnokoli povezavo z barvo kože? ampak statistike je taka kot je, a ne? torej, razlog za kaj so črnci statistično večji kriminalci od belcev ni povezljiv z barvo kože, kot uspešnost otrok morda ni povezljiva s tem ali odraščajo v tradicionalnih, razširjenih ali pa okrnjenih družinah, ampak gre predvsem za to, kako se v teh okoljih počutijo. stvarem je pač treba nedvoumno dokazat vzročno zvezo, preden se jih lahko kakorkoli interpretira ali pa predstavi.

  45. joste joste pravi:

    Sicer temu sploh ne bi bilo potrebno komentirati, ker je zadeva popolnoma logična, da v povprečju otroci funkcionirajo razumsko bolje pod vplivom dveh starsev na visjem intelektualnem nivoju. Posebej pa do treh let starosti, ko vecino poberemo od njih.

    Ne vem pa tudi kako lahko ljudje v danasnjem casu se vedno negirajo znanstvene raziskave, ki so bile dokazane. Malce me to najbrz pregrobo primerjalno spominja na case, ko so kurili ljudi, ki so dokazevali, da je zemlja okrogla.

  46. Nejc Š. pravi:

    nimiy:
    – družína -e ž (í) 1. zakonski par z otroki ali brez njih
    Besedo (kakor tudi vse druge) družina si je izmislil človek, ne vem zakaj si jo ti ustvarjaš tako relativno. Kakor da bi se spraševal kaj je v “resnici” sploh narobe in kaj prav? Meje za to je postavil človek, drugače nebi mogel med sabo niti komunicirati in funkcionirati. Tu sploh ni vprašanja ali je to dobra ali slaba definicija, ampak je definicija!

    Za primer ki si ga podal z črnci… Med barvo kože in privrženosti kriminalu ni, pazi napisal si, nikakršne povezave. Neumn moraš ravno biti, da trdiš da je ni. Zakaj je povezava med kriminalom in barvo kože je druga stvar oz. problem (ki bi bil tukaj offtopic), ampak zaradi tega problema povezava je.

  47. psycho psycho pravi:

    Crni, ce bi bil gej bi bil homo konzerva. Tako pa si samo slednje. Groza.

  48. simonarebolj simonarebolj pravi:

    joste:
    Ne bluzi. To ni raziskava v jasno dokazljivih substancah za pripravo domače juhe. Pa še ta je podvržena okusom. Kakšne psihološke značilnosti so botrovale pri prvi skupini staršev, drugi in tretji. Bančni račun in potrjena intelektualna raven s strani usmerjene Univerze pač ni dovolj. So mogoče namenoma izbrali neporočene in samske primerke, ki so bili malo trčeni v določenih psiholoških segmentih????? Kako pa so preverjali sposobnosti pri otrocih??? Še za IQ test vemo, da je labilen v verodostojnosti skozi več faktorjev, sicer bi Iris Mulej ne bila samo retorično izjemno šibka mis, ki rada šiva lepeo oblekice.

    Če bi lahko vzeli klone psihološko in operativno perfektnih ljudi, in preverjali optimalnost tradicionalne družine v popolno strpni in demokratični družbi, bi po mojem mnenju ugotovili kvečjem, da so otroci enih, drugih ali tretjih bolj sposobni na drugih ravneh, v smislu usmerjene pozornosti. In nič drugega. Oziroma tretji sploh ne bi obstajali, ker po logiki stvari poročenost nima nikakršne zveze, razen z nestrpnostjo okolice v prid pogodbenim razmerjem.

  49. joste joste pravi:

    @simona: skoraj o vsem kar si napisala se da strinjati. Ampak kdo bi imel koristi pri taki ponarejeni raziskavi? In tudi 15.000 folka je ze kar velika stevilka in pripelje do zelo natancnih raziskav. Po drugi strani je pa povsem logicno, da bo otrok ob poslusanju velikega besednega zaklada in o bolj konstruktivnih temah bolj intelektualnih starsev, prevzel več materiala v krajsem času, kot otrok, ki odrašča v nižjem intelektualnem okolju. In v dvostarševskih druzinah se v povprecju najbrz razvije vec ravno tega konstrukta kot pri enostarsevskih.

  50. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Koristi so povsem jasne: Spodbujanje porasta tradicionalne družine v primerjavi z ostalimi oblikami, kar se s takim reklamiranjem že v jedru manipulativnih raziskav počne z blatenjem in poniževanjem drugačnih form. Ideološko zadeva služi dobro katoliškim načelom v prid (Amerika bo logično ven metale take izdelke), ki med drugim tudi udarno spodbijajo demokratičen odnos na primer do homoseksualnih parov, udarno tudi nasprotujejo samohranilkam, saj feminizacija ni katoliški mentaliteti ljub pojav itd. Z ekonomskega vidika je pa itak tak tip družine najbolj enostaven. Bloke se pač natrpa z več ljudmi, kar je res super. Saj če tradicionalna forma razpade v svojem bistvu (kar se dogaja), ima država problem, ki zelo vpliva na predrugačenje socialnega sistema, kar pa nekaj stane in eliti prav nič ne godi. Konec koncev so se v starih časih predvsem poročali iz eksistencialno “primernih” razlogov in ideoloških, pri čemer je poroka žensko zasužnjila moškemu v delovno ročico in zadovoljstvo. Sama poroka pač nič drugega ni bila in ni nastala kot ideja iz nikakršnih bolj romantičnih vzrokov, sicer bi bila Tolstojeva Ana Karenina popoln nesmisel pri obravnavi prepada med pomenom poroke in ljubezni. Da o balinčkanju z otroki kot lastništvom ne govorim.

    Kar se tiče intelektualne in duhovne podlage, se strinjam, da je velikega pomena za otrokov bolj uspešen razvoj (pa tudi to ima svoje izjeme), res pa ne razumem, zakaj misliš, da je en starš avtomatsko bolj butast, kot če sta skupaj dva … he, he, he … Misliš, da se bistroglednost in razgledanost staršev sešteva? Potem je mogoče pomebno, da je družina čim večja, pa naklepa inteligence vsaj za en žakelj, sta velikokrat tudi dva premalo … he, he, he …

  51. nimiy nimiy pravi:

    @Nejc Š.,

    če nekdo trdi, da njegova raziskava ugotavlja, da so otroci, ki odraščajo v tradicionalni družini, torej z obema staršema, ki imata sklenjeno zakonsko zvezo, v življenju, statistično gledano, bolj uspešni kot tisti, ki recimo odraščajo v enostarševskih družinah, se jaz lahko povsem legitimno sprašujem o tem, ali so v te tradicionalne družine vštete tudi tiste družine, v katerih vlada nasilje, zlorabe, itd. a se tebi zdi, da lahko taka družina, čeprav je formirana na tradicionalen način, resnično nudi otroku neke pogoje, ki bi mu omogočali uspešno življenje? torej a se tebi ne zdi, da je v tem primeru najprej pomembna sama kvaliteta odnosov in ne forma, torej ali gre za tradicionalno družino ali ne?

    trditi, da je med barvo kože in kriminalom povezava je isto kot trditi, da je povezava med upadanjem piratsva in globalnim segrevanjem, kar je statistično dokazljivo, problem je v tem, da te vzročne povezave pač ni. ljudje pač niso kriminalci, zato, ker so črni, ker če bi ta povezava dejansko obstajala, potem ljudje drugih barv kože sploh ne bi smeli biti kriminalci. lahko sicer nadalje trdiš, da barva kože določa neko višjo stopnjo kriminala, ampak se ti spet ne bo izšlo. upam si trditi, da je recimo stopnja kriminala v sloveniji med temnopoltimi prebivalci nižja kot med belopoltimi, torej kako to, če pa naj bi tu obstajala neka vzročna povezava v škodo črncem? sneg je recimo bel, ampak ali ima to kakršnokoli povezavo s tem, da je na otip mrzel? vsak atribut pač ne predstavlja nujno neke vzorčne povezave.

  52. Nejc Š. pravi:

    Družine so v takih statističnih raziskavah izbrane naključno. Kot drugo tukaj ni govorjenja kako vpliva nasilje in zlorabe v družini na otroka. O tem raziskava sploh ne govori, ampak govori o vplivu na otroka z dvostarševsko družino in samohranilskimi družinami. Tako da predpostavljam da so za subjekte izbirali družine z normalnimi pogoji (in tako so izbirali v obeh vrstah družine, saj predpostavljaš oz. tako je s tvojega pisanja razbrati kakor da nasilje, zlorabe, alkohol itd. obstajajo samo v tradicionalnih družinah). Tako da seveda se strinjam (dvomim da se kdo tukaj ne) da je PRVI pogoj za možno uspešnost otroka to, da družina normalno funkcionira. Ampak kakor sm že rekel, ta raziskava ne raziskuje tega! Škoda ker nam Marko ni dal kakšnih konkretnejših številk te raziskave, saj pomojem ni tako velike razlike med poročenimi in neporočenimi starši (tako mala razlika da bi pomojem lahko bila naključje), kakor ne morajo ne vem kako grozno zaostajati tudi otroci samohranilcev.

    Kar se tvoje primerjave tiče je popolnoma nesmiselna. Črnc lahko krade, globalno ogrevanje pa kolikor vem ne mora piratizirat. Ali?
    Povezovati stvari ne moraš na žreb, zato ima človek zdravo pamet. Verjetno nisi razumel. Če prebereš moj prejšni komentar sem napisal: “Zakaj je povezava med kriminalom in barvo kože je druga stvar oz. problem”.
    Zakaj je povezava… zaradi problema v Ameriki, ker je bilo (in je še) dosti rasizma, ki je črnsko skupnost avtomatsko potegnil v revščino. Revni pa so avtomatsko bolj podvrženi (uličnemu) kriminalu. Torej povezava je, tega ne moreš zanikat, ne govorim da so sami krivi ampak povezava je. Zakaj tega ni v Sloveniji. Zato ker kolikor vem tukaj rasizma skoraj ni.

  53. nimiy nimiy pravi:

    @nejc š.,

    glede piratstva in globalnega segrevanja me nisi razumel. statistično, recimo od leta 1800 do danes piratstvo na morju upada, medtem ko se zemlja segreva. to sta statistični dejstvi, kar pa ne pomeni, da obstaja med njima kakršna koli vzročna povezava.

    te povezave, med barvo kože in kriminalom, ki jih ti vidiš so zgolj spekulativne. zakaj niso vsi črni američani revni, če obstaja vzročna povezava med barvo kože in revščino? zakaj niso vsi črni američani, ki so hkrati še revni, tudi kriminalci, če obstaja tovrstna vzročna povezava? ne moreš sklepati na ta način: bob je črnec in je reven, torej je reven ker je črnec?

    naslednja stvar je ta, da recimo vzroka A, ki je morda dejansko vplival na posledico B, ne moreš kar tako označiti tudi za vzrok, ki je vplival na posledico C, ki je morda res v neki vzročni povezavi z B-jem. recimo primer: oseba A odpusti osebo B, oseba B je jezna in svojo jezo strese na osebo C, ki jo to tako pretrese, da pozabi, da ima oseba D rojstni dan. ali v tem primeru lahko trdimo, da obstaja vzročna povezave me tem, da je oseba A odpustila osebo B in tem, da je oseba C pozabila, da ima oseba D rojstni dan? po moje bi to bilo povsem nesmiselno, že zaradi neštetih dejavnikov, ki so v ta proces vpleteni. torej, to, da so pred 200 leti črnce prodajali kot sužnje nikakor ne more biti vzrok za to, da se danes nek črnec v ameriki ukvarja s kriminalom.

    torej, nikakor ne moremo govoriti o vzročnih povezavah, ampak kvečjemu o, recimo temu, dejavnikih tveganja na osnovi statističnih podatkov, ki pa nikoli ne merijo koliko je nek atribut dejansko “kriv” za neko stanje. torej, če se rodiš v ameriki kot črnec v neki revni družini, potem predstavlja lahko to nek dejavnik tveganja za to, da boš morda postal kriminalec. ampak da dejavnik tveganja je zgolj spekulacija in ne dejstvo. nikakor pa ne moremo trditi, da je nekdo kriminalec ravno zato, ker se je rodil v ameriki, ker je črn in ker so bili njegovi starši revni in da je to vedno tako.

    že tvoj odgovor na to, zakaj je v sloveniji stopnja kriminala med črnci nižja kot me belci, pokaže, da vzročne povezave med črno barvo kože in stopnjo kriminala ni. če bi bila, bi ti moral odgovoriti da zato, ker niso črni, kar bi seveda bil absurd. ti si odgovoril, da zato ker ni rasizma. in seveda lahko rečeš, da obstaja povezava med barvo kože in rasizmom, ampak prvič postane ta barva kože avtomatično kvečjemu nek zgolj nek posreden dejavnik in ne vzrok in drugič obstaja vprašanje, ali je ta barva kože res povezana z rasizmom. jaz sem bel, pa do črncev nisem rasist. torej, nedvomno tu obstaja še nek nov dejavnik, ki botruje rasizmu in zgolj razlika v barvi kože spet ne more biti nek absoluten vzrok. ta vzrok se pač mora od primera, do primera sproti ugotavljat. recimo, imamo črnca morilca, ki je recimo od rojstva psihopat. tako v tem primeru se ti zdi, da je bila barva njegove kože dejansko kakorkoli povezana s tem, da je pač moril?

  54. Nejc Š. pravi:

    Kje sem pa govoril jaz o kaki 100procentnosti? Ravno zato imamo statistiko in statistične podatke, ker 100% v teh primerih ni. Če ti temu praviš spekulacija ali dejstvo sploh nima veze. Da pa trdiš da ni povezave… Vprašanje: Če oseba A nebi odpustila osebe B, bi oseba C imela enako, manjšo ali večjo možnost da bi pozabila na rojstni dan osebe D?
    Vsaka logika ti poda odgovor da manjšo, ker si odstranil en (pomemben) faktor. Da, ampak hm… Še vedno je verjetnost, da bo oseba C vseeno pozabila na rojstni dan osebe D an? No zato pa se statistika dela v množičnem številu, da izloči čim več naključij.
    Tvoj primer z globalnim segrevanjem pa je nekaj takiga: oseba A je prdnila. Oseba B na drugem koncu sveta je umrla. Kakor vidiš ni vmesnih členov. Zato ga ne moreš primerjati s prvim primerom.
    Ti trdiš, da je isto. Dokaz: “je isto kot trditi, da je povezava med upadanjem piratsva in globalnim segrevanjem”

    Še en primer, čisto matematični, ko si že ravno s tem začel:
    1) Možno je da je A enako B. Možno je da je B enako C. Ali je možno da je A enako C? Da. To si prav povedal (čeprav noben ni trdil obratno), da ni dejstvo to da je A enako C. Je pa dejstvo to da ima A možnost biti enako C. In A in C imata možnost da sta povezana, saj imata možnost biti enaka.

  55. nimiy nimiy pravi:

    Nejc Š.,

    če je nekaj v vzročni povezavi, potem to pomeni, da če ne bi bilo vzroka A, ne bi imeli posledice B, ki bi izhajala iz vzroka A. ravno v tem je poanta. je razlika v tem, ali nekaj obstaja kot vzročna povezava, ali pa kot nek dejavnik ali atribut, katerega učinki niso sami po sebi vzrok. recimo, vzrok, da je bil nek žebelj zabit v zid je recimo to, da je nekdo udarjal po njem s kladivom in ne to, da ta človek ni bi slep, čeprav je povsem mogoče, da bi slep človek imel manjšo možnost, da žebelj v zid zabije. ampak v nobenem primeru ne moreš žeblja v zid zabiti z vidom, a ne, ampak z neko silo s katero na ta žebelj deluješ. v tem je razlika. torej, v tem smislu lahko trdimo, da je statistično v ameriki več kriminalcev ki so črni kot pa tistih, ki so beli, ampak to nikakor ne pomeni, da je barva kože s tem povezana, oziroma, da je barva kože vzrok tega stanja. pazi, barva kože kot taka.

    in glede tistega primera je tako. večja, manjša ali enaka možnost nima nobene veze z vzrokom. tudi če tebi logika pravi, da je večja možnost, da bo oseba C pozabila na rojstni dan osebe D, zato ker je oseba A odpustila osebo B, to ne pomeni, da je to dejansko bil vzrok, torej povezave tu ni, je lahko samo spekulacija. povezava med vzrokom in posledico je nekaj dejanskega, ne pa neka večja ali manjša verjetnost.

    če je A enako B in B enako C, potem imajo A, B in C enako vrednost, kar pomeni, da so lahko kar vsi A, torej ne gre za to, da sta A in C povezana, ampak gre za to, da sta ista.

  56. jablana pravi:

    Mene pa še najbolj moti to, da se uspešnost v življenju avtomatično in brezprizivno enači z velikim bančnim računom. Marko, ne glede na to, da si deklarirani konservativec (ali pa prav zato?!) bi od tebe pričakovala malo manj “plitvine”.
    Res je, da živimo v taki družbi, kjer so te vrednote še vedno tradicionalno najbolj cenjene, ampak, mogoče pa ravno razlike v tej raziskavi nakazujejo, da se zadeve spreminjajo v kakšno drugo smer? Nekam, kjer denar in materialnosti niso več tako pomembni? Mogoče bi bilo treba dodat še vprašanje o tem, kakšne cilje imajo ljudje, kaj si želijo v življenju doseči in kaj jim uspeh sploh pomeni? Zna biti, da bi bili rezultati drugačni. Bistvo družine je bilo in bo po moje vedno enako, ne glede na to, kako je sestavljena: ljubezen med člani, pa spoštovanje in razumevanje. Tako da da, absolutno podpiram popolno izenačenje homoseksualnih, izvenzakonskih, pa enostarševskih in zakonskih zvez. Ker bistvo ni in ne more biti v papirju in v eni (oprostite mi, tisti, ki vam je všeč) staromodni ceremoniji, pa tudi ničesar ne zagotavlja. Tistih pravih zgoraj omenjenih temeljev družine se ne da na noben način predpisat.
    Strinjam se lahko glede podatka, da imajo majhni otroci bolj izobraženih staršev boljši besedni zaklad, ampak se marsikatera razlika kasneje izravna (spet govorijo iz mene učiteljske izkušnje!). In žal imam priložnost velikokrat imeti stike z ljudmi, ki so po tej raziskavi uspešni – žal inteligenca in velik besedni zaklad, da ne govorimo o kakšni kulturni ali splošni razgledanosti, velčinoma stanujeta drugje. Ampak to je verjetno tudi rezultat okolja, v katerem živimo, in razvoja naše družbe. Če bi si želela, da moji otroci uspejo na tak način, bi jih vzgajala zelo drugače. Konec koncev, vedno bodo imeli možnost izbire. Zdaj pač vzgajava po svojih načelih, ki so v marsičem verjetno Bolj konservativna kot tvoja, Marko. Čeprav sva zaprisežena liberalka.

    P.S.:Mimogrede še o kao težavah otrok neporočenih staršev: moji trije še niso slišali žal besede na ta račun, pa tudi če bi jo, bi bila zadnja stvar, ki bi mi padla na pamet ta, da tečem na občino po neko potrdilo. To bi bil verjetno najslabši zgled, ki bi ga lahko dala svojim otrokom – da takorekoč priznaš, da si živel narobe in da en kos papirja toliko pomeni; da v resnici kaj spremeni. Ali pa, da je zaradi nekaj nevzgojenih otrok, ki bodo že jutri težili komu drugemu, potrebno spreminjati svoja načela. Ali pa, da vsako težavo, na katero naletijo, lahko reši nekdo drug.

  57. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Jablana: Napisala si 2500 znakov komentarja, kar je le malo manj od mojega celega teksta – in to samo zato, da bi povedala, da “uspešnost v življenju avtomatično in brezprizivno enači[m] z z velikim bančnim računom”.

    Da bi se še sama izognila “plitvini”, ki jo očitaš meni, preberi še enkrat: “Rezultati so bili nedvoumni: potomci poročenih staršev so bili v povprečju najuspešnejši že v šolah in pozneje v poklicu — kar se jim je seveda poznalo tudi na bančnih računih —, manj otroci neporočenih staršev, najmanj pa otroci single staršev.”

    Veš, meni se tudi pozna na bančnem računu, da moja mama ni bila samohranilka in da sem bil priden in odličnjak in končal faks in se potem zagrebel za prvo službo in potem za drugo itd. Tako kot bi se mi poznalo, če bi v življenju zabluzil.

    Poznam pa tudi veliko ljudi, ki so totalno bluzili, pa imajo danes desetkrat ali stokrat več premoženja kot jaz.

    Če ti še kaj ni jasno, pa kar vprašaj.

  58. ermin pravi:

    57 komentarjev? na temo raziskav in rezultatov prikazanih nekje v obliki grdih tortic iz power pointa? pošteno.
    rad bi dodal tej debati še svojih pet centov. gradacija (zame) gre nekako tako: laž, večja laž, statistika. raziskave, statistike in rezultati so zame nekaj kar paše med horoskope, sudokuje in križanke. namen komentarja ni prerekanje z morebitnimi nasprotniki. je način mojega življenja in vzgoje otroka. crnega razumem, in mi ne pada na pamet da bi ga prepričeval v svoj prav. njegove nasprotnike tudi ne. in to je vse.

  59. Simon Simon pravi:

    Ah no, tole z otroci je že eno samo obračanje komposta. Ni vam pomoči. Naj vas še naprej prevevajo občutki vesoljnih orgazmov med seksom in vznesene sreče med ujčkanjem. Saj si jih zaslužite.

  60. neja pravi:

    Crnkovič: Ad personam: Odkrit neokonservativec (šele) danes nisi zato, ker bi ti to v ultralevičarskem okolju kdaj škodilo, ampak zato ker ti sedaj to koristi. Transformacija ali razkritje latentne identitete za pihljaj občutka, da biti odličnjak in zagrebsti se za prvo službo pomeni kaj več ali vsaj kaj drugega, kot biti odličnjak in zagrebsti se za prvo službo.

    Ad rem: Tako kot so lepi otroci bolj komunikativni od malo manj lepih zato, ker jim vzgojiteljice naklanjajo 20x več pozitivnih stikov kot grdim in ne po naravi stvari(http://www.mladina.si/tednik/200332/clanek/intervju/), so potomci poročenih staršev v šolah in pozneje v poklicu najuspešnejši (če sploh so) zato, ker so vzgojiteljice/i, učitelji/ce, župniki, voditelji/ce tečaja nemščine in nazadnje še ti mantro tolikokrat ponovili, da je beseda meso postala.

    Če ti še kaj ni jasno, pa kar vprašaj.

  61. saskaflaska saskaflaska pravi:

    Ervin, bravo!
    Pa saj ne moreš verjeti! Zame je bilo branje osnovnega teksta zanimivo in to je vse. Zanimivo pa je tudi to, da se nihče (vsaj mislim tako, saj čisto vseh komentarjev res nisem uspela prebrati) ni spotaknil ob to, da so Škoti najpametnejši ali kaj vem kaj že naj ..in najmanj pametni bangladeški otroci. A tam pa analiza ni nikomur stopila na žulj? :)

  62. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    A zdaj ljudje komentirajo že to, da nimajo kaj ali nočejo komentirat?

  63. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    Tak tekst lahko napiše samo nekdo, ki nima niti najmanj pojma o osnovnih znantvenih metodah. Ali pa nekdo, ki jih namenoma ignorira. Iz takšnih rezultatov (predstavljenih tako ubogo) sklepati o kakršni koli vzročno-posledični povezavi je abotno.
    Sploh je stavek “Sicer pa teh izsledkov — zlasti ameriške raziskave — ne bi preveč eksplicitno komentiral, saj govorijo sami zase in po mojem ni potrebno.” problematičen.

    Namreč, ti rezultati, predstavljeni v takšni obliki, govorijo zelo malo, ne pomenijo ničesar drugega kot navadno asociacijo med družinskim statusom in razvojem otroka, vsekakor pa so priročni za arbitrarno in oportunistično sklepanje. Še zlasti, kadar jih “ni treba eksplicitno komentirati”. Do kavzalne zveze pa smo še zelo daleč. Najmanj, kar bi morali raziskati je, kateri drugi dejavniki, ki morda vplivajo na razvoj otroka, spremljajo navedene tri statuse.

  64. nimiy nimiy pravi:

    točno o tem, kar pravi mr. mojo, že ves čas tu govorim. ta podatek, da so uspešnejši otroci odraščali v tradicionalni družini za njihovo uspešnost ne more biti relevanten, dokler se ne izključi možnosti vpliva drugih dejavnikov in se s tem dejansko ugotovi neka relevantna povezava.

  65. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    @ nimiy: Oprosti, nisem prebral vseh komentarjev.

  66. Nejc Š. pravi:

    Heh, zame je ravno zato veliko bolj relevanten, ker drugi možni vplivni dejavniki niso izključeni. Življenje je realno, ne idealoško. Zakaj bi ga potem idealoško raziskoval?

  67. nimiy nimiy pravi:

    Nejc Š.,

    gre samo za to, da je ta podatek, da je nekdo, ki je v življenju uspel, odraščal v tradicionalni družini, lahko povsem irelevanten in zgolj naključje, ki ga je pač statistika zaznala. morda ta podatek sploh nima veze s tem, da so ti otroci v življenju bolj uspešni. preden trdimo, da je, moramo pač to povezavo tudi ugotoviti. ker to je isto, kot če bi recimo pred 100 leti ugotovili, da so v ameriki belci v povprečju bolj izobraženi kot črnci, kar je zagotovo bilo statistično dejstvo. ampak ali lahko iz tega sklepamo, da je bela polt “kriva” za to, da je nek človek bolj izobražen kot nekdo drug? to bi seveda bila napaka, kot je morda napaka, da povezujemo uspešnost človeka s tem, ali je odraščal v tradicionalni družini ali ne.

  68. nimiy nimiy pravi:

    prej sem se narobe izrazil, take stavek “ampak ali lahko iz tega sklepamo, da je bela polt “kriva” za to, da je nek človek bolj izobražen kot nekdo drug?” bi moral biti “ampak ali lahko iz tega sklepamo, da je bela polt “kriva” za to, da je nek človek bolj pameten kot nekdo drug?” glede pač na to, da so bili belci v povprečju bolj izobraženi.

  69. Nejc Š. pravi:

    Prosil bi te da ne devaš več “podobnih” primerov, ker noben primer ni enak (sploh pa nekaj unikatnega kakor je življenje). Seveda se strinjam da so nekateri (sam celo omenjaš lahko) podatki irelevantni, ki so jih v tej raziskavi dobili. Ampak a ne razumeš da je ravno statistika ta ki te irelevantne podatke povozi?

    Marko, če morda še bereš, lahko izvemo (če je možno) številke oz. vrednosti te raziskave?

  70. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Saj sem polinkal Guardianov članek, kjer se da downloadat raziskavo: http://image.guardian.co.uk/sys-files/Society/documents/2007/06/11/MCS2.pdf

  71. blitz blitz pravi:

    marko, šele danes sem uspel priti do tvojega bloga. Povej, ali si svoj tekst kaj naknadno popravljal? Zdi se mi namreč, da se večina komentatorjev obreguje ob nekaj, česar sploh nisi napisal.

  72. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ne, nikoli ne spreminjam tekstov, ko jih enkrat objavim (razen če popravim kakšnega škrata).

  73. Simon Simon pravi:

    Kako bi že prevedli – “A neoconservative is just a liberal who got mugged by reality”?

  74. Nejc Š. pravi:

    Hvala Marko, nisem vido.
    Zelo profesionalno izvedena raziskava. Nimiy preberi, da poročeni, ločeni,… starši niso edini faktor ki ga raziskava upošteva. Jim skoraj ne vidiš konca.

  75. nimiy nimiy pravi:

    Nejc Š.,

    imam občutek, da ti ne razumeš, da sploh ne gre za vsebino primera, ampak za pristop do razumevanja statistike. statistika sama po sebi je zagotovo nek podatek, problem nastane takrat, ko hočemo ta podatek povezati z drugimi podatki v smislu vzroka in posledic. pri tem pa sama statistika teh povezav ne avtomatično implicira. to, da so pač raziskovalci odkrili nek statistični vzorec (v tem primeru odraščanje v tradicionalni družini) med tistimi osebami, ki so se v življenju izkazale kot uspešne, nikakor ne avtomatično pomeni, da je ravno ta statistični vzorec vzrok njihove uspešnosti. lahko je, lahko pa tudi ne. lahko je zgolj eden od vzrokov, lahko sploh ni.

    kar se pa tiče te študije, se nanjo nikoli nisem obregnil. jaz sem govoril o tisti drugi študiji, ki jo je marko omenil v povezavi z nekim esejem v reviji the economist. če si pa prebereš samo “conclusion” tega dokumenta boš videl, da so tudi avtorji tam poudarili, da raziskava ni zajela vseh možnih dejavnikov in da ti dejavniki nisi vedno bili raziskani do potankosti in da stvar v prvi vrsti služi kot nek vpogled v problematiko na osnovi katerega se pač lahko izvaja neke podrobnejše študije.

  76. jablana pravi:

    Oprosti, Marko; vedno se trudim, da bi napisala čim manj, pa mi včasih pač ne uspe. Verjetno je to pot malo pripomogla bolezen, ki me je za nekaj dni knockoutirala, in takrat nisem niti pogledala, koliko sem napisala. Ne glede na to sem mnenja, da če človek toliko napiše, pa mu ne uspe, da bi ga drugi razumeli, bi bilo bolje, da bi držal jezik (oz. tipke) za zobmi.
    In to mislim čisto resno.
    P.S.: To pa malo za hec, malo zares: kaj bi se potemtakem zgodilo s človeštvom, če bi nekega dne ukinili formalne poroke oz. institut zakonske zveze?

  77. Dajana Dajana pravi:

    Off the record: to je pustil pri meni štulič, komentator brez bloga, gre pa za sedem lastnosti. Hm, kaj pa tvojih sedem?

    štulič pravi:
    29.06.2007 ob 14:54

    1. Kadar delam se ne dam motiti in ga ni gospodarja in ne vladarja.

    2. Sem totalni gemišt dveh intelektualnih emigrantov. Oče Makedonec. Mati Črnogorka. Tipičen “Romeo&Julija spoj. Očeta zgubim pri 8th. Tko, da je tragedija kompletna.

    3. Nič mi nikoli materialnega ni mankalo, tako, da mladost je minila kot bi rekel keks.{sex, drogs&rock&roll. (študiral sem 7 let, imel bend, in pri 24th padel v totalno depresijo in se odločil, da bom darker.}

    4. Srečam Gorenjko, ki me spravi na realna tla. Z njo sem še danes in mi je edini svetovalec. (od takrat sem budist (Oshuo_varjanta) ona je kao katoličanka. (verjamem v Jezusa kot mesijo)

    5.Ljudi imam izredno rad,rad jih gledam zviška, rad jim dajem in zahtevam nazaj. Imam lastno podjetje kjer zaposleni rečejo juhuhu, ko me vidijo, al pa mal glumijo. Hitro jih lahko zamenjam, ker se nikoli ne vežem na čredo in vem, kdaj mi kdo leze nekam_čeprav verjami, tudi take rabimo.

    1. Imam sina Oskarja, 3. leta, s katerim se zelo rad pogovarjam, vendar on ni vedno za to, ker se (tipično), oba boriva za njo. Dobil sem ga pri 41th, star sem 44.

    2. Bloge berem, ker sem 60 % v pisarni. Najraje : Dajano (ker je cvet blogosfere), Natašo (ker je cvet_neubran), Katarino (ker je cvet drame), Lolito (ker je cvetka sredi cvetja), Jonasa (ker je prašnik), Crnkoviča (ker ima 2 prašnika), Fetalija (ne vem zakaj. je pa cvet)

  78. cija pravi:

    po mojem je tale raziskava iz Economista ravno toliko kredibilna kot tista izpred 100 let iz ZDA, ko so dokazali, da je črnska populacija manj inteligentna, kot belska. Seveda, ker so jih pri anketi spraševali po stvareh, ki jih niso poznali in niso mogli dati pravega odgovora.

    Avtorji so verjetno pozabili omenit, da je v VB večina enostarševskih družin s socialnega dna (najstniške matere, brezposelni na socialni podpori itd itd), zaradi česar so bili kasneje v življenju manj uspešni, ne pa zato, ker jih je vzgajal samo en starš, medtem, ko so v premožnejšem sloju pač bili večinoma poročeni pari (ločitev je itak greh, ne), ali vsaj izvenzakonske skupnosti. Na uspešnost otrok v nadaljnem življenju seveda vpliva socialni položaj, v katerem so bili rojeni, status staršev je hkratna posledica tega, ne pa vzročni dejavnik.

  79. Kavelj 22 » Kultura komunikacije v Sloveniji pravi:

    [...] janševiki (ena od komentatork) pojavlja se vse prelahko obkladanje z žaljivimi oznakami kot fašistoidnost (komentar št. 30 in 37), nekateri pa s primitivnimi in slaboumnimi komentarji presežejo sami sebe – ne vem zakaj, ampak [...]

  80. Vsaka stvar nekam zadene Verižni zapis: 7edem odstavkov o naključnih stvareh « pravi:

    [...] za tiste, ki radi uporabljajo krilatico, češ da je možno s statistiko vse dokazati. Možno je statističnega antitalenta s statistiko prepričati v marsikaj ali pa v popolnoma nič. Tudi statistično izobražene je [...]

  81. 1tastar 1tastar pravi:

    Kar 80 komentarjev! Jih še prebrati nisem mogel.

    Kaj je tu narobe? Inteligenca je vedno produkt dednega (izobraženega) materiala in okolja, v katerem otrok živi. Med bedaki in ušivci se ego sigurno ne bo razvil. Da ne govorimo o manjvrednostnem kompleksu staršev, če jih otrok presega.

    Poznate kakšnega genija, ki bi bil potomec mongoloidnih staršev? Poznamo veliko pravljic o učenjakih, ki so bili rojeni v zanikrnem okolju. Na koncu pa se vedno izkaže, da so imeli podpornika (župnika, učitelja ali strica).

    Saj poznate tisto o milijonarju, ki je začel s prodajanjem časopisov:

    “Začel se z raznašanjem časopisov, nato mleka. Potem pa je umrla teta in mi zapustila tovarno…”

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.