Hommage aux pompiers
Sreda, 8. avgust 2007Vrnitev z morja se ni začela obetavno. Ob sedmih iz Nina, ob enajstih v Ljubljani. Čez Kočevje, 360 km. To je bilo še v redu — glede na to, da nas je doma čakal poplavljen utility. Bojler je puščal že od kdo ve kdaj. Do dveh zjutraj sem s smetišnico zajemal vodo in jo zlival v ajmer in razmišljal, zakaj se to dogaja takrat, ko je človek na dopustu. Da bi bila mera polna, so bili tudi spodnji sosedje na dopustu.
Kakorkoli, vse se je srečno izteklo. Dobesedno. Sosedom ni zamočilo stropa. Očitno so nam dobro položili ploščice.
To je bilo v nedeljo zvečer oz. ponoči. V ponedeljek pa sem se zaklenil iz stanovanja.
V trenutku, ko sem zaloputnil, da bi samo skočil dol do veže, me je že prešinilo: KLJUČI! Debil. Gospe kdo ve zakaj ne nosijo ključev s sabo, hčerka pa je še na morju. Kaj zdaj? Hvala bogu, odprto je vsaj eno okno. Kličem gasilce in očitno dobro razpoloženemu dispečerju razložim situacijo. Pravi, da ni problem, da bojo prišli, in prosi za podatke. Povem — on pa: “Aha, kolumnist! Hmmm, ampak a je to res al je samo za pisat?”
Zagotovim mu, da se ne zajebavam, nakar me veže k operativcem. Ti so očitno slabše razpoloženi. Da tega ne delajo, pravi človek. Medtem vskoči tip od prej v linijo in pravi, češ, boste pa ja to nardil gospodu, a ne? Tudi jaz se opogumim in zatežim, da si jih upam prosit za kaj takega, ker vem, da včasih grejo rešit mačko, če se zapleza na jablani. Model popusti, povem naslov, očitno smo zmenjeni.
Prišli so čez 8 minut. Z besedo: osem. Da prideš v tem času izza Bežigrada na Poljane, sredi belega dneva, moraš imeti velikansko srečo v prometu. Kaj šele s kamionom. In ne, niso prišli z vklopljeno sireno.
Bilo jih je pet. Medtem ko so raztegovali in postavljali lestev, sem si pripravil mobitel, da bom ja pofotkal ta zgodovinski prizor, kako gasilec pleza po lojtri v moj flat. To bi bila fotka leta. Nakar tip pravi: “Boste kar vi splezal gor, gospod, a ne, ko poznate stanovanje, a prav?”
Gulp! Na gospodinjsko lestev splezam tu in tam, ko menjam žarnico, na drevo pa nisem plezal že od desetega leta — in še to najbrž ne sedem, osem metrov visoko nad asfaltom. Pogumno štartam in pazim, da ne gledam dol. Adijo fotka.
Pogled v dnevno sobo od zunaj je zelo zanimiv.
Epilog: Fantje niso hoteli vzeti niti tolarja, mislim evra! Nisem mogel verjeti. Začeli so se vkrcavati v vozilo, jaz pa sem mahal z bankovcem za 20 evrov in jih rotil, naj vsaj vzamejo za pivo. Ne. Niti enemu od njih ni zastal korak, po čemer bi lahko sklepal, da bi pa morda le kaj vzeli, kar vkrcavali so se naprej in nazadnje odpeljali.
Pošteno, fantje, hvala! Če se kdaj srečamo, imate vseeno v dobrem eno rundo.
Objavljeno v Sreda, 8. Avgust, 2007 ob 19:36 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
22 komentarjev na “Hommage aux pompiers”
Komentiraj
Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.
8. Avgust 2007 ob 19:56
Haha legende. Ja gasilci nasi slovenski, fantje od fare. Sam da pa niso hotli za pivo vzet je pa hudo. Ponavadi ko kje gori in se gasilci zberejo iz vseh moznih ostarij grejo k zariscu z vec piva kot vode
. Anyway smesna storija!
8. Avgust 2007 ob 20:37
8. Avgust 2007 ob 20:53
drugič dvajsetak v roko, ne mahat z njim. imajo pač svoj ponos.
8. Avgust 2007 ob 21:08
Carji.
8. Avgust 2007 ob 21:23
No, nisem ravno mahal. Stal sem tam z odprto denarnico, v kateri sem imel samo po 20.
8. Avgust 2007 ob 22:03
sam da si nut pršu
9. Avgust 2007 ob 00:08
Tudi najboljšim se to zgodi!
Drugače pa… Vse je dobro, kar se dobro konča. Gasilci so fantje od fare. Jih poznam nekaj in so vsi “the best”.
9. Avgust 2007 ob 01:05
Na pomoč!
9. Avgust 2007 ob 01:59
Sreča, da imaš dostop do stanovanja skozi okno… Sam imam verjetno enako ključavnico, kar pomeni razbijanje vrat s strani ˝profesionalnih˝ ključavničarjev in najmanj 70 EUR škode… Pa ko bi se mi to zgoldilo samo enkrat… 20 Eur, ki jih niso želeli gasilci, pa lahko neseš tistemu, ki je polagal ploščice. Vseeno je ceneje, kot če zalije sosedovo kopalnico…. Zopet iz lastnih izkušenj… :/
9. Avgust 2007 ob 07:48
Oooo, kdo je tisti, ki me je enkrat spomnil na Lemonyja Snicketta? :- )
9. Avgust 2007 ob 07:55
Zanimiva zgodba!
Ob razmišljanju o gasilcih se mi vsiljuje, zaradi številnih požarov n Hrvaškem, zdaj precej aktualna primerjava z organizacijo gasilstva na Hrvaškem Primorju in pri nas v Sloveniji.
Zdi se, da so za svetlobna leta razlike. Kanaderji Hrvatom pomagajo zelo malo, ker imajo na bazični organizacijski ravni razsulo. O tem sem lahko nemalokrat prepričal ob obiskih njihove obale. Vse poskušajo reševati iz enega, ali več centrov, v nasprotju s slovenskim pristopom, ko imamo organizirano pomoč takorekoč iz vsake vasi.
9. Avgust 2007 ob 08:13
Še po eni strani strani je ta zgodba zanimiva.
Takšen dogodek /da se človek ven zaklene/ je običajno “sramota”, človek raje zamolči svojo raztresenost. Tu pa pride do dramaturškega zasuka
potem pa pleza po lestvi visoko nad Ljubljano in postane junak! (manjkalo je le še, da iz visokega grajskega stolpa reši zaprto princeso).
Nedvomno
9. Avgust 2007 ob 08:33
Hmmm, Hirkani, ne vidim povezave s Snickettom – razen da sem plezal pa po lojtrci gor točno diagonalno čez križišče od Vile Olaf!
9. Avgust 2007 ob 08:34
Ne, če bi gasilec gor plezal, ne bi bila fotka leta!
Telefon bi moral dat gasilcu, pa bi on slikal Crnkoviča, ki pleza po lojtri
To bi bila fotka leta 
9. Avgust 2007 ob 08:37
Marko, mislila sem na zaporedje nesrečnih prigod, ne na plezanje po lojtri :- )
9. Avgust 2007 ob 08:41
Chef, se zelo strinjam.
9. Avgust 2007 ob 09:59
Pri občasnem prebiranju dnevnih informativnih biltenov od uprave za zaščito in reševanjem, se vedno čudim kaj vse opravljajo naši gasilci. Določene situacije v katerih se znajdejo gasilci so včasih prov smešne, da človk ne more verjeti “neumnosti” ljudi.
Me pa čudi, da ti je operativec rekel da tega ne delajo, saj še zdeleč nisi edini kateremu so pomagali priti v stanovanje.
9. Avgust 2007 ob 10:36
Kdo je pa reku da ga niso fotkal
9. Avgust 2007 ob 15:13
To bo vreme. Če mene vprašaš.
10. Avgust 2007 ob 01:31
[...] Res pa je, da bi v tem primeru iz bojlerja izteklo manj vode. [...]
10. Avgust 2007 ob 13:57
chef: indeed
13. Avgust 2007 ob 13:54
no, upam da tega ne bo bral njihov nadrejeni.
gre namreč za zlorabo delovnega položaja.