Telefon na K

Torek, 21. avgust 2007

Pri vsem skupaj je na Komunikatorju morda najbolj zabavno to, ga lahko uporabljamo kot tranzistor. Ja, v mislih imam tisto majhno škatlico na baterije in z izvlečno antenico, ki smo jih nekoč davno nosili s sabo, kadar smo hoteli poslušati radio. Na E90 gre to takole: priklopiš žične slušalke — brez katerih program Radio ne deluje, ker uporablja žico kot anteno —, vklopiš zvočnik in glej:

YouTube slika preogleda

Se opravičujem, video sem posnel s svojo staro Nokio 6680. V ozadju se oglaša Oskar.

Po dobrih dveh tednih uporabe moram priznati, da dolgo pričakovana in napovedovana, vnaprej slavljena, propagirana in mitizirana Nokia E90 Communicator ni popolnoma genialen telefon in verjetno tudi ne ultimativni komunikacijski gadget business userjev, kot je marsikdo z mano vred upal.

scr-osnovni.jpg

A da ne bo pomote: razen tega, da je ločljivost fotoaparata “samo” 3,2 megapikslov — in ne 5 kot pri famozni N95 —, ni v E90 in na njej ničesar, kar ne bi bilo v sami tehnološki špici mobilnih komunikacij. Problem je zlasti v tem, da ima najbolj zanič tipkovnico, kar jih je imel katerikoli mobitel katerekoli znamke, ki je imel QWERTY tipkovnico — slabšo celo od tipkovnic vseh svojih petih komunikatorskih predhodnikov (brez “i” verzij) v zadnjih enajstih letih (9000, 9110, 9210, 9500 in 9300)!

O tem, da je umetniški vtis telefona nezgrešljiv in enkraten, seveda ni dvoma:

l1000058.jpg

Dizajn se mi zdi dejansko vrhunski — čeprav estetika oz. forma prednjači pred funkcijo. Kaj naj rečem? E90 je nedvomno bolj lep kot praktičen. In vendar: v dilemi med N95 in E90 se mi ni bilo težko odločiti za slednjega. Ta telefon je bolj resen, bolj orodje. Tisti je v bistvu igračka, pa naj ima še toliko (resnih) funkcij.

l1000320.jpg

Še enkrat se opravičujem, ker nisem obrisal telefona.

Zdaj pa naj končno začnem s šimfanjem:

Vse generacije Komunikatorjev do predzadnje so imele slušalko na hrbtni strani telefona. To je bila dobra pogruntavščina, saj si uporabnik nikoli ni mazal zunanjega ekrančka s potom svojega ušesa. Bila pa je tudi dobra finta, saj je znala zabavno begati mimoidoče. Nekoč sem bil zvečer v nekem lokalu in govoril po telefonu, medtem pa mi je ne ravno trezen tip ob šanku ves čas nekaj mahal in dopovedoval. Ko sem končal pogovor, sem ga vprašal, kaj hoče. “Blefer!” se je drl: “Sploh nisi govoril, telefon si imel narobe obrnjen!”

Še danes, po vseh teh letih in dveh tednih uporabe E90, se mi zgodi, da prevzamem klic in obrnem telefon, preden ga prislonim k ušesu, ali pa ga odmaknem od ušesa in obrnem, da bi klic prekinil.

Kolikor vem, je Nokia to opustila zaradi business userjev, ki jim domnevno ni bilo všeč, da bi mimoidoči špegali na ekranček in ugotavljali, s kom se pogovarjajo. Ta problem — če je to res problem — bi bilo seveda mogoče rešiti s preprostim softverskim posegom, da bi si uporabnik izklopil displej, če bi tako želel.

Res pa je, da bi si v tem primeru s potom svojega ušesa mazali objektivček kamere nove E90. Tega pa si tako ali tako vedno mažemo s prsti, s katerimi podpiramo telefon, ko ga uporabljamo v odprtem načinu.

Današnja konstrukcija Nokie E90 pa je najbrž res takšna, da ni prostora za izvlečno anteno, kakršno je imel nazadnje predpredzadnji Komunikator, Nokia 9210. Elegantno ukrivljen rožiček, ki si ga za 180 stopinj pocukal iz desnega roba pokrovčka, je bil zelo seksi. Kaj potem, če današnje vgradne antene dovolj dobro lovijo signal?!

E90 tudi nima faksa — pa ne po krivdi proizvajalca. Prenos podatkov po faksu je namreč izumrl z GSM standardom, UMTS ga ne popira več.

Fotografije dela kar dobre, tako kot recimo N80. S flešem malo modrikaste, ampak nič hudega. Makro način je v tudi redu. Zgleda takole:

09082007029s.jpg

Originalna velikost (2048 x 1536 pikslov).

Sprožilec fotoaparata ni neroden. Je kratko-malo obupen. Ne vem, mogoče se ga človek po kakšnih tisoč fotkah le navadi. Da ne govorim o fotografiranju samem: približno pet sekund traja, da se po pritisku na tipko Kamera — naštimal sem si jo na desno izbirno tipko, sicer bi moral bloditi po Meniju — fotoaparat sploh vklopi. Še enkrat toliko časa pa preteče med pritiskom na sprožilec, ko začne kamera ostriti, in dejansko ekspozicijo slike. Pa da ne bo kdo mislil, da je na N95 kaj drugače.

Toliko o multimedijskih mašinah.

E90 ima obupno trde tipke. Normalno tipkati na E90, se pravi dotikati se tipk z bolj ali manj rahlimi in razmeroma hitrimi pritiski kazalcev in še kakšnega prsta obeh rok, sploh ni mogoče, saj se tipke — za razliko od prednikov — pri takem načinu tipkanja ne vdajo. Po tednu dni sem razvil posebno, čeprav zasilno tehniko, za katero pa upam, da jo bom še izpopolnil. Gre za to, da se pri tipkanju s kazalcema nekako plaziš nad tipkovnico, ne da bi en ali drugi prst dvignil previsoko nadnjo, pri tem pa konice oz. blazinice prevračaš s tipke na tipko (če so dovolj blizu skupaj).

To pride v poštev v sedečem položaju za mizo. Druga metoda, primerna za stoječo in sedečo uporabo brez podlage, pa je klasično dvopalčno tipkanje. To je v primerjavi z dvokazalčnim nekoliko lažje, vendar še vedno nezanesljivejše in počasnejše kot pri predhodnikih.

Naslednji problem so tipke na notranji strani pokrova, levo in desno od widescreena. Stari Komunikatorji so imeli štiri izbirne tipke desno od ekrana, levo pa nobene. E90 ima dve na levi, dve na desni: levo zelen in rdeč gumb za prevzem in prekinitev klica (nad njima pa kamero za video klic), desno pa izbirni tipki. To je precej bolj komplicirano. Prištejmo k temu še dejstvo, da pritisk na sredino notranjega petsmernega gumba ne potrdi vedno tistega, kar želimo, zato je treba z desnim palcem kar pogosto bezljati od soft tipk na desnem robu pokrova do petsmernega gumba desno zgoraj na tipkovnici.

l1000314.jpg

V nasprotju s pričakovanji je najbolj praktična enoročna uporaba telefona v odprtem načinu — če seveda nimamo namena tipkati. V tem primeru je telefon mogoče varno držati v desni dlani: opremo ga na prstanec in mezinec, zadaj podpremo s sredincem in kazalcem, s palcem pa obvladujemo petsmerni gumb. Toda gorje! Vsakič, ko moramo pritisniti enega od obeh soft gumbov, moramo telefon preprijeti v obe roki, saj s palcem ne dosežemo niti spodnjega.

Spremljam precej blogov o Nokiah, zlasti o N95 in E90. Na nobenem pa še nisem prebral, kako obupno počasi deluje GPS. To je res treba povedati. Na moji testni N95 je delal nekoliko bolje kot na tej, vendar to očitno ni pravilo. Pred dnevi sva s prijateljem istočasno zagnala GPS — on na N95, jaz na E90 —, rezultat pa je bil skoraj identičen. Problem je v tem, da naprava išče satelite abnormalno dolgo (pet, celo deset minut), pri tem pa se je treba izpod niti ne gostega drevesa premakniti tako rekoč na sredo ceste. In še potem je sprejem signala satelitov nezanesljiv. Greš nazaj pod drevo, pa že prekine. Očitno imajo zanič GPS sprejemnik.

To je to, bili smo pri Žmaucu. Omizje je štelo dve N95, dve N73, eno N80 in eno E90. Drugi telefoni niso bili vredni omembe.

rimska.jpg

E90 ima vsekakor veliko nezanemarljivih plusov. Konstrukcija je izredno trdna, zato ga aktivna raba ali celo padci po mojem zlepa ne bodo razmajali. Ne poznam nikogar, ki mu na prejšnjih Komunikatorjh ne bi pokali tečaji. E90 ima jeklene in se tudi veliko bolj trdo odpira in zapira. Oba ekrana sta odlična: zunanji je ljubko majhen, a oster in pregleden kljub pomanjšanim črkam. Notranji pa je dejansko ogromen. Kar 800 krat 352 pikslov velik ekran zgleda kot 22-metrsko platno iz zadnje vrste Salle Lumière v Festivalski palači v Cannesu. To se pozna zlasti pri uporabi interneta (bodisi brezžičnega wifija ali mobilnega HSDPA). Slednji je že skoraj tako hiter kot moj ADSL. Razveseljivo je tudi, da zadnjo generacijo mobilne telefonije — za razliko od N95 — pri vzpostavljeni povezavi vidimo na ekranu kot novo, “3.5G” ikono. Pa tudi sicer skoraj ni aplikacije, pri kateri ne bi cinemaskop prišel prav, pa naj gre za Imenik, Sporočila ali Handy Weather.

skrinsot-0015.jpg

ne-imenik_wrev.jpg

skrinsot-0016.jpg

abudabi.jpg

Skratka, E90 ne dela nič takega, česar ne bi delali že drugi — boljši, najboljši — telefoni. Seveda pa ni še nikoli noben Komunikator delal vsega, kar bi delali drugi — boljši, najboljši — telefoni. Komunikatorji niso bili mišljeni kot tehnološka špica, ampak kot vsestransko komunikacijsko orodje. Zato so lahko zaostajali za drugimi modeli po hitrosti in načinu prenosa podatkov in po funkcijah, zlasti multimedijskih. Danes si Nokia tega ne more privoščiti, ker smo uporabniki že zdavnaj bolj razvajeni, obenem pa je meja med igračami in orodjem zabrisana. Novi Komunikator jo znova poudarja, zlasti z dizajnom in s po mojem namenoma manj praktično konstrukcijo. Seveda pa to ni nič drugega kot pozicioniranje modela v določen tržni segment. Sam to igro sprejemam in se rade volje puščam pahniti v ta kotiček uporabnikov. Sem eden tistih, ki na računalnikih in mobitelih nikoli ne igrajo igric, se pa zato s svojim orodjem radi igrajo. Kot vsi pravi mojstri imajo svoje orodje radi in se z njim tako rekoč igrajo tudi pri delu.

Tole seveda ni in noče biti izčrpna kritika Komunikatorja. Tega telefona je preprosto preveč, da bi o njem lahko pisali relativno kratko in preprosto. V bistvu pač povzema vse dobre in slabe strani današnje filozofije mobilne ljudske tehnike, zato niti nočem povedati o njem nič dokončnega — saj mi po dveh tednih še samemu ni čisto jasno. Morda po letu ali dveh, če bo preživel tako dolgo.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 21. Avgust, 2007 ob 18:13 v kategoriji Konzumer Blog, Nokia, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

15 komentarjev na “Telefon na K”

  1. chef chef pravi:

    Fletno.

    SE K790i dela boljše fotke, tudi makro. Sem ravnokar poizkusil :)

  2. chef chef pravi:

    Aja, pa tudi jaz imam tranzistor. Uporabil sem ga samo enkrat – da sem videl, če deluje.

  3. echo pravi:

    citiram: “E90 tudi nima faksa — pa ne po krivdi proizvajalca. Prenos podatkov po faksu je namreč izumrl z GSM standardom, UMTS ga ne popira več”

    Hm, ima UMTS res zvezo s tem? Konec koncev, kjer ni UMTS signala telefom deluje kot “običajen” GSM in omogoca “običajen” prenos podatkov?

    Lp

  4. nacka nacka pravi:

    Moja Nokia N95 je en drek. Nič ne dela, zato si mislim nabaviti tale E90. Kaj bi ti priporočal? Da ostanem pri drekasti N95 ali presedlam na vsestransko E90?

  5. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Očitno imaš smolo. Moja testna je delala v redu. Lahko pa probaš z novim SW, Nokia ga vsake toliko časa updata za vsak telefon. Vprašaj na Telerayu.

    Sicer pa sta po SW in zmogljivostih N95 in E90 enaka (razen po pikslih). Ne vem, kaj naj ti rečem. Mogoče boš imel srečo, mogoče ne. Predvsem pa se moraš odločit glede na to, kaj hočeš: igračko ali orodje.

  6. nacka nacka pravi:

    hočem nekaj, kar dela. raje resno orodje kot megasuperkul igračko (N95).

  7. parrot pravi:

    Nacka, si mogoče razmislil o čem drugem, kot o Nokii?
    BlackBerry dela solidno, hitreje kot Nokie, je izjemno stabilen, baterija pa tudi drži kar nekaj dni.

    Serija 8800 ima že vgrajen GPS. Za razliko od polprodukta v Nokii deluje perfektno. Iskanje satelitov traja le nekaj sekund, večino časa ima signal osmih satelitov, tudi drevje in okolišče stavbe ter streha avtomobila ga ne zmotijo. Navigacije nima, nima je niti N95 ali E90. Ima pa spodobne karte, ki so tudi za Slovenijo že uporabne, dokler si v mestih.

    PS: kot navigacija razumem storitev, ki me aktivno, tudi govorno usmerja do cilja. Rešitve, ki prikažejo zemljevid, nimajo pa usmerjanja, niso navigacija v pravem pomenu besede.

  8. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Kar pravi Parrot, je res. BB-ji so pravo orodje. Grdi so kot smrt, tako da človeku ne pride na misel, da bi na njih počel karkoli, kar ni nujno.

    Kar zadeva pravo navigacijo, pa jo Mobitel že pripravlja in na nekaterih modelih že deluje.

  9. parrot pravi:

    Navigacija pri Mobitelu že deluje, skoraj na 30 modelih mobilnih telefonov (Symbian, UIQ, Windows Mobile..), kmalu bo delala še na BlackBerryju in še kje. Pokritih pa je 38 držav, Slovenija izjemno natančno.

  10. mhoc pravi:

    Glede na to, kako pogosto povprečen – sodim po sebi – uporabnik res potrebuje navigacijo, se mi zdi zunanji GPS modul v velikosti škatlice za vžigalice in za ceno 50 € najboljša izbira. Uporabna je tudi funkcija logiranja – škatlico samo prižgeš in vzameš s sabo na izlet. Ko prideš domov, priključiš na računalo in Google Earth ti na globus pritisne celotno pot, ki si jo prepotoval. Še boljša zadeva je, da zraven prilepiš fotke. Če uskladiš uro na digitalcu z GPS-om, so slike točno tam, kjer si slikal. Ni slaba zadeva.

  11. blue73 pravi:

    nič strokovnega, le komentarček na eno od fotk… zgleda kot reklamna slika za film Dawn of the dead (Romero, 1978) :)

  12. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Fascinirana sem!!!!!
    Čeprav me tematika sploh ne zanima, sem kakšne stavke prebrala tudi dvakrat. Tiste o uporabi prstkov na tipkovnici in težavah ušesnega potu na ekrančku. Kvaaaaa! Pa saj to je že skoraj mobipoetika!
    Najbolj me je pa vrgel tale izsek:
    “To je to, bili smo pri Žmaucu. Omizje je štelo dve N95, dve N73, eno N80 in eno E90. Drugi telefoni niso bili vredni omembe.”

    I’m in deep shit! … Včasih zablodim k Žmaucu. In sem se zamislila, če bi po kakšnem naključju pristala ob dotičnem omizju. Verjetno bi me z mojim Siemens C45 prosili, če se presedem vsaj za dve mizi v levo … he, he …

    Okej … vem … v vsakem primeru je čas za nov telefon …. ampak dela pa dobro! Mislim … Siemens C45 … Še po vsaj petih letih … al’ kolko že??? … Glp! …

  13. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nič se bat, kar prisedi. Saj smo prijazni fantje.

  14. simonarebolj simonarebolj pravi:

    No, lepo … Ampak bom kljub prijaznim fantom v kratkem nadomestila tole izpeto garo, ki mi blati imidž. Verjetno bo bolj lep kot naduporaben, ampak slabše itak bit ne more.

    Zdaj mi je šele kapnilo, zakaj me je pred kakšnim mesecem na cesti ustavil en džanks, medtem ko sem telefonirala, češ, a kupim njegov mobi. Se mi je zdel trapast s tako žicarsko idejo. Najbrž pa moj model res izstopa … nekako ni fit … zvestobi je potekel rok … he, he …

  15. kricac pravi:

    mogoče samo par opomb glede pomislekov pri E90

    • GPS se postavlja dolgo zaradi vmesne menjave lokacije in ponovnega zagona. nokija razume, da je baterija pri takih telefonih skoraj ničvredna, če je GPS sprejemnik non-stop vključen … in ga izključi, ko aplikacijo zapreš. zato izvirno lokacijo pozabi. ampak če jo zaženeš še enkrat na isti lokaciji, najde neprimerno hitreje. ista frka je denimo s suunto x9i urco z navigacijo … pri menjavi lokacije rabi nekaj časa, da najde.
    • osvetlitev tipk? kako je možno, da nima samodejnega senzorja in jo je treba prižigat? bedasta rešitev! OK pri 9300 (tudi i) osvetlitve sploh ni bilo in jo je bilo treba ponoči uporabljat s “priklonjenim” zaslončkom
    • smerna tipka? se tudi tebi zdi … ne vem, če ji sploh lahko rečem neumna, ker bi bila to žalitev za neumne smerne tipke recimo na LG-jih
    • prava navigacija je tudi na nokiji … če vam je škoda 8 evrov na mesec, ko jo rabite, pa še ne pomeni, da ne dela ;)

    pa še mogoče na BB-ja … ko ga enkrat imaš, je vse ostalo samo kompromis … tudi E90 … ;)

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.