Đurota? Strela? Mišo?

Četrtek, 30. avgust 2007

Da se je Svetlani Makarovič dokončno zmešalo, je dokazala z izjavo, da razen Elene Pečarič ne vidi predsedniškega kandidata, ki bi ga bila pripravljena podpreti. “Koga pa naj podprem?” je rekla v svojem naštudirano pisig stilu: “Farškega klovna z orglicami?”

Seveda ne mislim z njo polemizirati o Peterletovi primernosti za predsednika, niti z njenim mnenjem o njegovem imidžu. Smešna je izpadla zato, ker je vsakomur jasno, da klovn teh volitev ni Peterle, temveč Artur Štern. Na lepem tolerantni Slovenci se nasmihajo ob pogledu na ekscentrika, ki se je odločil za vrhunsko politično obliko samopromocije, ker ga mediji, siti njegovih neumnih domislic, že nekaj časa ne povohajo več. Ali ni zabavno, da nekdo vnese malo humorja v tako resne zadeve, kakršne so volitve, si porečejo ljudje. Saj so tudi v Franciji imeli klovna na volitvah, se spomnijo. Pozabili pa so — če so sploh vedeli —, da je bil Coluche izvrsten komik, satirik, ki je z vulgarnimi nastopi znal marsikaj povedati o Franciji in njenih političnih posebnostih. Štern pa je zgolj obuti maček brez smisla za humor in inhibicij, ki ne zna drugega kot demonstrirati karate udarce in fušati božične komade sredi avgusta.

Po drugi strani pa je zgolj samopromocija tudi kandidatura Elene Pečarič — čeprav za razliko od Šternove ne osebna, temveč recimo samopromocija v prid ozaveščanja javnosti glede sobivanja z invalidi. Prav. Kljub temu je pa malo smešno, da se je Pečaričeva že kmalu po absurdni reklami za Dormeove vzmetnice — kar je še nekako pasalo zraven — vrgla še v predsedniško kandidaturo in dala vedeti, da nihče ni imun na sirenski klic estrade. Ker za to v bistvu gre pri teh lumpenkandidatih: da so malo v medijih.

Predsednik Republike mora biti opravilno sposoben. Nikjer pa ne piše, da mora biti tak že kot kandidat. Z dolžnim spoštovanjem do hendikepiranih moram priznati, da za Eleno Pečarič dvomim, da je opravilno sposobna. Kot invalidna oseba lahko kljub svoji prikrajšanosti še vedno počne zelo veliko stvari in opravlja zelo veliko poklicev, vendar si je ne predstavljam kot predsednico (in vrhovno poveljnico). Še več: funkcija predsednika je v veliki meri simbolična, zato si ne želim, da bi jo opravljala invalidna oseba. Naj si najde druge načine za svojo neodtuljivo in zasluženo samorealizacijo in samodokazovanje. Toda predsednik ali predsednica pa naj bosta zdrava in v normalni fizični kondiciji. A kaj hočemo: do konca prignana ideologija vseh enakih, vseh enakopravnih pomeni tudi to, da so medčloveške razlike — tudi tiste, ki niso ne socialne ne krivične — z nekim mnenjskim dekretom ukinjene. Kdorkoli je lahko karkoli in počne karkoli.

Problem seveda ni v tem, da ima pravico. Problem je v tem, da jo hoče uveljaviti.

Pravim, da kandidirajo tisti, ki iščejo medijsko pozornost zase ali za tisto, kar simbolizirajo — vsaj ta dva primera, ki sem ju navedel. Medijsko pozornost pa seveda iščejo tudi drugi, tako imenovani favorizirani, favoritni kandidati, saj bi brez nje volilcem težko kaj povedali o sebi in svojih državniških ciljih in stališčih. A medijska pozornost je dandanes dvo- ali celo trorezna. Četudi jo najprej dobiš in potem še izkoristiš, to še ne pomeni, da si kogarkoli prepričal. Volilci so pač vedno manj zmožni in/ali pripravljeni vlagati trud že v branje in poslušanje, kaj šele razumevanje sporočil kandidatov in razmišljanje o le-teh. Več ko je medijske pozornosti — vsaj kot air time in število objav oz. vrstic —, bolje načeloma za kandidate. Toda s količino narašča tudi zahtevnost sporočila.

Zato se je letos razpaslo nekaj novega: seznami podpornikov. V internetnem slangu bi temu rekli “tagging” — namreč opremljanje blaga, ki ga prodajaš, z listki oz. kartončki (angl. “tag”) s ceno, sestavinami, karakteristikami, podatki o proizvajalcu itd. Tako zdaj s “tagi” na internetnih straneh označujejo vsebino, kam kaj spada, kakšen je žanr, o čem teče beseda, in tako so na začetku prevolilne bitke po novem “tagged” tudi Gaspari, Peterle in Türk. Če na Gasparija nalepijo Đurota, na Peterleta Oskarja Kogoja, na Türka pa Mišo Molk — in na vse tri še ducate drugih —, v bistvu na njih nalepijo preprosto, vsem razumljivo informacijo o kandidatu, ki pa ne preveč zainteresiranemu volilcu pove veliko več, kot če bi kandidat še tako poljudno in po domače nakladal o svojih političnih, družbenih in občečloveških vrednotah.
Četudi je “tagging” novodobna pogruntavščina, se perfektno prilega tradicionalni slovenski mentaliteti. Slovenci imamo namreč bogato tradicijo predalčkanja, žigosanja, stigmatiziranja, deljenja na ene in druge, leve in desne, bele in rdeče, pa tudi držanja s svojimi, prepoznavanja in podobno. Ne rečem, da na teh seznamih ni presenečenj. Seveda so. Toda če boste letos hoteli kaj tehtnega izvedeti o kandidatih — ne da bi jih preveč sprremljali, ker nimate časa ali pa se vam ne ljubi —, potem raje preletite sezname podpornikov.

Sicer ne verjamem, da bi bili kandidati sami z vsakim na seznamu zadovoljni. Toda koga to še sploh zanima? Saj so vendar volitve!

Dnevnikov Objektiv, 25. 8. 2007

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 30. Avgust, 2007 ob 11:49 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

75 komentarjev na “Đurota? Strela? Mišo?”

  1. dusanica pravi:

    Za razjokat. :(

  2. Dr. Onyx » » Invalidno vesolje pravi:

    [...] – Pečaričeva prepričala dva poslanca – Bitka za predsednika republike je postala reality show – Đurota? Strela? Mišo? [...]

  3. parrot pravi:

    Marko, odlično napisano!
    Pozdravljam pravico vsakega, da skuša sodelovati v tekmi za predsedniško pozicijo. A kaj, ko udejanjena pravica pomeni tudi odgovornost do sebe, bližnjih in javnosti. Nenazadnje do države v njeni imaginarni podobi.

    Težko cenim kandidate brez možnosti za uspeh. Človek, ki ne zmore presoditi svojih dejanskih možnosti uspeha, ni primeren za takšno pozicijo. Rinjenje skozi zid bi morda lahko označil kot trmasto nespoštovanje funkcije, ki le zahteva določene kvalitete izbranca.

    Nihče ne more preprečiti takšnih kandidatur. S tem ni nič narobe. Narobe pa je, da slovenski mediji ne znajo ločiti zrnja od plevela in dopuščajo medijsko samopromocijo nesojenih kandidatov brez realnih možnosti za uspeh.

  4. Tibor Jablonsky Tibor Jablonsky pravi:

    v tem zapisu obstaja neka sprevržena logika. In svaka ti čast, ko se bo nate vsul plaz kritik, češ, da si širil sovražni govor proti invalidom. (do neke mere je morda tudi to res, v današnjem svetu moraš biti strpen do vsega. Vsega. Bojda.)

  5. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    V čem je sprevržena logika?

  6. inflames inflames pravi:

    V tej logiki ni prav nič sprevrženega. Tukaj ne gre za nestrpnost do hendikepiranih, ampak za dejstva, pa čeprav na prvo žogo morda malce kruta. Volilni cenzus, ki ga poznajo skoraj vsi parlamentarni sistemi, ni nastal po naključju (pa čeprav je ponavadi zgolj starostni). Prav tako ni naključje, da so so neposredne predsedniške volitve v parlamentarnih sistemih bolj izjema kot pravilo. Sicer pa misim da je Danilo Türk na siolovem volilnem blogu lepo povedal: Mlada demokracija smo, in z razvojem, se bo tudi to počasi uredilo.

  7. afna pravi:

    Ne vem, če je logika sprevržena, je pa pravno gledano nesprejemljiva – če imaš pravico, jo smeš seveda tudi uveljaviti. To je bistvo vsake pravice. Nekomu očitati ali se zgražati nad tem, da je uveljavil svojo pravico, je smešno in žalostno hkrati.

    Točno vem, kaj si želel povedati, samo meni je enačenje kandidature Elene Pečarič in Arturja Šterna mimo. Kaj je zate sploh opravilna sposobnost in kje piše, da mora biti predsednik/ca opravilno sposoben? Verjetno si mislil na pravni termin poslovna sposobnost. Poslovna sposobnost polnoletnih oseb pa ni odvisna od njihovih telesnih sposobnosti; tudi invalidi so večinoma popolno poslovno sposobni.

    Sploh pa zveni zelo grobo tisti stavek o simboličnosti funkcije predsednika in njeni združljivosti z invalidi. Jaz mislim ravno nasprotno: ravno zato, ker je funkcija simbolična, bi bilo lepo, če bi jo opravljala invalidna oseba.

  8. chef chef pravi:

    Nekaj podobnega sem razmišljal tudi jaz.

    Ni mi sicer povsem jasno, zakaj bi bila Pečaričeva bolj ali manj sposobna od denimo Arturja Šterna. Definitivno ni tako prtegnena kot on, zato bi bila kvečjemu boljša.

    Njen problem je v tem, da kandidira samo zaradi svoje invalidnosti, ne pa zato, ker bi si želela postati predsednica. Vsak pa tudi ne more biti predsednik države! Ampak sploh ne gre za njeno invalidnost, ampak za to, da o predsedovanju državi najbrž nima pojma.

    Sicer je pa tako kot v reality showu: imamo enega klovna, nekoga z bedastimi idejami, nekoga, ki se promovira z orglicami (žalostno je, da se mora spustiti na tak nivo, čeprav ni en navaden pastirček), poleg tega pa še nekoga, ki naj bi se nam smilil zaradi hendikepiranosti.

    No, morda bo Pečaričeva vseeno prišla do dejanske kandidature, s čimer bo malo opozorila na problem invalidov. Ampak potem, ko bo dobila 1% na volitvah, ne bo situacija za invalide nič boljša. Se bo pa še enkrat pokazalo, da invalidi pravzaprav nimajo šans.

    Zato ne vem, čemu bi se spravljali na nekoga, ki kaj tako kontroverznega napiše. Spravimo se na vse tiste, ki niso prispevali podpisa za njeno kandidaturo!

  9. chef chef pravi:

    Aja, opravilno nesposoben je za moje pojme tudi Štern.

  10. pavla pravi:

    Aja, uni trije paradni konji pa itak da niso lumpenkandidati.

    Uni, ki so že celo življenje v medijih. In se prestavljajo z enega položaja na drugega. (Ne veš, kdo še kje ni bil alias holivud: ne veš, kdo še s kom ni bil).

    Priznam, da je marsikateri kandidat takšnega čudnega kova, kot denimo Štern, Beranič.

    A v ta koš prištevati Eleno Pečarič, ki je morda celo edina iskrena s pristnim namenom v kampanji, je pa že malo preveč.

    Ali kot sem brala nekaj dni nazaj na večerovem blogu: morda pa se je tokrat zmešalo Crnkoviču.

  11. vodopivec pravi:

    No, Marko, kje pa je meja primernosti glede telesne prikrajšanosti? Je to voziček ali kaj drugega? Za koga bi bil neprimeren že kandidat z očali, slušnim aparatom ali plešo. Mislim, da bi moral biti vsak zase dovolj samokritičen in realno presoditi, če ima kakšno možnost oz. mu kandidatura nekaj prinese. Po moje so do svoje kandidature povsem resni ljudje kot npr. dr. Bebler, dr. Demšar in dr.Arhar s svojimi par procenti glasov ispadli smešni in v prihodnje precej neverodostojni.

  12. Miha A. Miha A. pravi:

    Ncncnc, tale o invalidih je malce lovska.
    FDR je bil 12 let na čelu Združenih držav pa ni videti, da bi bil kaj slabši od ostalih pred njim. Prav nasprotno, poleg gospodarske rasti je zmagal WW2 in popeljal državo na prvo mesto na svetu.

  13. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Afna: Se strinjam, da kandidatura EP ni pravno nesprejemljiva. In ja, mislil sem pravno sposobnost – ali še natančneje operativnost, ki pa je pravo ne definira.

    Pravice so načeloma za to, da jih uveljavljamo. To je jasno. Ampak aktivno volilno pravico uveljavljajo tudi tisti, ki jim je cilj nekaj drugega kot izvolitev. In ne, Chef, EP za razliko od AŠ (ki se zajebava) ni prtegnjena, ampak ravno tako kot njemu ji ne bi bilo treba kot človeku kandidirati. Zavedanje, kaj si kot posameznik poklican storiti in kaj ne, tudi če imaš pravico, pa kaže na zrelost neke družbe oz. demokracije. AŠ kandidira, ker se na vse to poserje, EP pa, ker hoče dokazati, da je tudi invalid lahko predsednik. Zame je pa to mimo.

  14. poezija poezija pravi:

    Veste, na te neobičajne kandidature ne gledam na tak način, da bi mislila, da so kandidati resno kandidirali. Bolj se mi zdi, da so hoteli, da razmislimo o tem kdo je res lahko predsednik in kakšnega res želimo. Včasih šele karikatura dopove.
    Morda se grobo sliši, nisem tako želela.
    Ampak tudi jaz sem že naredila vraga in pol, da sem uspela sporočiti dve besedi.
    Pomembni besedi. A tako vsakdanji, da se njunega pomena nihče več ne zaveda.
    In ljudje govorimo mnogo preveč. Slišimo
    mnogo premalo. In kaj naredimo? Opravilna sposobnost ima pravno definicijo. Lahko pa ji pripišemo tudi malce bolj enostaven pomen takrat, ko se ukvarjamo s svojo. Na nas je, da odgovorno izbiramo. Karkoli v življenju.
    Lep dan.
    Nevenka

  15. chef chef pravi:

    Crnkovic, saj midva se strinjava, se enkrat preberi. Trdim, da je Pecariceva boljša od Sterna prav zato, ker ni prtegnena!

    In res je mimo, ja! Ce bo prisla do uradne kandidature, bo prisla izkljucno zaradi svoje invalidnosti. Cetudi je, recimo, od vseh ficfiricev edina normalna in edina, ki ima plemenit namen.

  16. poezija poezija pravi:

    In morda samo še pripombica, komedije na politični sceni in sem pa tja kakšne “psihig” izjave so običajno naperjene izrazito proti temu, česa ljudje nočejo, bolj kot v resnici dajejo podporo kaki skrajnosti. Če bi jaz izbirala med Peterletom in čebelo, bi čebela bila v trenutku ful opravilno sposobna. Ker želim nekoga drugega. In mi v resnici ves ta osebni pinkiponki nič ne pomeni. Samo dobrega predsednika bi rada.
    lp

  17. Tibor Jablonsky Tibor Jablonsky pravi:

    Sprevržena logika je v tem, da “mora” biti predsednik “brez hib”. S strani strpnosti je sprevrženo, je pa tudi logično. Agree.

  18. isabel pravi:

    Mene pa Šternova kandidatura spominja na tvojo kandidaturo za vroči stol v Milijonarju. Gledanost in odmevnost je bila takrat po mojem podobna kot bo zdaj za predsedniško tekmo. Meni je takrat izpadlo kot zajebancija, norčevanje iz tistih, ki to jemljejo resno. Pač kandidat, ki ne spada v skupino ljudi, iz katerih se ponavadi rekrutirajo kandidati. Pojavi se pred čimvečjo publiko, da pusti en svoj statement, ki pa ni tisti, čemur je nek dogodek prvotno namenjen.

    Zakaj ne bi mogel Artur s kandidaturo sporočiti vsem, da se “na vse poserje”, kot praviš, Elena pa, da lahko tudi nekdo, ki ga (očitno tudi iz komentarjev tukaj) večina šteje za nesposobnega in od njega nič ne pričakuje, ima kaj pametnega za povedat? Jaz mislim, da bomo zato bolje spoznali tudi “resne” kandidate, ker se bodo morali do marsičesa opredeliti, kar sicer sploh ne bi prišlo v debato. Itak pa morata zbrati še podpise, in če jih bosta, ju očitno dovolj ljudi podpira, čeprav ju še več ljudi ne podpira.

    Kaj je to, operativnost? Da znaš hodit? Da znaš pisat? Da znaš splezat na drevo, če te na državniškem obisku v Afriki lovi lev? Da se ne zadihaš, če moraš peš do tretjega nadstropja? Da nisi okužen s HIV?

    To, da glede na javno mnenje nimaš šans za izvolitev, ni isto, kot da ne bi imel namena biti izvoljen. Namen je v glavah posameznikov, ravno tako tudi mnenje, da so za nekaj poklicani.

    Pa še terminološki kotiček:
    pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti – pravno sposobni so vsak človek, od rojstva do smrti (v nekaterih primerih celo zarodek), pa tudi pravne osebe. Poslovna (opravilna) sposobnost je ožji pojem kot pravna. EP ima mimogrede obe.
    Aktivna volilna pravica je pravica voliti. Pasivna pa je pravica biti izvoljen, o kateri je tu govora.

  19. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Peterle uživa velike šanse za zmago predvsem zaradi svoje mentalne hendikepiranosti. Klerikalnega enoumja. Ruralno populistične prilagodljivosti. Sloves, ki ga uživa v evropskem parlamentu je prav tako enostranski, ugled specifične struje. Vprašanje je, ali si res želimo predstavnika tovrstne ideološke percepcije za maskoto slovenskega naroda v svetu. Cerkev s predstavnikom kapitala v zaledju (Boscarol, s katerim se pogledno tako zelo ujameta, je zaslovel s fašistoidnimi idejami v povezavi z družinsko politiko in povečevanjem rodnosti).

    Fizični hendikep je še najmanj problematičen in lahko rešljiv v določenih situacijah. Pečaričeva je v tem oziru naravnost ultranapredna in ideološko sprejemljiva kandidatka leta 2007. Nima pa političnega pedigreja, je premalo karizmatična, retorično ni odlična in vsa propaganda se začenja sukat okrog jamranja v zvezi z nestrpnostjo do prikrajšanih, čeprav njen CV ni nezavidljiv. Predsednik mora bit vendar samozavesten in mora znat izpostavit kvalitete v primerjavi z morebitnimi pomanjkljivostmi. Tako pometa s hendikepi. Njena invalidnost ne bi smela veljat za sporno sploh. Zaradi tega bi kot izobražena, razgledana, močna in prodorna osebnost lahko požela v svetu visok ugled in Slovenija bi postala prepoznavnejša s ključnimi simboličnimi pomeni demokratičnih dežel, ki so se izkopale iz pračloveškega nivoja merjenja moči.
    Kako neki naj bi kaj takega dosegli s Peterletom, mi res ni jasno. Politični veljak, ki gradi svoj imidž na plesnivem ideološkem hendikepu in ja, je pripravljen za ovekovečenje okostenelega konzervativizma odigrat celo pastirčka v elitnih krogih. Ko bi bil vsaj pastirček.

  20. poezija poezija pravi:

    :P
    pečarič -ka je bla 2 let moja kao šefica-dol padeš -bitch /v zoološkem pomenu/ do konca in še dlje-obvlada izživljanje nad podrejenimi, pa boli jo, a so to hendikepirani ali pa ne, ker tudi če si hendikepiran in razmišljaš drugače kot ona nimaš kaj praskat. :P

    V bistvu potrebuje sovraštvo do drugače mislečih, da vzdržuje lastno zdravje./ne gre za tukaj za fizično zdravje, temveč za duševno/.

    Je tipičen šolski primer političnega skrajneža: izredno je aktivna, potrjuje se na vse možne načine – da je! Ma ni kaj ni, da ona nebi! Vse bi! Itaq :P

    Jst držim pesti zanjo, da bi skozi ves ta cirkus morda prišla do kakšnega fajn uvida v zvezi s samo seboj, brihtna je dost, lahko bi ves ta cirkus vzela zelo terapevtsko….

    Z najboljšimi željami:
    njena ex javna delavka
    Ines

  21. poezija poezija pravi:

    :-) Poezija sva dve, he, he, da ne bo pomote….Nevenka

  22. maatjazh maatjazh pravi:

    @Miha A.: Imaš prav.

  23. mica mica pravi:

    ob tokratnih kandidatih ostajam brez besed.
    Za nikogar med njimi ne bom volila.

  24. ObsKurnik » Slovenski talibani pravi:

    [...] do leta 1971, marsikje še vedno velja, da niso sposobne vodenja politike ali države! Danes, nekdo trdi, da invalid ni sposoben opravljati delo predsednika države, ker je opravilno nesposoben. To [...]

  25. packon packon pravi:

    MC
    Če bi bil Oskar, tvoj simbol, invalid, ali bi se še vedno hvalil z njim, ali pa bi menil, da temu ni opravilno sposoben?

  26. kaloh kaloh pravi:
  27. moet pravi:

    @MarkoCrnkovič
    “Ampak aktivno volilno pravico uveljavljajo tudi tisti, ki jim je cilj nekaj drugega kot izvolitev.”
    Aktivna volilna pravica pomeni voliti, ne pa biti voljen (kandidirati) – to je pasivna volilna pravica.
    Sicer pa je župan kanadskega Vancouverja, ki bo npr. gostil naslednje zimske olimpijske igre, invalid na vozičku – in ima več operativnih obveznosti kot slovenski predsednik (sploh po interpertaciji sedanje vlade in njenega podengaulajterja Zorna…)

  28. balkonski balkonski pravi:

    Marko, praviš: “Predsednik Republike mora biti opravilno sposoben.”

    Kje je to zapisano? Resno mislim: povej, da si še jaz preberem oziroma pridem na jasno. Po moje je bolj pomembno, da ima predsednik/predsednica glavo na pravem mestu, kot pa da lahko strumno prečekira (viv’l’ slonglish!) častno četo – to lahko namesto njega naredi njegov/njen adjutant.

    Nadalje praviš: “Problem seveda ni v tem, da ima pravico. Problem je v tem, da jo hoče uveljaviti.”

    To pa ni (samo) sprevržena logika ampak VIŠEK HINAVŠČINE: saj ti priznam pravico do tega in tega, ampak samo do takrat, ko jo hočeš uveljaviti; potem ti jo odrečem. WTF?!?

    V enem od komentarjev praviš: “Zavedanje, kaj si kot posameznik poklican storiti in kaj ne, tudi če imaš pravico, pa kaže na zrelost neke družbe oz. demokracije.”

    Na videz korekten stavek. A se v njem skriva nevarna identifikacija: “zrelost neke družbe oziroma demokracije”. Zrelost družbe že, za demokracijo pa je zrelost neobstoječa kategorija. Bom hitro razložil, zakaj. Edina demokracija je formalna demokracija. Se pravi to, kar je zapisano v ustavi, zakonih in drugi regulativi: to, kar je formalizirano. V demokraciji je to hudičevo malo. Na srečo! To, da se naprimer od nekega funkcionarja pričakuje, da odstopi, ko/če ga rumeni tisk ujame in flagranti s prostitutko, nima veze z demokracijo. Morda le do neke mere z zrelostjo družbe (in še to pogojno – v oklepaju). Če bi družba hotela takšne stvari formalizirati, ne bila demokracija, ampak diktatura.

    Da ne bo kdo zgornjega primera narobe razumel. Sam nisem purist. Dosti raje bi videl, da bi bil naš financminister swinger in konzument storitev najstarejše obrti, a hkrati znal inflacijo obdržati pod kontrolo, kot obratno (kot je primer zdaj).

    Zgražati se nad kandidaturo Pečaričeve in Šterna, ker po tvoje kandidirata samo zaradi samopromocije, je prav neverjetno. Zakaj, misliš, kandidira recimo Gaspari? Da bo imel boljšo plačo? Ha! Ekonomist njegovega kova se topogledno skoraj ne more bolj zafrkniti. Zato, da bo lahko na stara leta v svojo avtobiografijo zapisal, da je bil predsednik? Da bo spremenil svet^H^H^H^HSlovenijo? Če na stvari pogledamo tako, je edina smiselna kandidatka Elena Pečarič. Ona ve, da bi z uspečno kandidaturo lahko (svojo) situacijo spremenila. In to na bolje.

    Pravzaprav, Marko, zakaj TI ne kandidiraš? Namesto orglic bi lahko vihtel razne gedžete, od Nokij do iPhonov. Prav luškan klovn^H^H^H^H^Hpredsednik bi bil.

  29. Simon Simon pravi:

    Prepričan sem, da pri EP ne gre za dokazovanje, da tudi njej podobno telesno prizadeti lahko igrajo podvodni hokej. Ni tako neumna, da se ne bi zavedala absurdnosti te ideje. Gre le za legalno zlorabo instituta predsedniških volitev za vzbujanje pozornosti na življenjske tegobe njej podobnih. Jaz to kupim in me prav nič ne moti. Me bistveno bolj moti hinavsko sprenevedanja tistih bolj resnih kandidatov o njihovi politični nevtralnosti.

    Peterleta pa si Slovenci zaslužimo za predsednika in čisto prav nam bo! No, morda bodo pa med izvajanjem funkcije tudi njega okradli tatovi teles iz osončja Betelgeze (pri Drnovšku so že uspeli).

  30. neja pravi:

    Marko,

    problem tvojega zapisa ni zgolj, ampak tudi nerazumevanje osnovnih pravnih pojmov. Zato samo nekaj pojasnil. Teorija prava strogo loči med pravno in poslovno (opravilno) sposobnostjo, pri čemer je pravna sposobnost lastnost osebe, da je nosilec pravic in dolžnosti (npr. da je lastnik stvari). Fizične osebe jo pridobijo z rojstvom in izgubijo s smrtjo. Poslovna (opravilna) sposobnost je sposobnost subjekta, da z lastno voljo in dejanji pridobiva pravice in prevzema dolžnosti (npr. da sklene pogodbo, s katero pridobi lastninsko pravico). Posameznik je kot fizična oseba v celoti poslovno sposoben s polnoletnostjo. Poslovno sposobnost je mogoče omejiti le, če se dokaže, da mu jo je treba odvzeti zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali zaradi kakšnega drugega vzroka, ki tako vpliva na njegovo psihofizično stanje, da ni sposoben skrbeti sam zase, oziroma za svoje pravice in koristi. Opravilno sposobnost EP ima. V demokratični državi ji jo namreč lahko odvzame samo sodišče in ne blogarska grenkoba.

    Tudi ti imaš pravico pisati komentarje, ki temeljijo na napačnih predpostavkah in katerih namen je iskanje medijske pozornosti zase ali za tisto, kar simboliziraš. Problem nastane, če to pravico uveljaviš.

    P.S. And what the fuck je operativnost? Streljanje golobov s polavtomatsko puško AK-47 pri pregledu častne čete na TR?

  31. 1tastar 1tastar pravi:

    Eleno pustite lepo na miru. Bo dobila še en podpis kakega samopropagandnega poslanca, potem pa bodo odločali volivci, ne blogarji.

    Da jo podpira Makarovička, pa čisto razumem. Se je že sama videla na dormeu (na steni pa ura s kukavico).

    Kar se seznama podpornikov tiče. Gre za samopromocijo Dnevnika, saj za ogled zahteva, da se najprej vpišeš v njegov rezervat.

  32. monitor pravi:

    Če bi g. Crnkovič živel v šestdesetih letih v ZDA, bi v kakšni kolumni verjetno nadiral črnce zakaj si upajo uveljavljati državljanske pravice in kako da ne vedo “kje je njihovo mesto”.

    G. Crkoviču svetujem, da pri časopisu Dnevnik zaprosi za kak invalidski dodatek, saj se mi zdi da je še bolj handikepiran kot Elena Pečarič. Mentalno, kakopak.

  33. kaka pravi:

    izjava varuhinje človekovih pravic:

    http://www.varuh-rs.si/index.php?id=106&txttnews[ttnews]=1957&tx_ttnews[backPid]=1&cHash=88789860d0

  34. monitor pravi:

    Popravljam tvojo povezavo:

    Izjava varuha človekovih pravic

    “Varuh človekovih pravic obžaluje, da se v medijih pojavijo tudi prispevki, ki zgoraj navedena izhodišča negirajo, čeprav v bistvu izražajo le avtorjevo (ne)razumevanje področja človekovih pravic. Pričakovali pa bi tudi večjo občutljivost medija za objavljeno vsebino.”

  35. maatjazh maatjazh pravi:

    Na tole bo pa težko odgovoriti.

  36. gyzar gyzar pravi:

    za predsednika dejansko kandidirajo samo gaspari, türk in peterle – vsi ostali samo izkoriščajo medijsko pozornost: vsi uradni kandidati morajo biti namreč po zakonu deležni enako odmerjenega časa pojavljanja na nacionalni televiziji, kakor tudi radiu. jelinčič nima cilja biti predsednik, išče samo zastonj pr za kakšen odstotek več na parlamentarnih volitvah, elena pečarič pa si želi dvigniti svojo medijsko prepoznavnost za lažji boj za pravice invalidov.

    da to poštekaš, ti ni treba bit doktor znanosti, ampak crnkoviču očitno vseeno ni potegnilo!

    za egotrippanje gre (ki je v nekaterih primerih koristno za določene segmente družbe) – egotrippajo pa lahko tudi invalidi!

  37. mhoc pravi:

    Neja, lepo povedano. Če katera visoka funkcija ne zahteva ravno hude operativnosti, potem je to protokolarni predsednik republike. Se pač mimo častne straže zapelje z vozičkom.

    Nikakor ne more biti uveljavljanje pravice problematično. Strinjam se z MC v tem, da je to v veliki meri stvar posameznikovega nivoja. Ne gre za to, da “veš, kje ti je mesto”, ampak da pokažeš nekaj resnosti in spoštovanja do institucije ter ne kandidiraš brez najmanjših možnosti, z edinim namenom samopromocije. To spreminja kampanjo v reality show, seveda pa je to problem prenizkih kriterijev za kandidaturo. Ko pa enkrat pravico imaš, jo boš izkoristil, ker misliš, da jo boš dobro unovčil.

    Za EP menim, da je vse prej kot dobra kandidatka za predsednico, invalidnost gor ali dol. Glede na položaj invalidov pa upam, da ji bo s podpisi uspelo, invalidi si nekaj promocije po mojem zaslužijo. Volitve so itak že postale cirkus, EP je proti nekaterim precej običajna.

  38. ervinator pravi:

    Tudi tokrat je Crnkovičev zapis hudo neintelektualen. To je žalostno.

  39. Štefan Štefan pravi:

    No malo več o resnih kandidatih si pa tule preberite: http://stefan.blog.siol.net/2007/08/26/predsedniski-kandidati/

  40. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Reakcija pod okriljem varuhinje človekovih pravic je res hecna, še posebej ker v isti sapi poziva k omejevanju pravice izražanja mnenja, svobode govora. Ja! Veliko floskul, ki naj bi spravile na stranski tir neštete krivice in diskriminacije, kakršne ščiti celo sam pravni sistem, luknjast, kolikor je pač mogoče oziroma kolikor pač stane boljši ali slabši odvetnik.
    Zakaj neki bi moral Dnevnik Crnkoviču preprečit, da napiše nekaj, kar misli ogromno Slovencev, tudi tistih, ki govorijo drugače in citirajo pravne člene, še raje operirajo z moralističnimi floskulami, ko gre za več kot očitno, saj manj opaznega ne zaznajo, mi res ni jasno. Oziroma mi je jasno, da gre za navadno sprenevedanje.

    Dejstvo je, da gre velikokrat pri uveljavljanju teh in onih pravic za zlorabe. Zlorabe predvsem s strani ljudi, zaradi katerih poduke o pravicah sploh potrebujemo, ker se sami pač ne zmorejo dokopat do zadostnega samozavedanja, ki bi jim pomagal, da ne bi ogrožali sebe in druge. Tako se sukajo paradoksi.

    Ko je MC zapisal, da se mu EP ne zdi opravilno sposobna, je bilo vsem jasno, kaj misli. Noben člen mu tega ne more preprečit. Dejstvo je, da je fizični hendikep minorna pomanjkljivost v primerjavi z mentalnim, ideološkim itd. za tako funkcijo. Pa vendar, ali se nismo o zdravju spraševali ravno pri Drnovšku, posegali bojda v zasebnost, nekateri celo cikali na duševno neuravnovešenost in sploh? Je res tako nedopustno, da nekdo podvomi v zdravstveno stabilnost EP pri izbiri za poglavarko države???? Meni se ne zdi. Nikakor. Je pa fino, da se odpre debata. Ni problema. Naj nekdo napiše članek, ki bo učinkovita protiutež Crnkovičevi tezi. Tako naj bi se šli v demokratični državi. Ampak fino bi bilo, če bi bil prispevek vsaj približno inteligenten, in ne bi v isti sapi z nakladanjem o pravu za telebane nasprotoval kakšni drugi pravici svobodnega posameznika znotraj kvazi demokratičnega sistema – Pravici do svobode govora na primer!

    In menim, da tudi do te kolumne ne bi prišlo, če bi se EP kot osebnost dejansko izkazala za nadpovprečno primerno. Po CVju sodeče bi bilo to možno, ampak se pač tako do zdaj ni izkazalo, ker tudi CV je na koncu samo papir, ki nekaj pove morda o človekovi disciplini in vztrajnosti, o dejanskih sposobnostih in kvalitetah, ki jih je razvil, pa prej zelo malo. Pa smo spet pri uveljavljanju pravic. Eh! Dajmo se raje učit vodit dialog!

  41. aljosaa pravi:

    Kako čuden narod smo. Že naš začetek državnosti v novem veku, smo na prvih predsedniških volitvah začeli z atentatom na predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja in ga tudi umorili. Takrat smo poslušali, podobne očitke: kako je možno, da tak cepec, nenormalnež, čudak itd. sploh kandidira. Mar naj sedaj tudi Pečaričevo kar likvidiramo!? V vsakem kandidatu lahko najdemo kaj posebnega, nenavadnega, da ne rečem čudaškega, verjemite, popolnoma v vsakem! Vsak človek je unikum, in kot tak nekaj posebnega, enkratnega. Pravzaprav nas je lahko globoko sram!

    Kar nekoliko pretresen, nad mnenji nekaterih mojih sodržavljanov, bi rad dodal sledeče dejstvo:

    1. predsednik Združenih držav Amerike Frenklin Delano Roosevelt (1882-1945), ki je bil predsednik ZDA od 1933 do 1945 in je bil edini predsednik ZDA v vsej zgodovini izvoljen za tri mandate, je 1921 prebolel hudo bolezen, ki ga je pustila hromega na obe nogi. Večino življenja je preživel na invalidskem vozičku.
  42. nimiy nimiy pravi:

    stvar je preprosta. MC nam pač lahko ali vsem pojasni, v čem je ta domnevna opravilna nesposobnost Elene Pečarič, ali pa preprosto prizna, da je problem v njeni podobi.

  43. nimiy nimiy pravi:

    problem MC je v tem, da se ne zaveda, da v bistvu diskriminira, to pa zato, ker verjame, da je invalidnost neka objektivna ovira pri opravljanju predsedniške funkcije. to oviro pa vidi očitno predvsem v sami podobi kandidatke, ki za nekega očeta ali mater naroda ni primerna. torej, na nek način lahko dobimo občutek, da MC sicer nima nič proti invalidom, ampak zgolj dokler pač ti ostajajo “invalidi”. imam občutek, da bo naslednja kolumna MC-ja opravičilo. namreč, to, ali je EP primerna kandidatka za predsednico ali ne je povsem legitimna dilema. to, da ni primerna, ker je invalid, je pa diskriminacija. simpl k pasulj.

  44. 1tastar 1tastar pravi:

    Oče naroda mora imeti franc-jožefovske brke, pa bogat mora biti, da ne bo podkupljiv.

    Tako je Stanovnik trdil, ko so ga v socializmu šimfali zaradi dobro plačane službe v tujini.

  45. beleznica beleznica pravi:
  46. maatjazh maatjazh pravi:

    @MC, takole se mi zdi: vsaka misel, ki jo zapiše Svetlana Makarovič, odtehta vsaj 90 tvojih kolumen. To bo pokazal čas, brali jo bodo tudi potomci Oskarjeve generacije.

    In ni se ji zmešalo, ne skrbi.

  47. 1tastar 1tastar pravi:

    Svetlani se ni zmešalo. Ona se je zmešana že rodila. Jo poznam že več kot 50 let.

  48. tjasenka pravi:

    Problem seveda ni v tem, Marko, da imaš pravico do svojega mnenja. Problem je v tem, da jo uveljavljaš.

    Za razliko od EP, ki ima ustavno pravico do kandidature, pa je tvoje mnenje implicitno protiustavno, zato bi ga bilo nemara bolje zadržati zase… ali vsaj samo za Žmavčevo omizje.

  49. nadja nadja pravi:

    Ali res lahko kar po vsem pljuvamo! Je spoštovanje demode, me boste takoj zmerjali, da moraliziram, če bom opozorila, da prelahko padajo take površne besede (zmešana), o nekom, ki je napisal nekaj dobrih knjig, in ki stoji za svojimi prepričanji, kakršnakoli že so. Kako pa bomo ravnali drug z drugim, če bo spoštovanje vedno bolj smešna zadeva. A se bomo kar zmerjali, potem pa še stepli?
    Marko, tako kot ti o drugih, drugi o tebi! Pa ne se pol čudit!

  50. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nadja: Jaz se pa res nič ne čudim.

  51. okapi pravi:

    Prav lahko bi tudi rekli, da odrasel clovek, ki verjame v pravljicno bitje (ki mu pravi bog in pripisuje nadnaraven vpliv na svoje in vsa druga zivljenja) ni pri sebi in zatorej tudi ni primeren/sposoben za predsednika.

    Pa cetudi vero v boga zanemarimo, za predsednika ni pomembno, da zna lepo plesati ali priti na Triglav, ampak da zna misliti s svojo glavo. In Elena zna verjetno to poceti bolje od nekaterih “zaresnih” kandidatov.

    O.

  52. semperidem semperidem pravi:

    Torej, če se vrnemo nato, da je “kdorkoli (je) lahko karkoli in počne karkoli” in da “problem seveda ni v tem, da ima pravico. Problem je v tem, da jo hoče uveljaviti”, potem menim, da je tu bistvo problema, o katerem piše Marko.

    Pustimo ga.Pečarič, kjer gre seveda za promocijo – v korist vseh hendikepiranih. To podpiram, menim pa, da na volitvah nima bistvenih možnosti za končni uspeh.

    Tisto, kar me skrbi, je naslednje:

    Zanimivo je, kako kratkega spomina smo volilci. Moram reči, da me je ob prvi informaciji (kaj vem, pred enim letom ?), da bo kandidiral g.Peterle, vrglo. Prvi vtis, ki sem ga ob tem dobil, je bil neudoben. Nehote sem si predstavljal, kako bi izgledal “likof” ob eventualni končni zmagi: šlo bo za prešerno rajanje (da ne rečem orgličarjenje, kakor že tolikokrat v medijih). Kako hudiča bo to lahko moj predsednik ? V enem žepu diplomatski potni list, v drugem orglice ?

    Da ne bo pomote, ne gre za vprašanje zdravja ali bog ne daj pedigreja, gre za to, da sem se zbal, da pri orgličarjenju pravzaprav ne gre za vzpostavljanje relacij z volilci (oz., v primeru raznih Marievih showov, s publiko, ki se ji na tak način podcenjujoče sporoča, kakšni so pravi trendi…), temveč, da ta človek resno verjame v tisto, kar počne v okviru svojega PR-a. Memento: Ora et labora!???

    Po drugi strani pa: ne morem pozabit njegovega krčevitega lovljenja ravnotežja, ko je bil na čelu stranke, ki jo je pripeljal do propada – oz. za ceno golega preživetja – do integracije z drugo stranko kjer je potem za nekaj časa poniknil “iz prvih bojnih vrst”. Za toliko časa, da volilci pozabijo?

    Nikoli ne bom pozabil, kako je na TV vehementno razlagal, kakšne vrednote mu predstavljajo nedeljski izleti na Toško čelo, kjer se z “družino vsako nedeljo zabavajo pri graditvi bivakov v gozdu (?)”… Halo? Kje je tu državniška drža, kje je tu promocija Slovenije kot srednjeevropske države, s (če hočete) enako dolgo in žlahtno kulturno in intelektualno tradicio, kot jo imajo ostale države v Evropi? Kje so tu Herbersteini, Trubarji, Bohoriči, Valvazorji, Zoisi, Linharti, Prešerni, Vodniki, Plečniki, Vege, Potočniki, Ressli, Vidmarji, Rusjani, Bloudki, Kralji, Lobeti, Kuhlji, Kozine ter ostali Cankarji, Bartoli in ne nazadnje Makaroviči, ki nam dajejo vse osnove za tovrstna razmišljanja ? Res je, seznama podpornikov nisem videl in če je na njem g.Kogoj, je to laho dobro – in vendar, ali lahko človek v resnici spremeni svojo držo in se začne zanimati za tradicijo in kulturo v tistem žlahtnem pomenu besede? Težko. Kako že gre tista ljudska: volk dlako menja….

    Hop, roka tako, roka tako….

    ..
    .
    In nato pogledam trenutni rating – hm, očitno volilci bolehamo za amnezijo. Očitno gre pač še enkrat (semper idem) za “še bolj hitro, še bolj na poskok” – Kosobrinov ples…

    Disclaimer: nisem član nobene politične stranke oz. opcije – v navedenem mnenju gre izključno za moja osebna razmišljanja na temo.

  53. aquinas pravi:

    Zanimivo, da se toliko ljudi obregne ob Peterletovo igranje na orglice. Pa kaj vas to res tako moti?Zdi se mi bolj, da jo nekateri uporabljate tovrstne kritike ker nimate pravih vsebinskih. Zlasti simonarebolj predstavlja tipičnega levega intelektualca, ki mu je tuje vse kar je povezano s cerkvijo, ruralnim okoljem itd.. in niti slučajno ne prenese tovrstne mentalitete. Ljudje smo pač različni.In hvala bogu da je tako. Mene pri predsedniških kandidatih zanima vsebina: mnenja kandidatov o aktualnih političnih dogajanjih v Sloveniji, njihova etična in moralna drža, njihovo dosedanje delo na družbenem področju… pogovarjajmo se o vsebini. Predsedniška tekma je namenjena (vsaj naj bi bila) soočenju kandidatov, ki vsi po vrstu skušajo volivce nagovorit s svojim programom. Volivci pa potem odločijo koga prepoznajo kot tistega, ki bo v najboljši meri predstavljal simbol države in zavzel primerno državniško držo. Če nekateri izkoriščajo predsedniško tekmo kot samopromocijo ali promocijo specifičnih idej, je seveda to njihova legitimna izbira. Kaže pa to na njihovo nezrelost (tukaj se popolnoma strinjam s Crnkovičem). O Makarovičevi pa sploh nima smisla izgubljati besed…

  54. aljosa pravi:

    “Po drugi strani pa je zgolj samopromocija tudi kandidatura Elene Pečarič — čeprav za razliko od Šternove ne osebna, temveč recimo samopromocija v prid ozaveščanja javnosti glede sobivanja z invalidi.”

    Ali misliš, da je kandidatura Tuerka potemtakem promocija diplomatov ali Peterletov nastop zgolj reklamiranje evropskih poslancev? Sam mislim, da na srečo politične participacije ne moremo razlagati s termini oglaševalstva.

    “Predsednik Republike mora biti opravilno sposoben. Nikjer pa ne piše, da mora biti tak že kot kandidat. Z dolžnim spoštovanjem do hendikepiranih moram priznati, da za Eleno Pečarič dvomim, da je opravilno sposobna. Kot invalidna oseba lahko kljub svoji prikrajšanosti še vedno počne zelo veliko stvari in opravlja zelo veliko poklicev, vendar si je ne predstavljam kot predsednico (in vrhovno poveljnico). Še več: funkcija predsednika je v veliki meri simbolična, zato si ne želim, da bi jo opravljala invalidna oseba.”

    Sploh ne razumem, kako si lahko napisal kaj tako zmedenega in neargumentiranega. Najprej trdiš, da Pečaričeva ni opravilno sposobna za predsedniško funkcijo, saj je invalidna. Nato izražiš spoštovanje do invalidov. Seveda, spoštujemo invalide, ampak predsedniška funkcija zahteva delo, ki ga Pečaričeva ne bi zmogla opraviti.
    A kasneje trdiš prav nasprotno: predsedniška funkcija je v veliki meri simbolna (kar z drugimi besedami pomeni, da ne zahteva dela in aktivnosti v pravem smislu besede) ter da si prav zato ne predstavljaš invalida na tem položaju. Predsedniška funkcija morda zares ne zahteva veliko fizične kondicije in sposobnosti, ampak invalid je ne sme zasedati, saj s tem ne ustreza simbolni višini predsedniške ravni. To lahko razumem samo na en način: invalid si ne zasluži spoštovanja in ugleda, ki pritičeta predsedniku.

    Ne morem verjeti, kako lahko dejansko objavljate tako nepremišljene in pravzaprav sovražne prispevke v tedniku, ki se predstavlja za presežnega.

  55. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @aquinas:
    Če bi spremljal moje dosedanje komentarje, bi si mogoče dovolil zaznat, kako nesmiselno je mene predstavit za Tipično levo. Pod mojimi je namreč včasih vladala zmeda. Tipični levaki so me hrulili, da sem tipični desnak, tipični desnaki, da sem tipičen levak. Počasi so se umaknili, ker nepripadnega res ni užitek na tak način zafrkavat.

    Tako je! Bistvena je vsebina, nameni, cilji. Od kod ti ideja, da mi je vse ruralno ali cerkveno Tuje? Res sem odrasla v mestu, res moja vzgoja ni ruralne narave. Izviram pa iz pol ateistične in pol katoliške familije. Pristopila sem k verouku in izstopila. Neprešteto nedelj sem skozi otroštvo preživela ob tortici omizja Ivana Mraka. Razumem, da verjetno ne veš, kdo je to, ampak upam si garantirat, da mi že ob tem podatku Cerkveno ne more bit nikoli več Tuje! Vprašanje je samo, ali je človek sposoben oblikovat lastno mnenje, si je zmožen dopustit bit radoveden, pristopat z dvomi in sprejet relativno plat zaznav. Ja, po eni strani je izvor moje družine tudi ruralen, in v ruralno okolje smo hodili po solato in pomagat gladit prepire med prav nič brihtnimi sorodniki in njihovimi sosedi.

    Ja, menim, da Peterle s pomočjo vlade izkorišča ruralne viže za pridobivanje simpatij tistih, ki so se počutili odrinjeno volilno telo. Tistih, ki jih sicer politika briga predvsem na način Šarovčeva sliva kompleksov. Tistih, ki v življenju niso prijeli knjige v roko, se pa odpravijo vsako nedeljo k maši. Menim, da so zato v protor vnesli nazadovalno vzdušje. Da ne pridonašajo k dvigu kulturnega nivoja, na vasi ali v mestu, ampak se repenčijo na potuhi lahko obvladljive in slabo razgledane populacije.

    Pri kandidatih za predsednika ne moremo upoštevat njihovega programa, ker ga nimajo, in jim ga ni treba imeti, saj ga ne bodo uveljavljali!!! Zato gledamo predvsem na njihove ideološke specifike in sposobnost komunikacije v širšem smislu. Pri tem je politični pedigre vsekakor prednost, vendar se ravno zaradi funkcije maskote vprašamo, kakšne vrste pedigre pa je to, da bo zaznamoval identiteto slovenskega naroda v naslednjem predsedniškem mandatu?! Postati predsednik ne sme bit samo nagrada starosti za dolg naštepan renome kakršnih koli funkcij že. To ne pomeni s pravega zornega kota gledati na vsebino! Po mojem mnenju. In dejstvo je, da je Peterle ideološko tipičen predstavnik Cerkev – ruralno – kapital. In ne more nas drugače predstavljat kot tako! In ja … meni dotičen slogan ne godi niti najmanj.

    In Svetlana Makarovič je logično podala tako izjavo s takim dejanjem v paketu, ker je pač hotela pokazat svoje razočaranje nad favoriti, pri čemer intelektualno Elena Pečarič med kandidati brez politične zgodovine niti slučajno ni intelektualno nekonkurenčna, čeprav tudi premalo navdušujoča! Zdravstveno pa vsekakor zelo neprimerno. Ne gre namreč samo za invalidski voziček.

  56. aquinas pravi:

    simonarebolj: ‘klerikalno enoumje, fašistoidne ideje, okosteneli konservativizem’ vsi ti izrazi po mojem ravno ne kažejo na sorodnost s cerkvenim okoljem. Saj nimam problemov s tem če ti je to tuje, tudi če si levo ali desno. Ni v tem moja poanta. Problem vidim v tem če se etiketira nekoga ker je pač ‘povezan s cerkvenimi krogi’. To očitno pri nas a priori pri nekaterih povzroči odpor do nekaterih kandidatov, da ne rečem še kaj hujšega. Želel sem zgolj povedati, da je pomembna vsebina, ne pa to kdo izraža mnenje. Zato se mi je zdelo škoda, da želiš diskreditirati peterleta z izrazi kot so ‘mentalna hendikepiranost’. Oprosti, ampak na podlagi česa to trdiš? Na podlagi njegove ideološke usmerjenosti? Kolikor jaz zadeve razumem, različna ideološka usmerjenost nima nobene veze z mentalnimi sposobnostmi. Tvoj stavek: ‘Vprašanje je, ali si res želimo predstavnika tovrstne ideološke percepcije za maskoto slovenskega naroda v svetu’ pa implicira, da ti je pomebna predvsem ideološka percepcija posameznika. Kar mi je popolnoma razumljivo, saj tudi meni je. Ampak to ne vpliva na njegovo mentalno hendikepiranost.
    Glede tvoje opazke o programu. Nisem ravno mislil na strankarski program oz. program, ki bi ga imel v smislu zakonskih in podobnih ukrepov, ker seveda teh pristojnosti nima kot predsednik. To je vsem jasno. Ampak simbolna vloga po drugi strani tudi ne pomeni, da bomo predsednika postavili v vetrino, on bo pa v svojem mandatu zgolj ikona oz. simbol slovenske države. Ima tudi nekaj pomembnih funkcij (ne bom jih sedaj našteval). Tudi predsednik države lahko vodi določene projekte (še posebno težo mu daje njegova avtoriteta), in če ima pripravljen kakšen program glede večjih projektov je to lahko samo plus.

  57. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @aquinas:
    Izrazi, ki si jih naštel, da sem jih uporabila, govorijo, kaj menim v določenem kontekstu. Seveda nisem sorodna s cerkvenim okoljem, predvsem z osnovnimi cerkvenimi smernicami mišljenja in pričakovanji ne! Določeni predpogoji za operiranje z vrednotami in dejanji zglednega katolika so, ne zanikam, zame nesprejemljivi za demokratičen, enakopraven družben ustroj. Verjetno mi ni treba posebej pojasnjevat, za katere teme vse gre.
    Menim, da se politična osebnost, ki se predstavlja kot zgleden katolik, ne more distancirat od osnovnih vrednot klera. Temu primerna je tudi simbolna vloga in zbiranje morebitnih prioritetnih projektov, o kakršnih si govoril. Misliš, da bo Peterle na primer podprl kakšen projekt v smer pravic istospolno usmerjenih? Zame osebno je totalen škandal že to, da se pusti sponzorirat od Boscarola, pri čemer oznanja, kako se mišljenjsko ujemata!!! A take vizije bo podpiral pri nas in v svetu, s kakršnimi je razsajal Boscarol še do nedavnega!!!!!! Seveda je res, da se nagibam k liberalno nastrojenemu mišljenju, in ja, menim, da Peterle pita okosteneli konzervativizem, ki ga hoče zakrinkat z orglicami. Funkcije predsednika ne dojemam kot podelitev nagrade za življenjsko delo, pri čemer bi bil avtomatsko nek drug kandidat manj upravičen do prestola, ker je mlajši in/ali njegov CV ni tako zelo doooolg, čeprav bi bil ideološko veliko bolj napreden.

    Sem pa pred kratkim pustila na primer komentar pod Crnkovičevim blogom, kjer hvalim Gostečnika. Njegovo delovanje kot psihoterapevt, četudi deluje pod okriljem Frančiškanov, se mi ne zdi sporno, ampak celo pohvalno. Verjamem, da lahko stori veliko več dobrega kot slabega. Opažam tudi rahljanje pomembnih klerikalnih moralnih pritiskov na bolj življenjski, demokratično sprejemljivi bazi.

    Tako da ne gre za avtomatizem v odklanjanju vsega, kar diši po kleru. Sem pa absolutno pristaš sekularizacije! In menim, da predsednik civilizirane demokratične države pač ne bi smel bit vezan na katoliške principe. In glede na intervjuje, ki sem jih spremljala, ima Peterle še kako probleme na tem področju. In ti fakti, ja, se mi zdijo zelo pomembno ravno pri izbiri za predsednika države.

    Lp

  58. Nejc Š. pravi:

    Marko, da te ne bo skrbel. Še dosti nas je, ki v bistvu razumemo kar napišeš. Nasprotja so samo toliko bolj “zagreta”.

  59. aquinas pravi:

    simonarebolj: v bistvu ni moj namen polemizirati s teboj glede vrednostnih usmeritev. Sprejemam tvoj pogled in nazore. Vendar na nekaj pa te moram opozoriti. Če samo preberem tvoj stavek:’In menim, da predsednik civilizirane demokratične države pač ne bi smel bit vezan na katoliške principe’. Mislim, oprosti. Žal ne morem verjeti tvoji trditvi. Sploh ti, ki trdiš, da prisegaš na liberalni nazor. Popravi me če sem se zmotil v razumevanju tvoje trditve, ampak ti torej trdiš, da veren katolik (torej nekdo, ki je vezan na katoliške principe) ne more biti predsednik civilizirane demokratične države?? Ne mislim se spuščati v debate o tem kaj katoliška vera zapoveduje in kaj ne (morda kdaj drugič), zdi se mi pa, da kar malo mešaš hruške pa jabolke. Enkrat govoriš o kaoliških principih (odnos do istospolno usmerjenih…) spet drugič pa o kleru. To seveda ni isto, in verjamem, da tudi ti to veš. Samo za informacijo, tudi tisto o Gostenčniku sem prebral, mislim da tudi tvoj komentar. Tvoje mnenje do Gostenčnika mi dokazuje ravno to, da se lahko tudi ti strinjaš z nekom, ki prihaja iz ‘cerkvenih krogov’. In verjemi mi, da je teh Gostenčnikov v KC kar nekaj, samo potruditi se moraš in včasih tudi premagati predsodke. Pri Gostenčniku ti je to uspelo. Zato sem še toliko bolj presenečen glede tvoje zgoraj citirane trditve. In samo za informacijo: Nemčija ima predsednico vlade, ki je teologinja. Pri njih očitno je sprejemljivo in združljivo, da je nekdo na najvišji državni funkciji, ki prisega na katoliške principe. Samo še to. Tudi sam sem za sekularno državo, je pa potrebno razčistiti kaj to v praksi pomeni. Zdi se mi, da v Sloveniji to še zdaleč ni razčiščeno (hote ali nehote).

    lp

  60. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Seveda se strinjam s tabo in poleg Gostečnika tudi sama poznam še nekaj katoliških person, ki se mi zavoljo svoje religiozne usmeritve ne zdijo prav nič problematični. Med teologi pa sploh …

    Da mešam hruške in jabolka meniš samo zato, ker si prezrl v pomembnosti tale stavek v mojem komentarju:
    “… In glede na intervjuje, ki sem jih spremljala, ima Peterle še kako probleme na tem področju. …!”

    Seveda ne mislim, da veren katolik ne more bit predsednik civilizirane demokratične države, pač pa mislim, da je Peterle veliko preveč veren … he, he … Razloge sem pa že navedla.

    Priznam tudi, da bi glede na trenutno situacijo v Sloveniji, že v kali raje videla, da ne bi postal še predstavnik naroda v svetu jasno profiliran podpornik Cerkve in katoliške ideologije. Definitivno pa ne bi nasprotovala avtomatsko, če bi se mi kandidat izkazal zadovoljivo širokega duha in nazorov. Nasprotujem še posebej Peterletu!!!!!! In še dodatno posebej, ko je za svojo bogato kampanjo izbral oprodo Boscarola, kar se mi zdi, če ne drugega, že odraz nedostojnosti. Seveda se Peterletu ne more zdet nič nedostojnega pri tem, ker je sam mentalitetno hendikepiran in bi z veseljem živel v državi, kjer bi Boscarolove fantazme pozdravili z aplavzi in odobravanjem. Bljak!

    Preprosto mi ne gre.
    Se pa strinjam, da v Sloveniji še marsikaj ni razčiščeno … in bolj se kvazi razčiščuje, bolj je vse skupaj zasmeteno.

    Lp

  61. blue73 pravi:

    @MC Hm, v isti prilogi (Dnevnikov objektiv) zasledim tvoj sestavek in dva “odgovora” na tvojo kolumno prejšnjega tedna.

    Čudi me predvsem to, da uredništvo ne odgovori (ali pa tebi ne omogočijo takojšnjega odziva) na trditve, da si “cvet zla … neoliberalnega kapitalizma”, “turbodesničarski populist”, “onesnaževalec javne zavesti”, “nestrpnež, ki so ga polna usta demokracije” in da “omalovažujoče podtikaš”, “žališ kar počez”, “prostaško v nič daješ”, “razglašaš mehki fašizem” ter “nemoteno (nekaznovano) za soliden honorar javno žališ, podtikaš, napačno razumeš, laično sodiš in predvsem zastrupljaš že itak bolno vzdušje”. /avtorja : Marko Brecelj in Gregor Tomc/

    Kakšen je tvoj odgovor na tak pogrom?

  62. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Blue: V časopisih je navada, da avtorji ne odgovarjajo na pripombe bralcev takoj oz. istočasno (da ne bi izkoriščali prednosti domačega terena). Če bom torej odgovarjal Breclju in Tomcu, bo to objavljeno šele naslednjo soboto.

    Seveda pa ne bom odgovarjal.

  63. maatjazh maatjazh pravi:

    Komuniciranje v eno samo smer je seveda hudo tvegana zadeva, saj se človek slej ko prej znajde v slepi ulici.

    Kdor molči, s tem pove, da se strinja (star rek).

    Tudi med komentarji k zgornjemu članku je kar nekaj pomembnih vprašanj, na katera avtor ne odgovori. Ne zna? Ne more? Noče?

    Bralcu je ta vzvišenost težko razumljiva, saj ostaja neargumentirana. Neutemeljena. Že itak.

    Nojevstvo?

  64. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Matjaž: V več kot dvajsetih pisanja za tiskane medije sem že zdavnaj ugotovil (in se navadil), da se avtor ne more (preveč) obremenjevat z mnenji svojih bralcev. Pisanje pač ni dialog. Jaz nekaj napišem, bralec pa si nekaj misli. Vesel sem, da je sploh prebral in da si sploh kaj misli – kaj konkretno, pa lahko zaradi mene (včasih) ostane tudi skrivnost.

    Ko sem začel pisati blog oz. objavljat na internetu, sem seveda to stališče moral revidirat, tako da zdaj marsikdaj in marsikomu odgovarjam. Vsem seveda ne morem, ker za to nimam časa, niti se mi ne zdi vedno vredno, ali pa se mi kdaj ne ljubi. Razlogi za moje neodgovarjanje na komentarje so včasih eni, včasih drugi, včasih tretji. V nobenem primeru pa ni treba iz tega ne vem kaj sklepat.

  65. mburger pravi:

    Marko Crnkovič, pozdravljen

    Sem Miha Burger, poznava se še iz začetkov 90-ih, ko ste objavili nekaj mojih člankov v Razgledih. Oglašam se v obliki komentarja na ta prispevek, podobno kot sem se danes oglasil na blog Andreja Košaka.
    Zato ker sem danes postavil na svojo spletno stran “www.naddemokracija.si” prispevek, namenjen vam, pa Andreju Košaku in podobnim in vsem vašim komentatorjem, z naslovom, “zajebana demokracija”.
    Ker, kot da se vsi skupaj vrtimo v nekakšnih zaprtih krogih, pa vsi čutimo, vsaj tisti, ki uporabljamo ta nova spletna orodja, da bi se morda lahko naredil kakšen korak več v tej zajebani demokraciji. Prispevek bom sedajle prilepil, vi, Marko, pa nanj odgovorite ali ne odgovorite, v bistvu mi je všeč vaš zadnji odgovor Matjažu. V resnici se nobenemu od nas ne sanja, kaj bo blog ali spletni forum doprinesel v prihodnje temu kar je začel Ksenofan, Sokratov učitelj.

    Prispevek:
    “Na enem od spletnih forumov sem pred kratkim prebral komentar kako smo sredi zajebane demokracije. Verjetno sem eden mnogih, ki jih je prevzel internet in njegov domet. Zaradi projekta s katerim se ukvarjam, to je, večji vpliv državljana pri odločanju o skupnostnih, javnih zadevah, me je posebej potegnilo v prebiranje spletnih forumov in blogov. Predvsem tistih, ki se dotikajo javnih, skupnostnih problemov. Zelo jasen skupni imenovalec vsega kar sem na teh forumih in blogih videl je: obstoječa demokracija v Sloveniji je res zajebana zadeva. Predvsem ogromno jamranja in stokanja nad tistimi, ki odločajo o skupnostnih zadevah, a naslednji hip še več jamranja, predvsem pa zajebavanja vseh, ki kakšno neumnost ali nepravilnost odgovornih za te probleme, tudi osvetlijo. Ja, najbolj preveva vse skupaj, da smo sredi neke zajebane demokracije. Bo kar primeren izraz! (najčistejši dokaz, da je izraz primeren, je na primer Mičo Mrkaič, njegova reakcija na žaljivke na njegov račun in na stotine reakcij na njegovo reakcijo in vso kolobocijo, ki je nastala okrog tega zadnje dni avgusta na forumu časnika Finance).

    Kaj pa, če bi se enkrat za spremembo to zajebano demokracijo tudi zares šli, ne pa samo jamrali kako je zajebana in kako se na da nič narediti! Ja, sedaj, ko je končno razvoj tako daleč, da imamo tudi državljani popolnoma zadovoljivo orodje za to. In to so ravno spletni forumi, blogi, pa predvsem digitalno potrdilo, ki ga lahko dvigne vsak državljan in z njim glasuje o vsaki javni zadevi, ki ga zanima, oziroma ima ustavno pravico, da o njej odloča! Odloča brez posrednikov. In vse tiste, ki jim je podelil mandat za upravljanje javnih zadev, s takšno direktno obliko odločanja stalno prisiljuje, da upravljajo z javnimi zadevami tako kot on želi! Ker je to njegova ustavna pravica, jasno zapisana v 3. členu slovenske Ustave. To je z naštetimi orodji izvedljivo. Vzeti si mora le nekaj minut časa in prebrati kako je to mogoče. In o konkretni javni zadevi, ki ga zanima ali celo zadeva, napisati svoj predlog, ali pa si le vzeti kakšno minuto ali dve, pritisniti na gumb za glasovanje in zadeva se bo z večjo verjetnostjo usmerila tja kot on želi, brez dvoma pa tja, kot si želi večina, ki jih zadeva zanima ali zadeva.

    Predvsem vsi tisti, ki porabljate že zdaj veliko časa in energije za pisanje po forumih in blogih, ki se dotikajo skupnostnih zadev, vsaj majhen delček te energije poskusite usmeriti tudi v to novo obliko demokracije, ki skokovito rase po vsem svetu. Poskusite sodelovati pri oblikovanju predlogov za rešitev javnih zadev, ki vas zanimajo, poskusite sodelovati pri določenih oblikah glasovanja o javnih zadevah, kot smo poskusili tudi na naši spletni strani. Na njej je podana tudi poskusna formula (v rubriki OBVEZA ODGOVORNIH DO ODGOVORA – 3), kako prisiljevati nosilce odločanja, odgovorne, k odgovarjanju. Skozi poskuse bo prišlo do boljših oblik argumentacije o javnih problemih, do boljših rešitev same oblike glasovanja, bo prišlo tudi do količine glasov, ki jo ne more ignorirati niti najbolj ciničen izvoljeni nosilec odločanja o konkretni javni zadevi!

    Demokracija bo končno vredna svojega imena, brez TAKŠNIH ALI DRUGAČNIH pridevnikov. Konec koncev, v slovenskem prevodu pomeni vladavino ljudstva, državljanov. In v omenjenem 3. členu Ustave piše na prvem mestu, KI JO IZVRŠUJEJO NEPOSREDNO!

  66. simm simm pravi:

    @mburger:

    Revolucija, skratka!

  67. simm simm pravi:

    Svetlani se ni zmešalo … ! Žal!

  68. čivka čivka pravi:

    Ijao, Marko! Tebi pa že tvoj “širokopasovni intelek” (včasih se mu moram prav pošteno nasmejati)prekleto škodi in si mi pravi primer, kako v življenju ne smem nikoli razmišljati, če ne želim dobiti rane na želodcu. Tebi potem ta reklama “vsi drugačni – vsi enakopravni”, ki se vrti na nacionalki ne predstavlja nič, njeno bistvo je tvojim očem nevidno :P

  69. 1tastar 1tastar pravi:

    “Vsi drugačni – vsi enakopravni” ne pomeni “vsi drugačni – vsi enaki”.

    Večina blogarjev pa se trudi, da bi bili BOG, ki ustvarja ljudi po svoji podobi.

    Pustite vsakemu, da pove svoje, pa čeprav neumnost. Tudi neumni so drugačni, enakopravni in neenaki.

    Ni pa lepo, da MC že dvajset let napreza svoje umske in literarne sposobnosti, potem pa ga ne briga, kaj si bralci mislijo. Če mu gre za to, da ga berejo, bi bilo dobro vedeti, kaj si pri tem mislijo.

  70. Nova doba » Objave » “Priložnosti za vse” pravi:

    [...] bloger Marko Crnković na primer, je 25. avgusta v Dnevnikovem Objektivu in na svojem blogu (Đurota? Strela? Mišo?) mirno zapisal, da dvomi v (opravilno) sposobnost Elene Pečarič. [...]

  71. Tjaša » Blog Archive » Precejanje kandidatov pravi:

    [...] Elena. Kolikor sem prebledela ob Crnijevih gostilničarjenjih, ki bi jih vsak srčen človek zadržal zase, me moje prvo “srečanje” z Eleno ni [...]

  72. TurboMan TurboMan pravi:

    eh crnko spet neki lupeta …

  73. Balkonski » » Volitve / Ustava RS pravi:

    [...] časom je Marko Crnkovič razburkal javno mnenje z naslednjo ‘tezo‘: “Problem seveda ni v tem, da ima pravico. Problem je v tem, da jo hoče [...]

  74. Dajana » Kaj sploh počne Marko Crnkovič na Blogosu? pravi:

    [...] kandirala za predsednico Slovenije, za opravilno nesposobno za predsednika (o kandidatih piše MC tukaj): Predsednik Republike mora biti opravilno sposoben. Nikjer pa ne piše, da mora biti tak že kot [...]

  75. Kaj sploh počne Marko Crnkovič na Blogosu? | dajana & co. - pravi:

    [...] kandirala za predsednico Slovenije, za opravilno nesposobno za predsednika (o kandidatih piše MC tukaj): Predsednik Republike mora biti opravilno sposoben. Nikjer pa ne piše, da mora biti tak že kot [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.