Pitralon
Torek, 25. september 2007Dvomim, da dandanes še kdo ve, kaj je to pitralon — razen seveda moških od štirideset let navzgor. Ja: to je to, s čimer smo si nekoč davno, ko so nam obrazne dlake šele poganjale in ko še ni bilo plastičnih britvičnih nastavkov z vsako leto več rezili, natirali lica.
Še več: beseda pitralon je kot blagovna znamka celo prešla v splošno jezikovno rabo kot sopomenka za losjon po britju!
Pojma nisem imel, da to še izdelujejo in da je to v resnici švicarska zadeva. (V starih časih jo je po licenci morala izdelovati kakšna Saponia Osijek. Ali morda Zlatorog Maribor. Ne najdem.) Kakorkoli, med rednim bravzanjem po Manufactumu — kjer sem pred časom naročil tisto uro in termometer —, sem naletel na tole.
Zelo poučno geslo o pitralonu je na nemški Wikipediji.
Ali bom pitralon naročil, bom pa še razmislil. Kaj ni malo bedasto naročati vodico za po britju po internetu? To bi pa bil res ultimativni snobizem! Seveda bi vsak brandiran dizajnerski nateg od after-šejva stal precej več od 11 evrov, ampak to v bistvu nič ne spremeni.
Objavljeno v Torek, 25. September, 2007 ob 13:52 v kategoriji Konzumer Blog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
25. September 2007 ob 14:35
Ko že omenjaš sopomenke. Včasih je tudi beseda radenska pomenila vso mineralno vodo z mehurčki.
25. September 2007 ob 14:47
Še bolj se mi zdi uporabna sopomenka superga. Mnogim je namreč neznano, da je to samo firma športnih copat.
25. September 2007 ob 14:54
vem kaj je pitralon, pa sem krepko pod 40..
25. September 2007 ob 14:59
Najbrž gre iz roda v rod, čeprav ga že dolgo nikjer ni.
25. September 2007 ob 15:24
te flaške se pa spomnem, da sem jo videl nekajkrat… če ne doma, pa v bosni
25. September 2007 ob 15:28
[...] Potlej pa sem ugotovil, da zna biti nepismenost neugodna. Sploh, ko klikneš na Crnkovičevo objavo samo zato ker prebereš PIR_ATLON namesto Pitralon. [...]
25. September 2007 ob 16:04
V armadi sem uporabljal tega hudiča in Crno mačko - oba sta bila obupna.
25. September 2007 ob 16:06
Pa še tole sem pozabil, nekatere brihtne glave so ga precejale čez vato in pile - živa groza.
25. September 2007 ob 16:17
Mislim, da je včasih vžgal, ker je malo smrdel po nafti.
Meni je bil ogaben. Sem raje uporabljal kaj drugega.
25. September 2007 ob 17:26
Moji sošolci so smrdeli po Bruttu :- )
25. September 2007 ob 18:09
Jaz sem najprej mislil, da gre za kakšno pirovsko tekmovanje v smislu triatlona –>PIRatlon…
No, tudi take klasične stvari me privlačijo… jaz se še vedno brijem s tistim starim brivnikom v katerega žiletko priviješ. Tako fino sede v roko, primerno težak je… Obrije me pa enako dobro kot novodobne variante s petimi rezili, postavljalci dlak pokonci in električnimi vibracijami. Samo malo bolj je treba paziti.
25. September 2007 ob 19:06
Tudi jaz sem krepko pod 40 pa se ga spomnim… Pri frizerjih so jih imeli, ko sem še imel lase….
25. September 2007 ob 20:50
Ciao = 5.25 eur. Vzameš 3, 4.50 eur po kosu.
26. September 2007 ob 00:49
Takole na pamet bi rekel, da je bil tisti nas Pitralon vzhodnonemski.
Auch in der DDR wurde in den ehemaligen Leo-Werken in Dresden ein Rasierwasser unter dem Namen Pitralon hergestellt.
O.
26. September 2007 ob 07:03
K jutranji kavici paše prijeteno dišeč moški, ker je pomembno, da se dan lepo začne.
Pitralon je pa res malce za časom.
Pa tudi kot splošni izraz je že malce v pokoju. A je imel svoj čas. Res.
Beseda, ki je pridobila pomen na enak način, in so mi njeni mehurčki še vedno zelo všeč, ni radenska, ampak jacuzzi.
lp Nevenka
26. September 2007 ob 10:59
Celo branje sem se probal spomnit, kaj za ena Jugo-kopija je obstajal. Enaka flaska, vse enako, smrdelo enako, pa nikakor ne pride ime na pamet.
26. September 2007 ob 11:03
Mogoče BRIJON? Za to vem, da je obstajalo. Ampak če je bilo vse enako, potem je bil kar pitralon - licenčni, seveda.
26. September 2007 ob 11:11
Prebrala sem članek v Wikipediji.
Menim, da se s švicarskim proizvodom nismo ravno pogosto srečali, najbrž je bil nam znan izdelek iz DDR, tako kot je zapisal okapi. Vsaj po videzu bi človek sklepal. Švicarski izdelek oblikovno spominja na znano kolonsko vodo 4711…
lp Nevenka
26. September 2007 ob 11:21
Mislim, da so našo varianto v yugi delali. Na primorskem je bil še bolj popularen Pino Silvestre (ali nekaj podobnega) v flaški oblike storža, iz Trsta. Smrdel je pa podobno.
26. September 2007 ob 12:03
Strojnik: Pino Silvestre je bil malo kasnejši (v 70. letih), ni pa bil omejen samo na Primorsko. Povsod ga je bilo dovolj.
Poezija: Jugo pitralon je zgledal natanko tako kot ta na slikci, ne glede na to, ali so kopirali original ali kopijo. (Za vonj pa ne jamčim.) In bolj ko razmišljam, bolj se mi dozdeva, da je na flaški v črnem kvadratku namesto Nach jeder Rasur pisalo Posle svakog brijanja. (Srbščina je takrat prevladovala, tudi če so ga delali v Zlatorogu ali Saponii.)
26. September 2007 ob 12:10
Ja, jugo pitralon je izgledal točno tako kot ta na slikici in Brion mu je bil zelo podoben. Uporabljal ga je še moj oče, potem pa sva si z mamo polepšali življenje, in mu ob prvi priložnosti kupili dišeče darilo
lp Nevenka
26. September 2007 ob 12:37
Takole pa pravi o pitralonu in nekaterih drugih omenjenih disavah Momo Kapor, v neki casopisni kolumni.
IZGUBLJENI MIRISI
Ovaj mali ogled o nevažnim stvarima ove nedelje ne bi trebalo da čitaju mlađi od šezdeset godina - ništa neće razumeti.
Ujutru, kad se brijem, i utvrdim novu količinu propasti na svom licu, uvek pomislim na mirise koje je moje pokolenje upotrebljavalo nakon brijanja. Počeli smo, naravno, s ljutom rakijom kao prvim afteršejvom u životu, zbog koga su neki od nas, najverovatnije, i postali pijanci. Kada se porežemo brijačem upotrebljavalo se nešto slično okrugloj kredi, zvalo se stipsa i zaustavljalo je krv. U Beogradu cicije još uvek nazivaju stipsama. Posle rakije pojavi se pravo kozmetičko čudo - prvi posleratni afteršejv, “brion”, dok su drugarice (kasnije dame) imale na raspolaganju dve kolonjske vode - “crnu mačku” i “pokošeno seno”, kao i tradicionalno bugarsko ružino ulje. Nakon “briona” otmeniji sloj Srba dobio je na raspolaganje “pitralon” - miris od koga su crkavale muve kada slučajno slete na nečije sveže obrijano lice dok mu se vlasnik spusti posle ručka da otkunja.
Kako je zemlja više propadala, živeći naizgled u blagostanju, pojavljivali su se novi mirisi; najpre kolonjska voda “prastara”, a zatim “pino silvestre” u staklenom čudu od dizajna koji je predstavljao šišarku punu mirisa borove šume. Pravi kapitalizam najavio se u obliku elegantnih belih boca od plastike na kojima su ispod starog jedrenjaka stajala magična slova OLD SPICE. Posle toga više niko nije mogao da prati najezdu najrazličitijih kolonjskih voda, parfema i afteršejvova, od “Pako Rabana” preko Diorovog “eau sauvage” sve do “davidofa”, čiju bočicu mi je poklonio neko veoma drag.
Vir: forum.bgdcafe.com/lofiversion/index.php/t6732.html
26. September 2007 ob 12:46
Na spodnjem naslovu (cisto na koncu), je pa se slikica Briona.
http://www.leksikon-yu-mitologije.net/read.php?id=3427
O.
26. September 2007 ob 13:50
Doma imam rjavo plastenko BRIONA z nekaj ml tekočine. Ostala je za spomin…
Takole piše: BRION lotion posle brijanja
Izdeluje Dahlia Beograd
26. September 2007 ob 22:14
Super. Spomini na otroštvo so se vrnilli. S Pitralonom sem razkuževala moje prve mozolčke.
27. September 2007 ob 23:14
Sam še vedno uporabljam Pino Silvestre. Meni je bil vedno všeč vonj po borovih iglicah in Pino Silvestre je še danes na policah, celo v ‘dm’ in NAMI sem ga našel, delajo pa tudi šampon in kremo za britje. Seveda ne sodi med ‘fine’ vonjave tipa CKlein ali Brutt, ampak spada med spodobne ‘vodice’, ki so se obdržale do danes. Takoimenovane fine vonjave sploh ne veš, po čem dišijo, večinoma prijetno.
17. Maj 2008 ob 13:24
[...] Potlej pa sem ugotovil, da zna biti nepismenost neugodna. Sploh, ko klikneš na Crnkovičevo objavo samo zato ker prebereš PIRATLON namesto Pitralon. [...]