Luč princa Teme
Sobota, 24. november 2007V začetku oktobra sem objavil kolumno z naslovom Ne tulil ne tekel — namreč z volkovi —, v kateri sem napisal, da se mi zdi personificiranje Janeza Janše kot bav-bava, ki straši novinarje in urednike, bolan pogled na svet. Da ne bi slučajno kdo pomislil, da bom po premierovem ponedeljkovem nastopu v parlamentu to stališče revidiral. Ne. Ostajam pri svojem, da je bila Zgaga-Šurčeva petstoenainsedemdesetglava peticija majhen, toda eksploziven kup tendencioznega in politikantskega nakladanja, ki je slovenskim medijem bolj škodovalo kot pa koristilo.
Res je, da so tuji mediji obilno poročali o peticiji in domnevnih pritiskih in da so mednarodne novinarske organizacije podprle alarm slovenskih kolegov. Toda nihče od tujih novinarjev in nihče iz teh organizacij ni nič vprašal nikogar od tistih, ki se s peticijo niso strinjali. Nihče ni nič vprašal Steinbucha, Markeša, Makaroviča, nenazadnje tudi mene in še koga. Tuji mediji — in z njimi vred vsi tisti, ki na rit padejo, če jim jih kdo omeni — so v tem primeru gladko padli na izpitu.
Ker nisem ne aktivist ne pravičnik, me to sploh ne moti — kaj šele, da bi bil užaljen. Kolegi pri mnenjskem koritu so pač uzurpirali komunikacijske kanale in se etablirali kot edini merodajni razsodniki. Naj. To pravim zato, da boste vedeli: recimo Handelsblatt, “najvplivnejši nemški finančni časopis”, naj si mnenja Brankice Petković z Mirovnega inštituta zatakne za klobuk. Vsi tisti, ki bi radi Janši nekaj dokazali, pa naj si zataknejo za klobuk celo tujo štampo s temi mnenji vred, ki evropski patronažni službi potrjujejo stereotipe o državi, ki je pravkar izvita izpod škornja komunizma zgledala tako lepo napredna, zdaj pa vendarle regresira v tipično belorusko stanje posttotalitarnega sindroma.
Kljub temu, da se je nanašal na medije, se mi je Janšev govor v parlamentu zdel dober. Poslušal sem ga z odprtimi usti od začetka do konca. Nisem mogel verjeti, da je kot precizen in pronicljiv politik, a žagovinast in nesimpatičen retorik zmožen publiko držati v šahu tako dolgo in tako fokusirano. To je bil doživet govor, govor s težo in za v anale.
Glavni protiargument proti Janševemu obračunu z novinarji je ta, da je iz medijev naredil državni problem — če že ne sovražnika — številka ena. To je nenavadno ali vsaj nedržavniško, ni pa povsem brez podlage. Slovenski mediji nikoli niso hoteli biti samo watchdog, temveč so vedno skrbeli za to, da je država v bistvu v stanju permanentnega, vsak dan znova razpisanega referenduma o vsaki najmanjši temi, ki se je vlada loti. V tem dam Janši prav, ko pravi, da se tako ne dá delati.
V tem smislu tudi njegova interpretacija domnevno SD-jevskega ozadja peticije v resnici ni tako prenapeta, kot je videti. Seveda ni nastala v koprodukciji ali s plonkanjem. Je pa zato res, da gre ne le za iste politične vrednote, temveč predvsem za isti način razmišljanja. Novinarji razmišljajo kot opozicijski politiki, opozicijski politiki pa kot novinarji. Z malo domišljije — ki je ima Janša še preveč — in političnega taktiziranja je mogoče zlahka servirati sklep, da je peticija nastala v španoviji.
Pa še nekaj. Vsi se zgražajo, da je Janša v PowerPointu kazal sheme medijskih lastništev in dokazoval politično prepletenost z opozicijo, ne pa podrejenost vladi. Tu je bil najbolj tendenciozen, ampak vseeno: od kdaj pa lastništvo najpomembnejših tiskanih medijev v Sloveniji naenkrat ni problem? Najmanj, kar lahko o tem rečemo, je to, da zaradi političnih afiliacij — in to še zdaleč ne samo skozi KAD in SOD — nikoli ni bilo, ni in najbrž še dolgo ne bo (če sploh kdaj) higienično. O tem že leta in leta čivkajo vrabci. Zdaj, ko se je ob to obregnil Janša, pa tak cirkus.
S kontroverznim “princem Teme” je tako: težko mu je dati prav, a še težje ga je ne razumeti. On je navsezadnje človek, ki ga mediji že desetletje in pol — najmanj pa od depalovaške odstavitve — konstantno in sistematično sesuvajo. Včasih upravičeno, včasih ne. Ampak sesuvajo ga konstantno in sistematično. Janša je utelešenje in simbol slovenskih okostnjakov iz preteklosti in strahov pred prihodnostjo. Vedno se vse zgrne nanj. Sesuvali so ga v opoziciji, sesuvajo ga v vladi, sesuvali ga bodo spet v opoziciji. Ma kaj sesuvajo, mediji ga sistematično sovražijo. Janša je the man they love to hate. Od medijev je pokasiral toliko in takšne, da je po eni strani neverjetno, da je sploh še priseben. Po drugi pa — če predpostavimo, da je vsaj pol vsega res — je še bolj neverjetno, da politično in gospodarsko stanje v Sloveniji ni še devetkrat hujše.
To, kar se je dogajalo v ponedeljek v parlamentu, je bil njegov véliki trenutek maščevanja ali vsaj zadoščenja. Nanj se je odlično pripravil in po mojem tudi dosegel svoj cilj: ker ni imel kaj izgubiti, je ponižal medije nazaj. Seveda pa je to bil tudi politični samomor. Morda bo pripeljal mandat do konca, a dvomim, da bo še kdaj na oblasti. (Razen če izvede puč, kot bi tipično pripomnili hudobneži.) To je bil — ironično in po svoje tragično — njegov labodji spev.
Dnevnikov Objektiv, 24.11.2007
Objavljeno v Sobota, 24. November, 2007 ob 22:01 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
24. November 2007 ob 22:12
[...] Forum das Apostas Desportivas ApostaGanha - Ã
24. November 2007 ob 22:21
[...] Indra o de la Magia Cotidiana wrote an interesting post today!.Here’s a quick excerpt V začetku oktobra sem objavil kolumno z naslovom Ne tulil ne tekel — namreč z volkovi —, v kateri sem napisal, da se mi zdi personificiranje Janeza Janše kot bav-bava, ki straši novinarje in urednike, bolan pogled na svet. Da ne bi slučajno kdo pomislil, da bom po premierovem ponedeljkovem nastopu v parlamentu to stališče revidiral. Ne. Ostajam pri svojem, da je bila Zgaga-Šurčeva petstoenainsedemdesetglava peticija majhen, toda eksploziven kup tendencioznega in politikantskega nakladanja, ki j [...]
24. November 2007 ob 22:43
Bravo Marko Crnkovič. Sem že mislil, da si podlegel svojim tajkunskim prijateljem, pa vidim da še vseeno razmišljaš s svojo glavo (tu in tam). Tokrat dober komentar, za moj okus seveda.
p.s. od napada, ki ga je Janša napovedal tajkunom pa ne bo nič. Izgleda da je preveč vpleten v to dogajanje že od prej, če ne bi že do sedaj stopil nekaterim za vrat. Vendar bi ga pred porazom na naslednjih volitvah rešilo samo to. Pozdrav.
25. November 2007 ob 00:49
“To je bil — ironično in po svoje tragično — njegov labodji spev.”
Ja, spev grdega račka, ki z razliko od pravljičnega nikoli več ne bo postal labod.
25. November 2007 ob 07:08
labodji spev?
kakor za koga.
Zame sigurno ne in za marsikoga, ki mu že gre to nenehno Cviklasto & Co drekanje na živce, prav tako ne.
Trenutna situacija me močno spominja na dogodke, ko so bili moji otroci še majhni. takrat so v naši soseščini stanovali t. i. “pravoverni”, ki so imeli nabritega mulca, ki je nenehno koga mrcvaril. Pa nikoli ni bil za ničesar kriv.
Potem pa se je lotil, kdo ve zakaj, moje hčerke, ki pa si je ob odraščanju med 3 brati nabrala ohoho izkušenj.
Čeprav je bnila malo mlajša od njega, se mu je nekega lepega dne postavila po robu in dobil jih je- dobesedno-po nosu. Ker enostavno mulc ni pričakoval, da si bo sploh kdo DRZNIL nasprotovati njjegovo visokosti.
potem so starši naredil cel ulični halo, nekateri so-valda-potegnili z njimi zaradi morebitnih koristi- pa so se ušteli- drugi so bili tiho in so se strinjali, tretji , peščici, pa se je oddahnilo, da se je našel kdo-četudi deklica-ki je nasilnežu vrnila v njegovem stilu.
In če še ne veste: marsikdo od podpisanih novinarjev danes milo toži, da je bil prvotni dokument bistveno drugačen od tega, ki je kasneje zagledal luč sveta….
O tem pa, kako močno je sovraštvo opozicije, pa lahko nejeverneži najlaže preverijo na terenu.
Zadnjič mi je rekel nekdo, da bi ga bilo treba “pospraviti” tako kot se je to počelo včasih.
ostali pa so mu burno pritrjevali…..
In če bo kdaj kakšen tak “okostnjak” nanj naredil atentat, se ne bom niti malo čudila….
Sovraštvo namreč zna zaslepiti človeka….
In ker predvidevam (ker ga nimam za neumnega), da Janša to še kako dobro ve, pa kljub temu še zmeraj vztraja in hoče delati kot je prav, mi je všeč…
Ni RIT kakršnih je v politiki kot listja in trave!
25. November 2007 ob 09:34
Presenetljivo, koliko sovražnosti se ustvarja s pomočjo besede……..mesec tišine prosim, mene že glava boli od vseh informacij !!
25. November 2007 ob 11:00
dobro, celo zelo dobro, marko. Odlična analiza stanja, mislim pa, da se motiš glede prihodnosti. Tudi ob Depali vasi je bilo videti, da je Janševa prihodnost zapečatena. V nepravni državi, kakršna je Slovenija, kjer je vse relativno, bo že našel način in besede, kako prepričati sebe in druge. Ker ima vsak, tudi politični nasprotniki, svoje okostnjake v omari.
Konkurenca je pa žalostno skromna. Če so nam všeč ali ne, imamo v zgornji ligi le Kučana, Drnovška in Janšo, vsi drugi so pa statisti, ki ne premorejo več kot trenutnih prebliskov.
25. November 2007 ob 11:35
“Morda bo pripeljal mandat do konca, a dvomim, da bo še kdaj na oblasti. (Razen če izvede puč, kot bi tipično pripomnili hudobneži.) To je bil — ironično in po svoje tragično — njegov labodji spev.”
Tale o puču z oddelkom armade NATO je malo hecna.
Janša pa se bo po mojem vrtel v najvišjih vrhovih slovenske politike do penzije, če bo hotel. Dela mu ne bo zmanjkalo, idej pa očitno tudi ne.
25. November 2007 ob 11:52
Marko, dober objektiven in realističen pogled na to nakladaško 100x predimenzirano peticijo…
No, Markeš bi danes peticijo nedvomno podpisal…
25. November 2007 ob 14:34
Najbolj neverjetno se mi zdi, da je kdo vzdržal poslušat cel Janšev govor!
25. November 2007 ob 14:38
…da je ob tem užival, je še toliko bolj neverjetno.
25. November 2007 ob 17:20
“Toda nihče od tujih novinarjev in nihče iz teh organizacij ni nič vprašal nikogar od tistih, ki se s peticijo niso strinjali.”
Očitno so tudi vsi tuji novinarji “neuravnoteženi” in del Kučanovega klana, kajne Marko?
A bi ti spraševal prorežimske novinarje v Rusiji o medijski svobodi pri njih?
25. November 2007 ob 18:23
Odličen blog, hvala bogu nekdo, ki zna misliti naravnost in objektivno oceniti situacijo.
25. November 2007 ob 18:27
Hm, a ti sam sebi verjameš? Da te ta hudobno manipulatorski duh uspe prepričat, je pa res dosežek. Ali pa tudi ne. Fino je oponirat večini prisebnega prebivalstva deželice, ki pravi odJJebi! blagemu vodji, a ne? Tako fino pobalinsko in provokativno se potem počutiš, se zdi. Tvoj disput izzveni, kot da gre za to, da novinarji skačejo JJ-ju po glavi, ostali nenovinarji te dežele, ki bi recimo takisto podpisali kakšno peticijo za kakšno drugo področje bitja in žitja, pa smo nerelevantni. Trdim, da se je skozi rezultat volitev in referenduma jasno pokazalo, da se je JJ in vlada v celoti, ljudstvu usedla v želodec in trdim, da ne samo in zgolj zaradi novinarjev. Vsak na svoji koži čuti del razsvetljenega vladanja. Mene je sezul, ko je v medijih LAGAL o stvareh, ki jih od blizu poznam in so sicer obče precej irelevantne, mi pa dajo vedet, da mu tudi sicer ne gre zaupat, ker bo za svoj cilj prikrajal resnico do onemoglosti.
25. November 2007 ob 19:23
@zolja
k profesionalnemu novinarstvu spada, da poskusiš zbrati in primerjati različne poglede na predmet pisanja - preprosto rečeno, tiste, ki tezo podpirajo in tiste, ki tezo zavračajo. Omenjanje prorežimskosti ali pa primerjanje Ruske situacije s Slovensko je tragikomično, očitno so nekateri popolnoma izgubili občutek za realnost, da o sposobnosti logičnega razmišljanja ne govorim.
V Rusiji zaradi medijske nesvobode ne moreš nič slabega prebrati o Putinu. Rezultat: Putinova Enotna Rusija bo zmagala na volitvah.
V čem je to primerljivo s Slovenijo?
25. November 2007 ob 19:36
@beduin, moj komentar v ničemer ne primerja Slovenije in Rusije.
25. November 2007 ob 19:57
zolja, ne me met za norca. “Toda nihče od tujih novinarjev in nihče iz teh organizacij ni nič vprašal nikogar od tistih, ki se s peticijo niso strinjali.” Očitno so tudi vsi tuji novinarji “neuravnoteženi” in del Kučanovega klana, kajne Marko? A bi ti spraševal prorežimske novinarje v Rusiji o medijski svobodi pri njih? Tvoje vprašanje je komentar na grajanje tujih novinarjev s strani g.Crnkoviča in vsebuje implicitni sklep: če je nesmiselno spraševati prorežimske novinarje v Rusiji, kako je z medijsko svobodo, je to nesmiselno tudi v Sloveniji in g.Crnkovič nima prav, ko takšno neprofesionalno ravnanje v svojem komentarju graja. Implicitno primerjaš stanje v Sloveniji in Rusiji.
25. November 2007 ob 20:01
@chef
Ja, men je to tud fascinantno
Jansa ima v bistvu dva problema:
referenduma ne da delati. Morda res, a sedanji opoziciji je to kar
uspevalo. Je pa res, da ni sla na noz novinarji in da si je, ce si je
medije res prisvojila tako kot je do pred kratkim uspevalo Jansi, to storila na mnogo bolj prikrit nacin.
ki so mu vzeli liziko. Takoj ko mu je Bosko Srot obrnil hrbet, je
potegnil na plano papirje o tem, da vlada ne nadzoruje nobenega
medija. Problem je v tem, da se je preobrat zgodil tako hitro, da
se Jansa zaradi tega nihce ne smili.
in tudi sedanja opozicija je pokasirala marsikatero hudo, pa ceprav
je medijem svetovnonazorsko blizje. Jansev problem je seveda tudi ta,
da se kljub triletni praksi v poziciji se vedno obnasa kot opozicija. In nikakor si ne da dopovedati, da je to cista neumnost.
25. November 2007 ob 20:49
Steinbucha bi blo treba uprasat, kaj? (smeh)
Kar se pa tice Jansevega “mascevanja” nad mediji, enim se nm je zdelo to zelo smesno. Kaj zdej opozicija ne pizdi dost cez njega, se more pa nad medije spravt? Prej je lahku cez Ropa govoru, zdej pa lahku samo cez medije? Z mediji je pa bitko dost lazji dobit, a ne? (sarkazem). Sej ne pravm, clouk res dobr jezk vrti, tud zarad inflacije ga najbrz nebi smel tolk kritizirat, ampak ta simuliranje zrtve je pa res ze klise. Kdo je pa cajtnge o blatenju Janse kazal 5 let nazaj?…?…
25. November 2007 ob 22:14
“Janša je the man they love to hate” In pred njim je bil to Pučnik.
“Morda bo pripeljal mandat do konca, a dvomim, da bo še kdaj na oblasti. (Razen če izvede puč, kot bi tipično pripomnili hudobneži.) To je bil — ironično in po svoje tragično — njegov labodji spev.” In vendar je tip dosegel veliko. Mogoče celo več kot so mu politični botri pripsovali, vsaj po Depali vasi, da lahko še doseže.
Zdj bo, kot sem že rekel, čas za nove generacije politikov. Po teh volitvah.
26. November 2007 ob 17:25
Marko, za ta komentar pa ti lahko rečem samo svaka čast!
27. November 2007 ob 00:02
@chef
Zakaj? Ker ni bil po tvojem okusu? Meni je bil veliko večji problem poslušati nato posamezne poslance opozicije in koalicije, ker sm vse slišal najmanj 10x (da ne govorimo še potem o tistem prijavlanju komentarjev ki se je zavleklo do polnoči)
27. November 2007 ob 01:53
Odličen prispevek …
A potem nisi med tistimi, ki jih Golobič vabi na kosilo, ha, ha …
27. November 2007 ob 07:38
@Nejc Š.: Sploh ne, meni grejo vsi enako na živce. Ampak dve uri poslušat predvidljivo jamranje, ki so ga potem še stokrat obnovili, je res občudovanja vredno!