Superlativi
Torek, 27. november 2007V soboto je Oskar — iz zdravstvenih razlogov z zamudo — praznoval prvi rojstni dan. Objavljam kratko komentirano fotoreportažo: ne toliko o žuru samem kot bolj o stvareh okrog tega. Tudi niso nastale ne vem kakšne fotografije, ki bi jih bil pripravljen pokazati v javnosti. In ker je bilo super, sledi nekaj superlativov:
Najlepši copatki
Morali bi prispeti že kak teden prej, vendar so iz Robeeza poslali napačne — in to podložene škorenjčke za 6–12 mesecev. Na mojo reklamacijo so odgovorili, da lahko napačno pošiljko obdržimo, pravi itemsi pa so potem prispeli res ekspresno. Tako je Oskar preživel svoj prvi rojstnodnevni žur tako rekoč v kopačkah, škorenjčki pa še čakajo srečnega dobitnika.
Najboljša vožnja z nakupovalnim vozičkom
Najboljša vožnja z nakupovalnim vozičkom je prva vožnja z nakupovalnim vozičkom. Bila je nenapovedano presenečenje, pravzaprav trenutna domislica. Ko smo šli v Leclerc po nakupih za pogostitev — in po daljšem času z Oskarjem v supermarket sploh —, ni nikomur prišlo na misel, da nam ni treba vzeti s seboj vozička. Namreč otroškega vozička. Fotografija prikazuje Oskarja med izbiro svečk.
Najboljša torta
Namenoma objavljam samo preostalo tretjino torte, ne cele, da se ne bi blamiral s tipografskim zmazkom, kar je s smetano izpisana številka ena (v šrifti Cream extra bold serifna) nedvomno bila. S tem sem dokazal, da sem bolj talentiran za torte kot pa za dizajn. Saherca je bila namreč zelo dobra. Celo meni, ki sem — vsaj kot maître pâtissier — znan po samokritičnosti, je bila všeč. Gostje so jo dejansko hvalili, in to po mojem ne samo iz vljudnosti. Po težkih dilemah, po katerem receptu naj jo naredim, sem se odločil za varianto iz knjige Sto in enkrat dober tek Rolanda Gööcka. Roland Gööck je nemški avtor, ki mi je bil okrog leta 1970, morda ‘75 všeč že zaradi najbolj bizarnega priimka, kar sem jih kdaj videl. Pisal je zanimive, bolj ali manj mladini namenjene poljudnoznanstvene knjige, med drugim tudi Vsa čuda sveta in omenjeni gastronomski kuriozum.
Najnovejši vozni park
Ob teh dveh darilih sem se nenadoma zavedel, da je Oskar že velik in da je fant. Če ne štejem tega, da ga nikoli nismo oblačili v roza — in da je tudi svetlo modra skoraj prepovedana (razen kvečjemu za kakšno pižamico) —, sta ta dva avtka definitivno njegova prva spolno definirana objekta. Girls don’t drive!
Najbolj smešno darilo
Kavboj Jimmy jezdi po preriji — mislim, predsobi. Nič ni tako fascinantno kot zvok.
Najbolj čeden gost
Pin-stripe suit, srajčka, kravata … Po izjavi ene od gostij sicer “najbolj na fedrih” od vseh prisotnih. Temu primerno si je petletnik med tri-, štiriurnim stampedom slekel suknjič in snel kravato — in si ju spet nadel ob odhodu. Sicer pa je bilo na žuru (z nami domačimi vred) 30 ljudi, od tega 18 odraslih in 12 otrok (z mojo 18-letno Lizo vred in še enim homunkulusom, ki je prišel v trebuhu). Devet povabljencev (6 plus 3) se je opravičilo. Kvalifikacija za vabilo je bil vsaj en otrok do šest let na družino. Brez tega bi nas bilo hitro dvakrat, trikrat toliko. Single staršev ni bilo, ampak ne namenoma. Pravilo ni veljalo za strica in teto ter varuško in spremljevalca. Končali smo ob osmih.
Objavljeno v Torek, 27. November, 2007 ob 10:00 v kategoriji BabyBlog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
27. November 2007 ob 12:40
kravata in prst v nosu - priceless
27. November 2007 ob 12:53
Ja, za potomce bi šel tudi peš za Yumo če treba.
27. November 2007 ob 13:43
Najboljši bloger
27. November 2007 ob 14:15
V soboto je imela prvi rojstni dan tudi moja nečakinja. Praktično sem cel teden študiral, kaj bi ji kupil za darilo, potem sem s sestrino pomočjo izbral neko podobno vozilce kot je na sliki zgoraj levo (desni je bolj za fantke, pa verjetno lahko dokupiš kasneje še razne prikolice). Nekaj posebnega je bil fotosešn za goste, kjer so nečakinjo posadili na stol za dojenčke, pred njo postavili neko mini torto in eno svečko na vrhu. Tamala najprej da v usta svečko, potem pa se namaže po celotnem obrazu s čokolado. Da kolateralne škode v stanovanju niti ne omenjam.
27. November 2007 ob 15:00
Imel sem namen naredit gasilsko fotko vseh frocov, pa sem imel preveč dela s postrežbo — no, pa tudi druženjem. Torto smo zarezali prepozno, ko je bil Oskar že malo zaspan in nezainteresiran. Kar pa zadeva kolateralno škodo, smo jo dobro odnesli: padlo je samo eno (visoko, stoječe) korito za rože, sicer brez vidnih posledic.
27. November 2007 ob 16:55
Glede podloženih škorenjčkov in srečnega dobitnika – kje pa je kakšna nagradna igra?
Resno … Če iščeš kandidate, se prijavljam (me pa zanima, kakšne barve so).
27. November 2007 ob 17:53
Najbrž ste se imeli luštno. In kaj je menil Oskar?
Hm, a da punce ne vozijo?
Ja, najbrž ne, če se jim kupi punčka. Sicer pa z veseljem.
lp Nevenka
27. November 2007 ob 20:50
Smo imeli več idej kaj naj bi Oskar dobil za svoj prvi RD, no nekako je prevladal SUV poganjalček. Upam, da mu bo všeč.
Drugače pa…girls drive even better… http://kdoteje.be/spasky/?p=298
27. November 2007 ob 20:55
Res je, Spasky, zdaj se spomnim. In ja, SUV mu je že všeč.
28. November 2007 ob 03:13
“S tem sem dokazal, da sem bolj talentiran za torte kot pa za dizajn.”. Res je.
28. November 2007 ob 11:14
Kako leta tečejo.Moja vnukinja Urška pa je v soboto praznovala20. roj.dan vnuk Jure pa17.Okoli novega leta naju z ženo čaka še eno takšno rojstnodnevno praznovanje za spoznanje malo mlajših vnukov.Kako hitro tečejo ta leta se sprva še opazi ne,ampak ko so pa že vnuki toliko stari je pa to spoznanje kar malo kruto, torta pa res mora bit, če je ni, ni prave štimunge,Obilo veselja še naprej.