Monstruozni karbunkelj

Sobota, 8. marec 2008

Ne strinjam se s Košakom, ki je v zvezi z natečajem za “Plečnikov” Mesarski most ostro napadel župana Jankovića in podžupana Koželja, glavnega mestnega urbanista, in jima naprtil krivdo za tako rekoč uničenje Ljubljane. Seveda je res, da so v prestolnici že marsikaj dobrega podrli in marsikaj slabega zgradili, vendar mislim, da to ni njuna zasluga. Predvsem pa mislim, da nima smisla uresničevati Plečnikovih projektov izpred šestdesetih in več let. Nobenih tako starih projektov nima smisla uresničevati. Življenje gre naprej in z njim arhitektura. Morda dandanes res ni genijev, kakršen je bil domnevno Plečnik, ampak s tem pač moramo živeti. Hiše so znamenje časa, v katerem so zgrajene. So znamenje sedanjosti, ne preteklosti.

Sicer pa arhitektom svetujem, naj se s Plečnikom že enkrat nehajo obremenjevati.


Avtor projekta za NUK 2, ki bi ga naj po skoraj dvajsetih letih kolobocij vendarle začeli čudežno graditi prav letos, v volilnem letu, je arhitekt Marko Mušič. Projekt je nastal leta 1989, vmes pa naj bi ga arhitekt večkrat posodobil — tako berem danes.

Ta projekt ni videti prav nič posodobljen. Morda ga je avtor tako funkcionalno kot estetsko res popravljal, a dejstvo je, da zato ne zgleda prav nič bolj sodobno. In kako tudi bi? Načrt za NUK 2 je zgledal nesodobno — outdated — že ob nastanku. Že takrat je bil za časom. Gre namreč za tipično dolgočasno, neinventivno, hladno, racionalistično, brezosebno, navidez klasicistično, postmodernistično arhitekturo osemdesetih let, ki je bila leta 1989 že definitivno v zatonu.

Recimo, da bo NUK 2 res zgrajen v naslednjih nekaj letih. Ampak če bo res, bo zgrajen po skoraj četrt stoletja starih načrtih! To pa je skoraj polovica časa, ki je minila od Plečnikove smrti!

Če se vrli arhitekti v glavnem strinjajo, da Plečnika ni treba častiti tako, da bi danes gradili zgradbe, ki jih njemu ni uspelo postaviti zaživa, potem naj tudi dvignejo glas, da ne rabimo novega NUK-a po načrtih, ki so ne le zastareli, temveč tudi grozni na pogled. Argument nesmiselnosti realizacije starih projektov bi lahko izkoristili za to, da nasproti Križank ne bo stal “monstruozni karbunkelj”.

Pri vsem tem kešu, ki so ga za NUK 2 že zagonili po nepotrebnem, bi bili stroški naročila novemu arhitektu še najmanj.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 8. Marec, 2008 ob 13:35 v kategoriji Ljubljana, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

59 komentarjev na “Monstruozni karbunkelj”

  1. Tečnstrdesc pravi:

    Se strinjam, v vseh pogledih bi se Slovenci morali počasi pričeti zavedati, da živimo v 21.stoletju.

  2. mijau pravi:

    Še največji umetnik nima vseh stvaritev enakovrednih, tako tudi Plečnikove nisi bile vse “naj, naj”. In to že v tistem času. Tisti stožec nad predvidenim parlamentom že ne.

  3. davidpelko pravi:

    Uf, ne morem verjet, da se strinjam s tabo. NUK II izgleda pošastno za današnje čase.

    Ampak Košak ima vseeno prav. Mostovi ob Ljubljanici bi morali biti dokončani, tako kot si je Plečnik zamislil. Gre se za celovitost, če nič drugega.

  4. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Mijau: Ne gre za to, da bi bil Plečnikov most slab projekt. Gre za princip, da se ne gradi tako stare arhitekture. Tudi ljudje se danes oblačimo po današnji modi, ne po tisti od ne vem kdaj.

  5. ikari pravi:

    Soglašam. Že ob pogledu na fotografijo t.i. NUKll človeku postane slabo. Ne samo da gre za grozljivo degradacijo prostora z rušenjem rimskih ostalin, kar je že samo na sebi greh proti kulturi. Ne, tipično “sposobni” urbanist mesta Ljubljana bo, sredi prazne parcele, umestil nekakšno barakico, ki bo spominjala na Gadafi center z Bleda. Razumem, po svoje, ker se je pač preveč pokradlo, da se je celotna stavba NUKll skrčila za pol, a prazne površine, ki kar zevajo iz te makete, me navdajajo s strahom pred praznino.

    Komentar na zastarelost Plečnika: ko bi Marko tako dobro pisal kot Dickens, bi se prav tako protivil “abridged” verzijam svojih tekstov, pa čeprav že 100 let po prvi objavi.
    Za odtenek nad pasom: Mesarski most je, vsaj zame, naravni zaključek izgleda Tržnice, kolikor je sedaj dograjena. Zaokroženje celostne podobe neke (nedokončane) vizije.
    Mislim, da vsi, ki sodelujemo v tej razpravi, poznamo obseg načrtov arhitekta Plečnika za ta del mesta. V kolikor je izgradnja celotnega načrta za tržnico, magistrat, most in Petkovškovo nabrežje danes že neizvedljiva bi bilo čepo videti svaj Mesarski most takšen kot ga je načrtoval Plečnik.

    Poleg tega bi rad dodal zgodbo iz Španije:
    Leta 1999 sem sedel v Ponferradi, nekako 40 km izven Compostele in srkal kavo ob pol enih ponoči, na lokalni železniški postajici. Govoril sem z domačinko, ki ni nič vedela o Sloveniji. Potem sva prešla na arhitekturo in na, jasno, lokalnega junaka Gaudija. Ker je punca študirala neko družboslovno zadevo, jo je takoj zanimalo če imamo kakega znanega arhitekta. Začel sem plašno, kot pravi sloven’c in rekel: “ne vem če si že slišala zanj: Jože…” “Plečnik????”me je dopolnila. Ja, punca, ki še slišala ni za Slovenijo je vedela za Plečnika. Toliko o neprepoznavnosti, Marko….

  6. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Tako je. Strinjam se z davidpelkom, tokrat. Za celovitost gre!!! In za umeščanje arhitekturnih projektov v določeno že zgrajeno okolje, ki ima svoj utrip in zraven pač ne spada vsaka novodobna instant postavljena vaza. Drobne dopolnitve v svrho konstruktivne uporabnosti že lahko podpremo, ignoriranje že dobro zasnovane celote pa rajši ne. Še posebej pri nas ne, ko se arhitekti tako neverjetno izkazujejo v okusu in kvaliteti gradnje, kar si v kolumnah na podobne teme ugotavljal že tudi sam. Ugotovitev, da gre pri določeni stavbi za grozoto, ki straši otroke, naj bo tako potrjena kot strokovna ugotovitev in okej, se temu pač na tak način streže. Zato enačenje z NUK problematiko ne vidim kot primerno potezo. Nihče nikjer ne upa trdit, da gre pri Plečnikovi zasnovi Mesarskega mostu za njegov propadli projekt poln gnusa in groze. Zgovarjajo se na težavnost izvedljivosti (hahahaha) in na pomanjkljivosti za sodoben način življenja (od smeha pokam …). Jankovič pa s svojimi urbanističnimi idejami resnično straši že od začetka in samo veseli bomo lahko, če mu bo uspelo zgolj realizirat tisti njegov stadion, ki bo ostajal pol prazen na naš račun.

  7. ikari plebanus civitate labacensis pravi:

    Tako kot bi v “svrho” narodnega dostojanstva podprla uporabo slovenskega jezika na blogu??????

  8. ikari plebanus civitate labacensis pravi:

    Ne, ne. Najbolj se poka od smeha, ker sta, tako Jankovič, kot Koželj, na veliko “cvilila” da bosta ustavila nelegalno gradnjo na grajskem griču; no ja, dokler ni dobil primerne odškodnine za tisto “nadomestno gradjno”-minimalno po eno stanovanje sta fasala s Koželjem v tisti bajti. In zdj je vse potihnilo. Tega “problema” ni nikoli bilo.

    Politika je pač umetnost verjetnega, mar ne?

  9. Dejan Kaloh pravi:

    Marko, o sodobnosti, da ne rečem o futuristiki novodobne arhitekture – predvidevam, da si sicer verjetno že videl, pa za druge: odličen primer (uspele) arhitekturne sinteze med tradicijo in modernostjo je nam bližnji Graz – Kunsthaus in Murinsel…

  10. ikari plebanus civitate labacensis pravi:

    in je dejan odkril toplo vodo…. bravo, bravo

    jst sem proti takim monstruoznim eksperimentom. Nekako mi baročno-jezuitska šola arhitekture v pallazzo stilu in jeklo-ter-steklo arhitektura 20.st ne pašeta skupi. To ni tako kot jagode in čokolada. Ne, to je tako kot smetana in belgian chocholates… če kdo razume namig nj (ne) bruha. Še bolj nasno znam to povedat: to je kot incest. Eni to počnejo, samo o tem molčijo.

  11. vickyha pravi:

    Točno to, Dejan. Ne gre za vzdrževanje ali nadaljevanje Plečnikovega stila, temveč za uspešno sintezo tradicije in moderne. S tem, da naj tudi med tema dvema obstaja nekakšen smiselni link. Kar ne pomeni, da to uspe vsakemu u.d.i.a, ki je od blizu povohal ljubljanski faks. (in misli, da zgolj zato vse to obvlada)
    Ne strinjam pa se s takšno novodobno arhitekturo, ki je zgolj ekshibicinistična, za vsako ceno avantgardna in sploh, popolnoma neskladna z okoljem. Sicer pa sem mnenja, da pri nas vlada v smeri arhitekturnega razvoja precejšnje enoumje, za razliko od naših zahodnih sosedov.

  12. mica mica pravi:

    strinjam se s tistimi, ki so PROTI temu, da se zmaliči stari del Ljubljane. če se ga bodo lotili požrešni in pregrešni apetiti današnjih arhitektov, božemili, kakšen spaček lahko nastane iz mesta, ki nam je, dandanašnji, s svojo originalnostjo še lahko v veselje in ponos.
    Na vsak ančin se zavzemam za to, da se tistim, ki si želijo pridobiti nesmrtnost s podobnimi projekti kot je NUK II. odločno stopi na prste. na vsak način pa tudi jankoviću, za kulturo in njeno dediščino ima, OČITNO, prav toliko posluha kot moj levi čevelj.
    Če zgradijo NUK nekje na obrobju, in to v obliki kakršen naj bi bil, nič hudega. Ne pa tam, sredi nekega zaokroženega arhitekturnega stila….
    je pa zanimivo, kar Košak piše, se prvič strinjam z njim. In to me še ravno toliko čudi in spravlja v zadrego kot kaj drugega :-)

  13. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Dragi Marko

    Hvala bogu, da se vsi ne strinjamo, saj bi popolnoma padli v enoumje. Toda ni mi jasno, zakaj bojo gradili Nuk 2 po Mušiču, ki ni nič posebnega, marveč postmodernistična zastarela arhitektura. Plečnik pa je vendar oblikoval celoten del mesta in bi bilo normalno, da se njegovo delo zaključi v enovitem stilu. Zadnjič sem gledal Omizje in dobil sem vtis, da se mestne oblasti že sedaj opravičujejo za Emoniko. Ni mi jasno, kako je lahko tako butast natečaj, da lahko kdorkoli gradi kar se mu zazdi. V tem primeru bo Trigranit zgradil nekakšen Disneyland. Torej po vsem sodeč bomo dobili novi Mesarski most, zasterel NUK 2 in nekakšen Disneyland. Je lahko še slabše?

  14. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Andrej: Disneyland? Ne vidim razlogov, da bi se tega bali. Emonica najbrž ne bo najbolj genialnen arhitekturni kompleks na svetu, ampak bo vsaj solidno. En tak majhen Potsdamer-Platz, primeren za majhno, ampak vseeno urbano Ljubljano.

  15. andrejkosak andrejkosak pravi:

    Marko

    Bomo videli. Postdamer Platz je res impozanten, čeprav ni ravno najbolj priljubljen del Berlina. Dosti lepši je npr. Hachishe Markt, sam pa živim v becirku Prenzlauerberg, ki je čudovit del mesta. Večina fasad je obnovljenih in je del vzhodnega Berlina. Na splošno je vzhod dosti bolj dinamičen kot zahod. Pridi kaj na obisk.

  16. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Berlin je vsekakor fascinanten. Odkril sem ga pozno, šele pred tremi leti. Ja, Prenzlauerberg, res lepo.

  17. ikari pravi:

    @vickyha: wow kak zanimiv nik-NOT. tistega ki si je izmislil naziv “U.D.I.A” bi bilo pa tako treba nagradit z “redom metka v tilnik. To se pravilno krajša: univ. dipl. ing. arh.!!!!!

    @mica: razsvetli me, kje vidiš “Zaokorožen arhitekturni stil na parceli NUKll. Zdj če bi govorila o tržnici bi te razumel. Iz komentarja pa se vidi da se ne vozišp veliko po Zoisovi do križišča s Slovensko, ker streljaš buče, orposti na izrazu. Na tem vogalu ni stila. Je pa Jankovičev levi čevelj…

    @andrej: ker lahko!!! Kar predstavljam si ljubljanske branjevke, kako so mimo kasnejše lokacije za stari NUK, pri samoastanu Križnikov, vozile svoje cize iz Trnovega oz Krakovega, pri tem pa komentirale kako da bo Severna postaja Tržaškega ajzenpona popolnoma uničila lepoto Ljubljane. No vsaj ena stvar je stalnica: neumnost. O ostalih podobnoastih pa ni vredno govorit.

  18. mica mica pravi:

    ikari, imaš prav- ne vozim se tam pogosto, če že grem tam okoli, grem peš. kar se avta & avtomobila tiče, se Ljubljančanov precej bojim- zlasti njihovega cestnega nastopaštva in nasilja.
    Čeprav sem domaz dežele, sem na Lj. – na nek način-sentimentalno povezana…in res NE BI rada, se se to mesto zmaliči v neko brezosebno gmoto, ki ni ne tič, ne miš.

  19. Pedant pravi:

    Saj vem, da se lahko na internetu piše karkoli, ampak vseeno: Prenzlauerberg je Prenzlauer Berg, Hachishe Markt pa – verjetno – Hackescher Markt. Vsaj od nekoga, ki živi v Berlinu, bi pričakoval, da to ve.

  20. ikari pravi:

    @mica: potem sva že dva. mislim da je najslabš kar se lahko zgodi kulturi v tem mestu da se gradi ne na pol NUKll. Marko je mel pred leti, če se prav spomnem, članek o tem kako je zgeajena Francoska nacionalna knjižnica. Tist člank je bil… wow. Pr nas se bo pa gradil kurnik in 5 novih grdih stolpnic????

    Ni res da se pr nas ne podre vse kar je grdo. Baje je v času socializma obstajal arhitekt, ki je gradil modernistično: z velik betona in stekla, pa so mu vmes že vse podrli. CElo stari AMZ pri Brinju in stro sejmišče v Kranju. Jst se pa še imena tega “umetniškega delovca” ne spomnem.

    @pedant: bravo, bravo pa si postal zrel za nov nik: težak. Erare humanum est ti najbrž nič ne pomeni?

  21. mica mica pravi:

    …sicer pa- če se za trenutek preselim še na podeželje. Srce me boli ob misli, KAKo so ga zmaličili arhitekti. :-(
    Ko smo pred davnimi leti želeli zidati hišo, smo dobili na voljo dva, tri tipe hiš in četudi bi pred tisto gospo padla na kolena, ne bi kaj prida koristilo.
    In tako smo potem zgradili popolnoma /!/ nefunkcionalno hišo, pritličje zavzema brezvezna klet v kateri se je nabirala sama šara, pritličje, kjer smo stanovali in podstreha….
    bajta, ki je stala cel kup denarja, ki je žrla polena, in je ni bilo moč normalno ogreti.

    V zadnjih cca 30 letih sem tiste, ki so držali roko nad tovrstno zidavo, že milijonkrat poslala k hudiču- pa , žal, še niso šli
    :-(

    Da so ob tem pa dovolili, da se je vsa stara in tipično podeželjska arhitektura uničila (beri:podrla) in da pri tem niso trenili z očesom, jim pa sploh ne odpustim.

    Ravno danes sem se(službeno)vozila po planotah okoli kraja, kejr živim. Saj so- teoretično- tam zrasle lepe hiše, ampak….četudi sem totalen laik me nihče ne bo prepričal, da vse tisti 1-2 nadstropni “gradovi” sodijo v hribovite predele.
    grozljivo.
    obenem pa imam pred seboj fotografije določenih domačij (ki jih ni več), ki so bile – preprosto rečeno- nekaj izjemnega, nekaj posebnega.

    KAKO NAJ OB VSEM TEM ČLVOEK VERJAME, DA ARHITEKTI ŽELIJO LJUBLJANI “NAJBOLJŠE” OD NAJBOLJŠEGA?!?!

    mi lahko kdo da pameten in meni razumljiv odgovor?!

  22. Pedant pravi:

    Joj, ikari, ne afnaj se. Gre za nekaj drugega: prvi je Prenzlauer Berg narobe napisal Andrej, takoj v naslednjem odgovoru pa ga je, prav tako narobe, napisal Marko, ki se je – precej očitno – zanesel na to, da je Andrej ime te berlinske četri napisal prav. Še posebej zato, ker je obenem napisal, da je Berlin “odkril pozno, pred tremi leti”. Ker je internet pač internet, se takšne napake samo širijo in širijo in potem, o groza, postanejo “resnica”. Ne, nič ni narobe, da nanje kdo opozori. In tistemu arhitektu – oziroma “umetniškemu delovcu”, kot mu praviš – je ime Savin Sever.

  23. ikari pravi:

    @mica: čist razumem kaj si hotela povedat. tut jst se velikokrat držim za glavo ko gledam stare fotografije… kako smo v 50 letih degradiral vrednost prostora… patetično. kot bi se načrtno delal na osiromašenju podedovane pokrajine.

    @pedant: model res si zoprn. Kdo se je zatipkal in zakaj ni niti pomembno niti važno. Tisti, ki smo že bli v Berlinu in vemo da je kennedy rekel da je krof, bomo že najdl napako. kaj pa če sta si modela s to napakco dovolila insajdersko kodo ki je ti ne štekaš????
    Kar se ‘ubogega’ Savina Severja tiče bi te rad opozoril na dejstvo da je čas najhujši kritik “umetnosti”. In, dejstvo da so Severju pordl celo WC, ki si ga je baje postavil na lastnem vrtu (karikirano povedano) pove o tem tovarišu VSE. Čas ga, zelo očitno, sovraži. Mojo uporabo besedne zveze “umetniški delavec” si pa interpretiral pravilno: obstajajo umetniki kot Plečnik in umetniški delavci kot Sever. Slednjim se vse podre….

  24. Pedant pravi:

    Ah, ikari, zdaj si me pa res: grem na drevo in vse igrače bom vzel s seboj in nikoli več ne bom šel dol. Anonimno komentiranje na blogih je pa itak samo fajn ventil za vsakršne frustracije. V mojem primeru očitno intelektulane. Kaj pa v tvojem?

  25. ikari pravi:

    @pedant:jst si anonimno komentiranje privoščim, ker sem res anonimen člen raje. sicer objavljam a povsod je moj nik Ikari. Če bi premogel vsaj iskrico intelekta bi moj blog že našel. v tem primeru pa, ko si se sam opredelil za beg na drevo pa raje ostani GOR.

  26. Pedant pravi:

    Ja, redko je imel kdo – morda celo kakšen desničar – tako zelo prav, ikari: res si anonimen.

  27. ikari pravi:

    @pedant:kolk si me prizadel s tem komentrajem. sj bi jokov pa mi je robčkov zmankal. -.-’

    kolk mi pa dol visi. s tem znanjem v glavi lahko vsak izpit nardim z 10. Povprečje mam pa 9.5. In ko grem na sestanke na faksu, kot tajnik ŠS svojga faksa, me vsi prfoksi poznajo po imenu. anonimnost? pa kaj…. lepo je v tej državi bit neznan. nebi hotel bit v ospredju. se da čist lepo porivat rajo od odzadi. to ve tut trenutna oblast. zato se pa janša skos smeji na naš račun. ta nardo vedno reče “Hvala pa še kdaj:”

  28. watashi pravi:

    malo izven konteksta pa vendar…vesel kupim parcelo v vasi Bizovik-potrebno potrditi projekt s strani Zavoda za ohranitev kulturne dediščine-določena smer slemena,klasična kritina,brez balkonov in frčad,okna osno simetrična,bela fasada,obvezne avtohtone rastline,ipd…okoliške hiše pa vseh barv, z balkoni, frčadami nadstreški,palmami, ravnimi strehami…grem na Zavod, opišem dejansko stanje-ja veste, mi pri tem nič ne moremo, ljudje nas žal ne upoštevajo…žalosten prodam parcelo…toliko o strokovnjakih na področju arhitekture in urbanizma…

  29. vickyha pravi:

    MICA in ostali: Sem komaj čakala, da pride debeta do sem. Čisto slučajno se (profesionalno) na dnevnem redu srečujem in ukvarjam s polomijami, ki jih ustvarjajo naši u.d.i.a.-ji in morda tudi tisti, ki to niso. (ne, Ikari, te okrajšave si pa nisem jaz izmislila). Zato imam možnost pregleda nad veliko količino tistega, kar se gradi zadnjih letih. Mene najprej seveda zanimata funkcija in logistika. “Form follows function ” (M.V.d. Rohe) in ne obratno, kot to mnogokrat doživim. Če bi šlo zgolj za moje mnenje, bi billo to še najmanj. Ampak kopica uporabnikov, ki (drago plača te storitve) in je potem sila nezadovoljna z rezultati naših nadebudnih projektantov (in posledično s kvaliteto bivanja) me je o tem že zdavnaj prepričala. Včasih se sprašujem, kaj imajo na tem našem (edinem!) faksu namesto predmeta prostorsko planiranje. Nekatere prostorske razporeditve so prav idiotske, da ne rečem porazne. Ampak, so pa kul in inovatinve v očeh avtorja…. To pa to. Uporabniki pa nesrečni. In besni! V glavnem imam že bogato osebno zbirko krasnih primerov projektanstskega neznanja in snobizma….. Od tega pati naša ljuba domovina, verjemite mi. Če ne bi videla, ne bi verjela.
    Pa smo mislili, da je arhitektura uporabna veda. (ha, ha, ha……)

  30. mica mica pravi:

    no, končno sem te dočakala!! Upala sem, da boš že veliko prej pobrala vrženo rokavico, pa povedala svoje mnenje
    :-)
    Pa šalo na stran.
    Kar se NUK-a tiče lahko rečem le tisto, kar čutim, da bi moralo biti prav. Glede na kulturno dediščino, ki smo jo dobili v upravljanje in s katero moramo, vsaj tako menim, ravnati karseda previdno, strpno in z občutkom.
    Povsem drugače pa lahko sodim, se jezim, bentim, pošiljam k vragu………., ko se spomnim lastnega mavzoleja, ki smo ga bili pred cca 30 leti (+ – ) PRISILJENI zidati. Pa ne samo to: spominjam se vsaj stotih prošenj, ki sem jih naslovila na upravno enoto z željo, da bi lahko psotavili hišo vsaj kakšen meter bolj k cesti (poti), da bi s tem pridobili malo več prostora za hišo, ki je obrnjen k soncu in bi bil lahko sila koristen in bi ga lahko praktično uporabljali za lastna in siceršnja družabna srečanja. Ampak NE! S številnimi uradniškimi grožnjami so nas prisilili, da imamo sedaj dvorišče veliko kot jakšno javno parkirišče, neuporabno /ker je na S strani/ , spredaj pa nam je še sosed naredil barako tik ob meji :-(
    Naj se zaradi tega z njim prepiram?!
    Si predstavljaš življenje v takem arhitekturnem spačku, ko zakonca ostaneta sama in otroci odfrčijo od doma?! Grozljivo! 3/4 hiše neuporabnega prostora!
    Na srečo sta dva otroka želela ostati doma in si preurediti vsak svoje nadstropje. In s tem smo si nakopali dela čez glavo! najbolj enostavno bi bilo – seveda- če bi imeli denar, vse skupaj podreti in narediti na novo, žal te možnosti ni bilo. Si pa sedaj belimo glave, tuhtamo in tehtamo, KAKO urediti stanovanje, da ne bodo same stene, hodniki in vrata. Saj sama veš, kaj imajo hiše iz tega obdobja v izobilju: tisoč neuporabnih in nepotrebnih hodnikov, pa prav toliko vrat!
    In ko obiskujem znance, ki gradijo danes, me ob njihovih FUNKCIONALNIH, a vseeno prijaznih bivališčih, ki se nekako vklapljajo TUDI v siceršnjo – nekdanjo- arhitekturno podobo kraja, SRCE BOLI. Z manj denarja so prišli do bivališča, ki je daleč, daleč bolj funkcionalno kot naše, da o energetski varčnosti ne govorim.
    Zanimiva mi je hiška, iz neposredne bližine, prazna je samevala že bogvedi koliko časa. Njej podobnih je bilo ob glavni ulici še veliko, ampak so jih podrli in zgradili podobna jajca kot so bila naša. na mestu te, o kateri govorim, pa je na zunaj zrasla enaka, le notranjost je…..da bi se človek zaljubil vanjo!

    Sicer pa v mestu (Lj.) ni dosti bolje. Znanka je kupila stanovanje v nekem starejšem bloku, trosobno, ampak kaj, ko je bilo temačno, brez pravega prostora, hodnik pa tak kot glavna aleja sredi pariza.
    Pa so arhitekti naredili čirule -čarule in danes je to stanovanje….strašno lepo, prijazno, sončno in dopadljivo.
    vprašanje, ki se psotavlja: ZAKAJ jim je to danes uspelo, prvotni lastniki pa so v tisti temni ječi morali živeti več desetletij?
    Zakaj so eni arhitekti taki, pa jim vseeno dajo možnost, da skvarijo vse, kar dobijo v roke?!
    Kje je tukaj logika?
    jaz je ne vidim, verjetno res nisem dovolj brihtna kot je pred kratkim rekla Vanja.

  31. mijau pravi:

    Takšne težave, kot jih je imel Watashi in Mica, sem imel tudi sam in najbrž tisoče drugih.

    V moji soseščini so bile obstoječe hiše raznih tipov, z različnimi smermi slemen in tudi zaradi konfiguracije terena razmetane različno daleč ena od druge, pa vendar so meni določili točno lokacijo na parceli in smer slemena, ki mi ni odgovarjala.

    Ko sem to povedal geometru, ki mi je delal izmero (včasih sva skupaj igrala tarok), me je potolažil, da iz biroja nikoli nihče ne hodi kontrolirat, kako so ljudje ubogali njihova navodila. Skratka, napravili smo po mojem.

  32. vickyha pravi:

    Mica, morda pa tudi zate ni čisto propozno. Bi bila presenečena kaj se včasih da. Pošlji mi načrte pa bova videli kaj se da…..
    S pozdravi, dr. House :)

  33. ikari pravi:

    no zdj bom pa še jst predlagu eno noro idejo:
    @mica&vickyha: na netu bi moral obstajat en sajt, portal, server, ka me briga kaj, ki bi se ukvarjal s prostorsko problematiko. ne tolk elektronska zemljiška njiga zafuranih arhitekturnih projektov, kot bolk katalog vseh novogradenj med 1991 in danes, ocena teh gradenj-strokovna in pa komentar častnega razzodišča vsaj treh laikov in treh univ dipl ing arh. Zadnjo oceno dela tako poda sodnik:čas. Sliš se, tole zadnje otročje, samo je res. Smo ravn začel razpravo o SAvinu Severju, ki so mu v roku 30 let vse podrl.

    Vsakič ko godim po Ljubljani pa odkrivam hiše, ki jih nato naslednji dan zdemolirajo, da zgradijo bloke, mi pride na misel ta ideja- namreč da bi moral bit register podrtih bajt na volj, da se da primerjat prostor. Za BS 4-stožice, na savski ježi, ob Dunajski sem še dans jezen k so podrl 6 bajtic da so naredl incestuozno grd parkplac!!!!! Bravo bebci.

  34. jernej pravi:

    Hiše so znamenje preteklosti. Tu in tam zraste kakšna, ki predstavlja prihodnost…da pa bi kakšna odražala sedanjost si pa ne predstavljam :)

  35. ikari pravi:

    @jernej: in zato bi bil čas da Ljubljana spet postane to kar je na začetku 20 stoletja že bila: avatngarda, če hočeš, balkanskih mest: Največji hotel na balkanu- GH Union, najvišja stavba na balkanu- Nebotičnik.
    Dejmo si na tej podlagi povrnit en zalet ne samo v arhitekturi, ampak tut v umetnosti.

    Postavi se vprašanje kdo bi to znal: mogoče sem pristranski do teh mojstrov s katerimi sem govoril in jih pač poznam: Gabrijelčič, Sadar&Vuga in Podrecca imajo vizijo. Tale pod-županovalec je pa dokazano bolj ali manj samo POD, manjka končnica en.

  36. jegla pravi:

    Prevod “KARBUNKELJ”-a – v angleščini “CARBUNCLE” – ne pomeni samo “tvor”, “čir” in “tur”, ampak tudi “granat” in “rubin”. Vsaj tako je napisano v velikem Gradovem angleško-slovenskem slovarju, čeprav je le-ta tudi že star, iz leta 1984, he, he.

  37. fritz fritz pravi:

    …no, ja…
    - za NUK 2 bi morali narediti nov mednarodni natečaj in se potem takoj lotiti gradnje. Naj vas ne zavedejo sedanje aktivnosti, ki so zgolj metanje peska v oči in nabiranje predvolilnih točk. Kdor je podrobno bral tekste v dnevnih novicah je prebral, da morajo “samo še razčistiti stanje glede ene parcele z okoliškimi stanovalci”, potem pa se bo vse skupaj začelo… pa kaj še! Če še ni zemljiško vse čisto, ne bo iz vsega skupaj nič! Pa tudi bolje bo tako. Projekt je zastarel tako oblikovno in tehnično…
    - Mesarski most… vsem “poznavalcem” Plečnikovega dela, najbrž nikoli ne bo jasno, da Plečnik danes, če bi imel možnost nikoli ne bi postavil svojega mostu, takšnega kot je v načrtih, pač pa bi današnje mesto razumel drugače in zato tudi most zasnoval drugače. Osebno menim, da je tako tudi prav in da mesarski most, ko bo, ne sme biti Plečnikov.
    - Sever ima kar nekaj svojih objektov postavljenih in jih najbrž nikoili ne bodo podrli…
    @ ikari… najbrž ti je tudi zelo žal Kolizeja…

  38. mica mica pravi:

    ob vseh mnenjih za in proti sem se spomnila nekega dogodka iz grčije.
    Teta, ki je bila rpecej pri denarju, me je povabila na počitnice in stanovali sva v nekem ne preveč poceni hotelu. vse okoli mene je pokalo od imenitnosti in lišpa česar pač kot preprosto kmečko dekle nisem bila vajena.
    V hotelu je bila tudi večja skupina ruskih turistov in toliko dragih znamk in različnih oblik zlata kot so ga ti imeli na sebi, še nisem videla na nikomur.
    Zlasti ženske so bile nekaj posebnega in teta me je nenehno opozarjala kateri modni kreator se diči na kateri.
    A potem, ko se te Rusinje dvignile svoje riti izza miz, sva s teto planile v odrešujoč smeh:
    na nogah so imele navadne bele natikače (ali pa zlate, odvisno), pa kratke štumfke
    :-)
    za crknt smešno.
    Skratka, hočem reči, da če ne bomo pazljivi, bo Ljubljana psotala (ali katerikoli drug kraj ) s tako in drugačno vkup nametano arhitekturo, podoben tem Rusinjam

    :-)

  39. ikari pravi:

    @jegla: bravo, punca, pismena si. vsi znamo uporabljat slovarje…
    ker tega ni nihče pred tabo storil, bi ti bilo lahko jasno da nihče ni HOTEL tega narest.

    @fritz: zate tri točke komentarja:
    - za NUKll se ve da se bo gradil še leta in leta, podobno kot nova pediatrija pa nova onko, pa nova nevro, pa nova …; samo neobveščeni laiki mislijo da bo jutr janković zasadu prvo lopato. Strgar je baje že leta 1993 zazidal temeljni kamen za Meaarski most, pa je to tut vse kar od mosta do dans je narejeno.
    Na to temo dalje: mendarodni razpis bi jst dal v smeti. S tem bi se postopek podaljšal še za 10 let. Natečajno dokumentacijo se da Fosterju ali pa Podrecci.Konec koncev bi moral pol arhitekti narest še načrte. A bojo na pamet gradil????? Niso vsi arhitekti Gaudi, dragi moj.
    -maš srečo da nisem Homeini. Če bi bil, bi zdj zarad bogokletja izrekel nad tabo FATVO, pa mislim da nisem edini tak. Ne se mi približevat. Plečnikov most bi zaokrožil kolonade. Pa še en “fetiš” je glede izvedbe tega mosta: tako bi dobil prvi pokrit most v mestu.
    - Kolizej? A se še ni podrl sam vase? Dejmo pomagat. To je en od projekotv, ki ga podpiram. Izjav da bo kazil LJ pa ne jemljem resno. Konec koncev se v LJ peljemo mimo stavbe LPP, ki jo je Crnkovič na svojem blogu že popljuval, pa ,imo Pivovarne Union, ki še kar kazi središče Ljubljane in še je nekaj takih stavb. Če mesta ne kazijo socialistične ostaline ki so, v mojih komentarjih zgoraj, že naštete, pol ga tut Kolizej ne bo. Mislim da bo prizidek Opere večji problem kot bi bil Novi Kolizej.

    @mica: dobra ilustracija položaja.

    @MC & Andrej K.: je kdo od vaju bral Historiana avtorice Elizabeth Kostove. Tam je opis Ljubljane. Se splača vedet.

  40. fritz fritz pravi:

    @ ikari… samo v tem se strinjam s teboj, da ponavadi dobre stvari nastanejo tam, kjer se ne sprašuje preveč ljudi, ampak se zadeve nekomu dodelijo in jih ta naredi… dobro ali slabo…
    aja, pa še to… upam, da si res iz foha (arhitekt), ker si glede vsega tako pameten,…drugače pa tudi zate malce Prešerna ne bi škodilo…

  41. ikari pravi:

    @fritz: Reciva takole: če nebi študiral, to kar žalibog moram, ker pač nimam mature, bi bil na arhitekturi. Nima veze, še bom nekoč. Še boljše: kot laik imam, na svojo večjo čast, že leta stike z velikimi glavami stroke in umetnosti. Poznam vse naštete projekte in imam sam veliko znanja s tega področja.
    Svoje mnenje podajam kot lastno mnenje laika in ne kot strokovne smernice. S stanjem erhitekutre v Ljubljani sem “intimno” seznanjen. Moj glavni problem je, da mi “playerji” ne priznajo pravice do mnenja. Živimo v družbi kjer “ni važno kaj rečeš, pač pa kdo si ko govoriš”. Kljub dobrim, žalibog partijskim, zvezam, lahko bi bil z Kučanom na TI, pa mi do tega ni, se moje mnenje nikjer ne sliši. Tako sem lani komentiral, edini, dejstvo da je nekdo na Infekcijski prodal, ilegalno jasno, pol parcele Infekcijske klinike, da se na njej zdj gradi blok. Pametno polde. Zdj sem pa edini ki vpije v puščavi, ko se spet govori o mostu mimo Stomatološke. To je o mostu z Roške na Njegoševo.

    @Marko Crnkovič&Andrej Košak: Rad bi slišal vajini mnenji o Mostu z Roške na Njegoševo. Tam bodo z eno potezo uničili ne samo zapornico pač pa tudi Hrvatski trg. Oboje je oblikoval Plečnik. Moj komentar na Ednevniku: http://www.ednevnik.si/?u=ikarifoto

  42. miran pravi:

    Kljub vsemu, da se strinjam, da živimo v sedanjosti, ni ta članek prav nič inovativen. Takih bla bla, smo slišali v vseh časih in v vseh krajih.Crnkovič ne piši samo zato, da se pojavljaš, treba je biti smiselno produktiven.
    Kup besed na eem mestu!

  43. ikari pravi:

    @fritz: prešeren sem pa vsak petek tam nekje po pol enajsti zvečer. tko nekje po tretjem ginisu ;)

  44. fritz fritz pravi:

    @ikari: se zmenva enkrat, pa se do konca pogovoriva o tej in o temah, ki si jih omenil in se zatolčeva s kakšno šteko Guinessa… ;-)

  45. fritz fritz pravi:

    @miran: bolj se nebi mogel nestrinjati… glas ima vsekakor moč in nekdo ga pač mora povzdigniti…
    …produktivnost? Nov natečaj, ki bi imel poleg vseh smernic s tehnološko arhitekturnih zahtev, urejeno ZK stanje, zagotovljena sredstva ter vnaprejšnjo zeleno luč vseh potrebnih inštitucij…ne le v času pred volitvami.

  46. ikari pravi:

    @fritz: zanimiv predlog. let’s

  47. Golosek! » Crni že ve! pravi:

    [...] poslušajte dobro kaj vam “Crni” svetuje, kajti on že [...]

  48. 1tastar 1tastar pravi:

    Moda se ponavlja. Do takrat, ko bodo NUK res zgradili, bo mogoče to spet moderno! :)

  49. ikari pravi:

    @1tastar:Model upej da tega ne bo ker “strokovnjak” bral. K ti bojo usta opral z žajfo in milom. ;) V nobeni umetnosti se slog ne more ponovit. So podobnosti, slog pa je drugačen, ker so umetniški “prijemi” in pristopi drugačni. Da ne omenjava da materjali napredujejo in so tut tehnike bolj izpopolnjene…

    o tem bi zdj lahko napisal esej, samo, tak sadist pa spet nisem :)

  50. maja pravi:

    Vendar, glede na to, kako dolgo pri nas trajajo postopki od natečaja do izvedbe, pa kolobocije z zemljišči, pa potem se še arheologi za par let gor usedejo, lahko sklepam, da bo vsak projekt, ko ga bojo začeli izvajati, star vsaj dvajset let. Tudi natečaj za Akademije je bil izveden že leta 2005, pa do danes ni še ne duha ne sluha, da bi se kaj začelo premikat….tako da 25 let je po moje za slovenske razmere ful nov projekt, ha, ha…

  51. simon79 pravi:

    Najbolj me moti občutek, da si želijo arhitekti sami sebi postaviti spomenik, pa naj paše v okolje ali ne. Lahko da se motim, o arhitekturi res nimam pojma, vem pa, kaj mi je všeč in kaj ne. In določene novogradnje v Ljubljani so res samo grd (po mojem mnenju) spomenik arhitektom.

    Kar se pa tiče Mesarskega mostu, pa podpiram gradnjo po Plečnikovih načrtih. V miniaturno ožje mestno jedro Ljubljane res ne pašejo pretirane novotarije. Za širše mestno jedro pa nimam problema. NUKII je zaradi mene lahko futurističen, ampak tako, da ga bomo z veseljem pokazali turistom kot biser moderne arhitekture in ne da se ga bomo sramovali še nadalnjih 100 let.

  52. vickyha pravi:

    Simon79, saj ravno v tem je catch. Arhitektura JE uporabna umetnost, zato ni niti prav niti potrebno, da bi moral biti vsak arhitekt, da jo lahko razume. Saj je vendar namenjena ljudjem, vsem ljudem, (ne pa arhitekturnim ezoteričnim ekcentrikom) skozi daljša časovna obdobja.

    Prav tako ni potrebno, da si kuharski mojster, da ugotoviš, če je jed okusna ali ne, kajne?

  53. mina pravi:

    Mene oa čisto nič ne zapopade nostalgija zaradi preteklih arhitekturnih presežkov, pravzaprav imam raje moderno trendi arhitekturo, vendar pa naj bo všečna, ravno tako mi je lepše staro v kombinaciji z modernim kot pa samo staro. Če je preveč stare arhitekture na kupu mi je to preprosto dolgočasno, pa četudi je to Plečnik. In se strinjam z Markotom, če gradimo danes, naj bo to po današnjih načrtih, ne pa po stoletje starih. Problem ni v tem, da gradijo moderno, problem je v tem, da imamo mi danes slabe arhitekte, ker imamo slabo fakulteto za arhitekturo. Pa to ni zraslo na mojem zelniku, ampak na to opozarjajo tuji arhitekti, kakšne arhitekturne spačke proizvajajo pa itak lahko sami vidimo.

  54. vickyha pravi:

    Mina, zelo se strinjam s tabo. Ko bi le drugi ( naši arhitekti) bili tako objektivni do lastnih proizvodov…….

  55. ZigaK pravi:

    Rok izgradnje je 2011.
    V tem času se da, če gre vse po načrtih in brez zapletov, samo zgraditi zadevo po že obstoječih načrtih. Nov razpis bi potegnil rok izgradnje za najmanj! 2 leti.

  56. Novo mesto pravi:

    Malce pozno se vključujem v debato. Ampak moram. Marko Mušič je naredil prizidek k stari knjižnici v Novem mestu. Gre za pomanjšano različico big mame NUK2 (ki so jo tudi zgradili daleč po preteku trajanja načrtov). Na linku majhna sličica makete, zadeva je v živo na ogled v NM. Za vse, ki boste melanholično pogrešali veliko praznino …
    http://www.nm.sik.si/splosne_informacije/

  57. Povezava tega dvajsetletja: » Park - Regionalni medij - Novo mesto - Regionalni mesečnik pravi:

    [...] Marko Crnkovič o Marku Mušiču,  arhitektu, ki je  dal pečat tudi Novemu mestu:  Monstruozni karbunkelj [...]

  58. Khmer Rouge pravi:
  59. Njegoševo : informations, photos, carte, vue satellite pravi:

    [...] Manastir. Kapelica je obnovljena u vrijeme Kralja Aleksandra, dvadesetih godina 20. stoljeća. …Za narodov blogor » Objave » Monstruozni karbunkelj@Marko Crnkovič&Andrej Košak: Rad bi slišal vajini mnenji o Mostu z Roške na Njegoševo. Tam [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.