Kupujmo slovensko
Torek, 15. april 2008Kampanja Kupujmo slovensko, ki jo je lansirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, se mi zdi dobra, pozitivna ideja, čeprav obenem tudi utopična in neučinkovita. Ali natančneje: neučinkovita bo po mojem v smislu doseganja zadanega cilja — ohranitev delovnih mest v kmetijstvu in živilski industriji —, pozitivna pa kvečjemu zato, ker bo do neke mere, vsaj načelno, le dvignila zavest slovenskih kupcev, da s favoriziranjem slovenskih izdelkov (in pridelkov) pod določenimi pogoji prispevajo k narodnemu gospodarstvu.
Danes nas ravno toliko kot svetovni nazor in nacionalna pripadnost definirajo potrošniške navade. Vera ali nevera v boga, leva ali desna politična stališča, priseganje na socialno solidarnost ali neoliberalna nonšalanca do posameznika, ki se naj znajde sam, ekološka ozaveščenost ali brezbrižnost, za nameček pa še bolj ali manj eksponirana narodna zavest — vse to resda ostaja miselna in vrednostna podlaga vsakega posameznika, ki jo bolj ali manj radi izobešamo pred javnostjo, da bi se v družbi nekam umestili.
Toda te elemente svetovnega nazora — vedno bolj neprepoznavne, zabrisane, relativizirane, pa tudi skombinirane v novih, nekoč nepredstavljivih, nekompatibilnih povezavah — preplavljajo potrošniške navade. Kot družbena bitja nismo samo takšni, kot se definiramo z religioznimi, političnimi, socialnimi, kulturnimi in izobrazbenimi kategorijami, temveč tudi takšni, kakršni smo kot potrošniki. A četudi potrošniških navad ne kažemo zelo eksplicitno, to še ne pomeni, da nas ne definirajo in da se ne spajajo s svetovnim nazorom v še bolj originalno mešanico. Morda bi pravzaprav že morali začeti govoriti o potrošniškem nazoru?
Konsumanschauung (da tako rečem) se človeku bolj prilega kot svetovni nazor, saj ga vsak posameznik individualizira tudi v skladu s svojimi materialnimi možnostmi, ne le z intelektom in prepričanji ali magari muhami. Weltanschauung v ožjem, tradicionalnem, filozofskem pomenu besede, je (bilo) morda še zadnje človekovo zatočišče pred ekonomijo. Brez nje pa seveda ne gre več. Ekonomija posega v vsa naša prepričanja razen morda v verska. Politika, sociala, kultura, izobrazba, ekologija, vse je stvar ekonomije. Dandanes sta svetovni in potrošniški nazor združena, pri čemer pa razmerje med enim in drugim uravnava ekonomski racionalizem.
Zaradi tega pa imamo vse razloge, da smo skeptični do rezultatov pobud, kakršna je Kupujmo slovensko. Načeloma je to lepo slišati, saj so najbrž redki ljudje, ki bi se pri polni zavesti veselili prodajnih uspehov tujcev na račun rojakov. A to je v bistvu samo stvar tradicionalnega svetovnega nazora, kolikor pač ta vključuje tudi narodno zavest. Ko se znajdemo med policami in opazimo, da je tuj izdelek cenejši od domačega, o tem ne razmišljamo oz. se tega ne držimo. Varčen človek bo zatajil svoj narod — in to svoj tradicionalno in ponosno varčen narod, če smo že pri tem — za prgišče drobiža.
V tem smislu je ta kampanja zgolj oglaševalsko-prodajna akcija proizvajalcev, ki bi nam to prgišče drobiža radi izpulili. Pri tem računajo na to, da nam bo zaigralo srce od ponosa, ker znamo v Sloveniji proizvajati tako dobre prehrambene izdelke. Toda ali smo za to tudi pripravljeni plačati? Za večino dvomim. Pri teh cenah in takem standardu že ne. Povprečen potrošnik, ki gleda na vsak cent, si ne more in/ali noče privoščiti, da bi podpiral delovna mesta v slovenski živilski industriji. Kdo pa njega podpira? Mu kdo kaj šenkuje? S prgiščem privarčevanega drobiža bo morda raje subvencioniral klošarja, ki berači pred trgovino.
Dejstvo, da potrošniki raje kupijo tuje, nekoliko cenejše, četudi manj kvalitetne izdelke, ni najhujša stvar, ki je doletela slovensko kmetijsko in živilsko industrijo. Veliko huje je, da so odvisni od velikih trgovcev. Ti jim jemljejo veliko več kot prgišče drobiža, za katero jih domnevno hočemo prikrajšati potrošniki. Veliko huje je, da svoje (pol)izdelke prodajajo pod ceno najprej velikim trgovcem, ti pa jih potem dokončajo, razredčijo, prepakirajo, karkoli, in nazadnje pod svojo blazno blagovno znamko prodajo po nižji ceni. To gotovo bolj spodkopava slovensko kmetijsko in živilsko industrijo kot pa dejstvo, da se včasih odločimo za tuj izdelek — ki pa ni nujno cenejši, temveč je lahko tudi boljši. Človek s trdnim potrošniškim nazorom bo bojkotiral trgovske blagovne znamke in s tem naredil več za narodno gospodarstvo kot pa z načelnim izogibanjem tujim produktom.
Zaradi potrošniških nazorov ne bo prihajalo do vojn kot v preteklosti zaradi svetovnih. A da ne bi kdo pomislil, da so današnji potrošniški problemi kaj manj abstraktni in zapleteni od nekdanjih teoloških dogem in političnih doktrin. Samo poglejte! Čeprav se hrana kar naprej draži, trgovci še nikoli niso vzbujali tako prepričljivega vtisa, da nam vse dajejo napol zastonj. In ko nam je končno postalo jasno, da ni razloga, da bi plačali več, če lahko plačamo manj, so nas začeli prepričevati v nasprotno — in to zato, ker smo Slovenci, prmejduš! Tega doslej nismo slišali razen za 8. februar.
Dnevnikov Objektiv, 12. 4. 2008
Objavljeno v Torek, 15. April, 2008 ob 08:29 v kategoriji Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
15. April 2008 ob 09:23
Ko gre za denar, nacionalna pripadnost ne igra nobene vloge. Se mi pa zdi, da v ozadju in nekako brez pretirane reklame že vrsto let poteka akcija: “Kupujmo meso na črno pri kmetu”. In druge pridelke lahko tudi. Tako dosežene cene so bistveno nižje, ker se kupuje na veliko, mimo davkarije in mimo požrešnih trgovcev, ki bi bili hkrati radi še mobilni operaterji, pa banka, pa dom za ostarele… Take mamo.
15. April 2008 ob 09:40
Dejstvo je da je kvaliteta slovenskim izdelkom v zadnjih letih neverjetno padla, predvsem na račun cenitve proizvodnje in konkuriranju tujcem. Danes to, da je tuje ceneješ tudi manj kvalitetno ne velja več prav pogosto. Oziroma bolj rečeno - domače ni več prav pogosto kvalitetnejše od tujega, čeprav je dražje. Slovenska kvaliteta vedno bolj postaja mit, še posebej po tem ko vidiš da tudi slovenski živilci prodajajo pod svojo znamko tuje izdelke.
Izraz na obrazu starejšega moškega v lokalni trgovini je bil vreden več kot 1000 besed, ko je promotorki neke avstrijske mlekarne pripomnil, da on da raje nekaj več in kupuje slovensko kvaliteto - pa ga je nesramnica opozorila, da naj pogleda poreklo na ’slovenskem’ jogurtu in siru, ki ga je imel v vozičku in za katerega tako rad tradicionalno plačuje več.. - S sklonjeno glavo se je samo tiho umaknil.
15. April 2008 ob 10:27
Takšne akcije prej ali slej vzniknejo povsod. Ponekod kot regulacija porabe državnega proračuna , ponekod na osebni ravni potrošnika.
Če se država odloči, da bo za potrebe svojih institucij kupovala samo lokalno … vse v redu in prav.
Če pa mi bodo , kot posamezniku , obesili okoli vratu krivdo za probleme domačega gospodarsta , ker imam v košarici SPAR jogurt … jih lahko samo vprašam po zdravju. In po odločitvah, ki so pripeljale do še ene “Dodge the blame” marketing akcije.
Cankarjevsko dedni slovenski občutek krivde, na katerega bi še lahko igrali, jim je zvito požrl nizek standard. Dober tek, no.
15. April 2008 ob 10:31
“Varčen človek bo zatajil svoj narod — in to svoj tradicionalno in ponosno varčen narod, če smo že pri tem — za prgišče drobiža.”
Mogoce bi besedo “varčen” nadomestil z besedo “reven”.
15. April 2008 ob 10:40
Slovenci bi radi na manipulativni sedanjosti in prihodnosti ustvarili resnico o preteklosti.
Zadnjič sem v Mercatorju prosil trgovko, če lahko kupim nekaj kar ni znižano, ali pa ugodno, torej po normalni ceni, pa sem šel domov s prazno košaro.
Iz tega sklepam, da smo vsi ceneno siti.
15. April 2008 ob 10:56
xyz
15. April 2008 ob 12:11
Na Hrvaškem takšno akcijo imajo kar nekaj časa ampak nobena akcija ne prepriča ljudi, da ne kupijo otrokom Poli. Nori na Poli, zares. Izdelek me mora tudi na videz privlačiti.Tako zgrabim oljčno olje Sms zaradi nenavadno lepe steklenice. Nekaterim je to čudaško. Trgovske znamke ne kupim tudi iz banalnega razloga, ker so včasih imele grdo “rusko” embalažo(Mercator). A je to kakšen novi trend spodbujati nacionalao gospodarstvo? Ma brez veze! Jadranka Juras in Miki Muster pravita da, neglede na ceno kupujeta slovensko. Če bi tako večina menila potem ne bi bilo treba sploh izvoziti, ker bi vsak kupoval svoje ne glede na ceno. Če so slovenski izdelki najboljši ( vsebina, embalaža desing, cena) potem kupujmo slovensko! Ne pa neglede na vse. Mislim, da nista iskrena. Ali pa, Jurasova je zajebana vegetarijanka, Miki pa star gospod.
15. April 2008 ob 12:43
Jaz sem za naše (če so dobri).
15. April 2008 ob 13:09
Morda bo kdo rekel, da to ne sodi v to rubriko.
Ampak prijatelji, jaz sem dobil vžigalnik!
Marko, mi je napisal, da ga lahko imam kot okras, ali za spomin.
Sam pa povem, da mi bo okras v mojem spominu.
Za vse, ki ne veste za kaj gre, si še vedno oglejte Crnkovičev blog”Svetovni vžigalnik”
Pod ta blog pa naj gre misel, da ima darilo in dobro srce vedno ugodno ceno!
Marko je res faca!!!
15. April 2008 ob 16:59
Si nisem mislil, da je inteligent kot MC lahko tak vosu! “Brez vas….”
Brez Mercatorja bi 30.000 družin živelo slabše. Ampak zato pa 970.000 družin ceneje
:!: 
15. April 2008 ob 18:15
“Načeloma je to lepo slišati, saj so najbrž redki ljudje, ki bi se pri polni zavesti veselili prodajnih uspehov tujcev na račun rojakov. A to je v bistvu samo stvar tradicionalnega svetovnega nazora, kolikor pač ta vključuje tudi narodno zavest. Ko se znajdemo med policami in opazimo, da je tuj izdelek cenejši od domačega, o tem ne razmišljamo oz. se tega ne držimo. Varčen človek bo zatajil svoj narod — in to svoj tradicionalno in ponosno varčen narod, če smo že pri tem — za prgišče drobiža.”
Nekoč so nas vzgajali, naj bomo ponosni, ker smo Jugoslovani. “Kurac, palac”, sem rekel in šel v Trst po kofe.
Kupujte domače, da bo bogatel Mercator, ne pa nek jebi ga Lidl! “V rit se pišite”, rečem. Ali kapitalu na licu piše, da dela za evre s Trubarjem na riti, ali pa za take z orlom ali kakšno drugačno podobo.
Zame je vsak sposoben, ki zna zaslužiti. Kakšen jezik govori ali čigave knjige bere, me kurac boli.
Poznam samo tri meje:
- prva je ograja okrog mojega vrta
- druga je zemeljska obla
- tretja je meja kozmosa.
Vse, kar je vmes, pa je zame en in isti pofel!! “!”
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
Zame je to premalo
15. April 2008 ob 18:18
Tastar. Prodajalke v Mercatorju ne bi veliko slabše živele niti brez te službe.
Sicer pa kot Celjan ne navijam več niti za rokometni klub Pivovarna Laško, ker to ni več naš klub, ampak klub tajkunov Šrot in vse politične kompanije rdečih, črnih, ljudskih in Co., ki stojijo (beri: kasirajo) zadaj. Za tak klub David Pelko ne more več navijati.
15. April 2008 ob 18:25
… kaj šele, da bi se sekiral v kateri trgovini bom kupoval in katere izdelke bom kupoval. Kupujte slovensko? A je laško pivo slovensko? A je Petrol slovenski? A je Merkur slovenski?
Ne, to niso več slovenska podjetja. To so podjetja, ki so bila ukradena.
15. April 2008 ob 20:42
Pogovor z polnilcem polivv v Mercatorju:
Koliko procentov ima Fruktalov sok soka?
P: ne ve
jaz: Pogledam -15 %
Se vam ne zdi predrag?
P: je res. Jaz takih sokov ne kupujem
jaz: Se vam ne zdi oglaševalska akcija nepotrebna?
P. Se strinjam
Jaz: ne bi namesto oglaševalske akcije znižali cene?
P. re je!
Poslovim se z stavkom:
Oba sva delavca in nimava kaj spremenit!
P. Se strinja!
15. April 2008 ob 21:40
ne vem , kaj naj bi šrot bil kriv za vse tajkunske zadeve. jaz pijem laško, ker sem pač navajena.Jeans mam zgulen in je ferma Levis, kofe pijem Bar iz Izole, pramene vijola iz Ilirije Vedrog Lj., mam pa problem, ker morem vzdrževat enega kuuurrrccaa, ki nič ne dela, in bi kupoval samo tuje najdražje znamke: kuhinja Miele, yacccuzzi Elektrolux Zanuussi, da o oblačilih ne govorim.S.Oliver, ipd. Madonna, sem že sita tega.Iz same muke sem se zredila za 30 kg in pridem komaj iz petega štuka v bloku do polota, ko grem na šiht.Aja, on doma pa kuha Barilla špagete in posluša electronic dance najdražje cd-je.Ne mi rečt, naj se ločim, ker nisem poročena.
15. April 2008 ob 21:43
Darja: Zanimiv opis potrošniških navad!
15. April 2008 ob 22:18
Misim, da je bila Katarina tista, ki je naredila šoping primerjavo enakih izdelkov iz Mercatorja, Tuša in Lidla. (eden njenih redkih blogov, ki sem jih prebrala) In ugotovila, da je v Lidlu dobila vse kar je dobila v Mercatorju - ampak za pol cene! Kako torej povprečnemu kupcu v glavo zabijat potrošniški patriotizem, ko pa mu je tuja firma prišpara 50%….. ? Težko!
Sicer pa jaz poznam nekaj ljudi, ki kupujejo samo v Mercatorju ali Tušu, pa ne zato, ker hočejo kupit vse slovensko, ampak ker nočejo kupit nič od drugod. Mislim….. Spominjam se, da so imeli takšno kampanjo pred leti v ZDA, in morda še traja (buy American), ampak tam ima patriotizem na splošno drugačne dimenzije in se da zlahka prenašat tudi na potrošništvo. Pri nas nekako ne vidim scenarija za tak film.
15. April 2008 ob 22:20
Zdaj, ko smo nategnili Srbe in nočejo kupovati našega blaga, ga naj kupujemo mi?
Pa še kaj.
Samo v primeru da je kvalitetno in je cena primerna.
15. April 2008 ob 22:23
Kdaj smo pa mi nategnili Srbe? Mi pa res še nikoli nikogar nismo, vedno je obratno. Ali sem jaz v kakšnem drugem filmu?
15. April 2008 ob 22:25
@Darja - ja, Buy American Act je še v veljavi. In to od cca leta 1930 dalje
Iz časa recesije . Za razliko od tega našega , hrvaškega , španskega in še kakšnega je buy american izključno na federalni ravni.
15. April 2008 ob 22:28
Vsebina filma je sicer lahko enaka, le da gre v mojem primeru za srhljivko,v tvojem pa za znanstveno fantastiko.
No, mogoče bi pri meni dodali politično (srhljivko) i pri tebi odvzeli znanstveno (fantastiko).
15. April 2008 ob 22:35
noname, ja OK, kakšen naslov predlagaš? V moji verziji že vidim vsaj dva glavna junaka….. (?)
@neurovore, hvala za info. Vsekakor sem prisotnost te mislenosti in pripadnosti občutila vedno, kadar sem šla v ZDA, ne glede kam.
15. April 2008 ob 22:42
Bitka za ranjence
Kam gredo divje svinje?
Maškarada
Kruh in mleko
Ko pride lev (eeeem Dimsi)
Nespodobno povabilo
Kajmak in marmelada
Sori, vsi naslovi so stari…malo je že pozno. Mislim, tukaj in zdaj.
15. April 2008 ob 22:56
Bitka že, ampak ne spet za ranjence. Za ranjeni Mercator, mogoče. Ne mormo se ponavljat. To ne bi šel nihče gledat. Že vem : Ti boš napisal scenarij, Marko bo lektor in finančni donator, Miran bo prispeval glasbo, jaz uredim sceno in kostume, Jasna bo igrala glavno žensko vlogo, samo še nekaj moških igralcev rabimo….
15. April 2008 ob 23:02
Darja, dobili bomo sredstva Slovenskega filmskega sklada, naš film pa bo premierno ponovno odprl vrata Kinoteke.
15. April 2008 ob 23:14
Pa ti si genij! Veš kak bova zaslužla….. MOrda celo kakšen oskar….. Drugo leto bova na lestivici med prvimi 10-timi naj naj Slovenci.
15. April 2008 ob 23:15
Spoštovani Markor, spoštovani blogerji!
Ura je 23. 00. Odprto okno imam in sem popolnoma iz tega konteksta, kar je poanta v tem blogu. Od zunaj sišim grmenje avionov vsako noč, noč za nočjo. Sprašujem se, kaj in gdo preletava našo majhno Slovenijo? Ogromno onesnaževanje z hrupom in izpušnimi plini je, nad našo dolino. Gdo mi bo pomagal izvedeti koliko raznih preletov je dnevno nad našo državo?!
Vsem lepa , lepa HVALA!
Ametist
15. April 2008 ob 23:19
ametist, saj pravim, da mi nikogar ne nategujemo, ampak, da drugi nas. Saj to je točno to.
15. April 2008 ob 23:44
Darja:Imaš že naslov za film.
Jaz vem, da bom začel in končal z “žalno koračnico”
Izrabljam priliko: Darja pridi k meni na podeželje. Zmenta se s Crnkovičem in prisopihajta skupaj. Moji starši, ki imajo hišo poleg moje, imajo kravo, prašiče, kokoši, trte, zares prava kmetija. Full dobro za pisat scenarij našega filma.
Jasna bo molzla kravo! Če pride.
Marko piješ mleko? Če ja, potem Jasna mora biti kavalir.
Zagotavljam, da je krava slovenska.
16. April 2008 ob 07:56
“Buy american!” se sliši nekako tako kot “Kupujte evropsko!” Sem pa opazil, da (vsaj v New Yorku) nihče ne pogleda etikete “made in”, ampak samo ceno in kvaliteto.
Pri Lidlu so pošteni. Na vseh izdelkih, tudi na kruhu, piše “made in EU”. Ne pa kot Ljubljanske mlekarne. Na za 60% dražjem alpskem mleku piše “made in Slovenija”, mleko je pa namolzeno na Češkem ali na Madžarskem.
Sploh pa nacionalni ponos: Ko so me na Kitajskem spraševali, od kod sem, mi niti na misel ni prišlo, da bi razlagal, kje je neka vasica z imenom Slovenija. Odgovarjal sem “from Europe!”
Pa še to se je zgodilo, da je en nekaj časa zavijal oči in razmišljal, potem pa vprašal: “Pa je to bolj daleč kot Amerika?”
Bolje, da ne ugibate, kaj sem odgovoril. Seveda sem rekel “YES”, saj za Kitajce je Amerika na vzhodu, torej je Evropa še bolj daleč.
16. April 2008 ob 08:19
Fructalovi sokovi so bili v Kanadi cenejši kot v Slovenijii. Nasploh so bili med najcenjšimi sokovi, ker so bili pač made in Slovenia. In potem tisti manj izobraženi, ki so ponavadi debeli in jih zdravje ne zanima(posplošujem seveda) naravnih sokov ne kupujejo preveč. bolj kakšne osladkane peneče se zvarke. Tisti izobraženi, praviloma bolj bogati, ki jih zanima zdrava prehrana, pa med drugim tudi zaradi nizke cene niso kupovali Fructala-saj je nekako psihološko nenapisano pravilo med potrošniki, če je prepoceni, že ne more biti dobro. Naši so torej pogrnili pri ABC trženja. No pa nič hudega, manjko je plačal pač domači potrošnik, ki se mu lahko proda vse dvakrat dražje. By the way, bila sem v Sevilli pred kakšnim tednom, drago mesto, krasno mesto, ampak cene oblačil in hrane so nižje. Veliko nižje.
16. April 2008 ob 09:00
Sliši se zelo preporsto, tole s Fructalom, pa ni. Ker sem se tudi sama ukvarjala v Kanadi z uvozom slovenskih proizvodov kar 6 let, vem, da je vsako zadevo hudičevo težko spravti v zagon na kanadskem tržišču. Marketing nekega proizvoda mora opraviti lokalni partner, ki ima lokalni know-how in je v špilu. Sploh ni važno, kako dobra je stvar, cena je relativna. Če nimaš kvalitetnega partnerja v marketingu tvojega izdelka, potem ni nič. Fructal se je v to zgodbo spustil še v časih pred 1980, takrat pa naši trgovci seveda niso imeli niti znanja niti pojma o tem, kaj to pomeni tržni marketing. Prodati je najmanj, to je šele prva stopnica v borbi za uspeh.
16. April 2008 ob 10:32
Vanja, logično, da je v Španiji hrana poceni. Pomisli samo, koliko jih zasluži vmes, preden španska solata pride v slovenske trgovine. Pa je še vedno pol cenejša kot pri slovenskih branjevkah.
Srečo imamo, da v Sloveniji ne rastejo banane. Bi bile po 5 evrov!
16. April 2008 ob 11:25
Opa, 1tastar to je pa tvoj resor! Pa naj Marko še kdaj reče, da se spoznaš na nič!
Vanja, nakaj sem slišala, da so Gorenje pralni stroji cenejši v Avstriji kot na Hrvaškem in v Sloveniji. To je zato, ker avstrijski trg je treba še osvojiti, hrvaški in slovenski pa je že zdavnaj osvojen. Kaj praviš 1tastar imam prav?
Miran: Kakšna žalna koračnica neki? Če bi jaz dobila od Markota karkoli in še z njegovo roko napisano posvetilo v glavi bi mi odmevala koračnica iz Aide. Mleko je bljak! Za molzti pa imam predolge nohte. Skrbi me to, da se je neka Darja zredila za 30kg upam, da ni tista, ki naj bi tebi rekla ljubavi.
16. April 2008 ob 11:27
Površno bereš, Jasna……..
16. April 2008 ob 11:41
Glede krave ni problema, jo bom jaz pomolzla. Nimam dolgih nohtov, ker se z njim ne da delat in….igrat klavirja.
16. April 2008 ob 12:19
Vem za kaj gre.Vseeno se mi zdi, da ni potrebe po žalostni koračnici. Pa kaj imate proti Mercatorju? Kaj nimajo prisrčne reklame?
Kako že gre: Ena mačka, ena miš, kuža, muca ti loviš! In potem se lovijo po trgovini… ali pa tista prisrčna punčka, ki jamra nad tastarimi, da zbirajo enake nalepke. Miran, vrag naj vzame..žalostne koračnice!
Darja: Mogoče dolgi nohti sploh ne motijo pri molži, na videz bi prav lepo pasali.
16. April 2008 ob 14:04
Jaz bi z veseljem kupovala domače izdelke in nekatere še vedno kupujem, npr. Bar kavo. Drugače pa menim, da mi pač ne znamo proizvajati, če smo predragi. Nismo uspeli zoptimirati produkcije, dvigniti produktivnosti.
In res niso vsi tuji proizvodi slabši, tudi veliko boljši so in cenejši.
Svetovnega nazora pa nikakor ne mečem v isti koš kot potrošništva. Bolj razmišljam bolj sta mi konfliktna in frustrirajoča.
16. April 2008 ob 14:41
Jasna:Pazi ti, rekel sem, da bom začel in končal film z žalno koračnico. Vmes pride še veliko glasbe, najrazličnejših karakterjev. Mrd drugim tudi vojaška koračnica, ko smo že pri tem, pa nocturno, pa sonata za flavto in klavir, pa koncert za klavir in orkester, sestavljen iz treh stavkov seveda itd. Na klavirju igra tudi Darja. Markota bom prosil, da bo pri atonalni glasbi pomagal z kriki.
Kar se molže tiče, važno je samo, da mleko priteče. Krave nohti baje sploh ne motijo.
16. April 2008 ob 14:46
Pa še to! Ne pozabi, da bom napisal pravljico o “vžigalniku in morskih pticah z otoka brum”.
Tam bo glasbe kolikor boš hotela. Sami veseli motivi. Ti boš igrala marimbo in bobenčke.
16. April 2008 ob 16:10
Z zapisanim zgoraj se popolnoma strinjam, ni mi jasno samo to od vam vsem ideja da je tuje boljše? A boljše v smislu okusa ali v smislu kvalitete? Boljši okus praktično avtomatsko pomeni več emulgatorjev in ojačevalcev okusa in ostale kemične sodrge. Meni se to pač ne zdi boljše, če ima slučajno malo boljši okus. Kvalitetnejše za mene pomeni bolj naravno, brez dodane kemije, strupov, antioksidantov,…kar pa me pripelje do tega, da slovensko, razen z redkimi izjemami, sploh ne morem kupovati, ker slovenski proizvajalci organic ne proizvajajo. Me pa z nobeno kampanjo ne prepričajo, da je slovenski s kemijo napumpani jogurt kvalitetnejši in bolj zdrav od madžarskega ali italijanskega.
16. April 2008 ob 17:07
[...] čisto zadovoljivem sožitju. Res pa je, da mi včasih vseeno zmanjka slovenskih stvari (ja, saj bi kupoval slovensko, pa se v glavnem ne da). Še pred dvema letoma se je Fructalove sokove dalo dobiti tudi v sosednji [...]
16. April 2008 ob 17:53
1tastar,
ko sem bil jaz (pred 20+ leti) na Kitajskem, sem povedal, da sem iz Jugoslavije, in so vsi natanko vedeli, kje to je, in vsi so povedali, da so gledali Valter brani Sarajevo, in da je to najboljsi film, kar jih je.
O.
16. April 2008 ob 19:10
Okapi: Ma to su ti komunjare!
16. April 2008 ob 23:46
Miran, malce me je zmotil ta stavek:” Markota bom prosil, da bo pri atonalni glasbi pomagal z kriki”. A je to nekaj takega kot je odpela Clare Torry pri Pink Floydih v komadu The Great Gig In The Skay? A je to atonalna glasba?
Brum pa je ime avtomobilčka v istoimeni angleški risanki. Ampak ti to sigurno nisi vedel. Jaz pa se spoznam na dječja posla.
17. April 2008 ob 00:57
Hvala, da si mi povedala. Res nisem vedel in bom namesto “brum” dal “otok Pru”
Ne, pri Pink Floydih, ne moreš tega označiti kot atonalno.
Bom zelo enostaven; Atonalno je nasprotje od tonalnega. Po domače povedano, če res ne poznaš teorije glasbe, atonalna glasba zveni kot bi bilo precej narobe.Vse gre mimo osnovnih glasbenih zakonov,. seveda gledano iz zgodovinskega stališča.
Morda sem zakomoliciral, a ker ne vem koliko poznaš glasbena pravila, ti več kakor tako ne morem povedati preko bloga.
Ko bova šla na kavo in po kavi na sprehod po tratici zeleni, ti bom nazorno vse razložil.Potem boš razumela, res!
17. April 2008 ob 11:17
Bila sem na koncertu Bojana Goriška in Milka Lazarja a onadva igrata atonalno glasbo. Prav nič ne gre v uho. Tako pišejo novodobni avtorji? Mene ni motilo itak sem šla gledati Bojana. Danes grem pogledati Maksima Mrvico dober je, čeprav ga lomi s popom. Joj, koliko jaz imam “dela”! Od enega dobrega tipa do druzga. Pa še s teboj na kavo, ma ne bom vse zmogla. Če bi se na glasbo spoznala ne bi spraševala. Pa napiši naslov atonalnega komada. Clare pa nepozabno kriči, ko si omenil krike takoj sem se spomnila na njo in se spraševala a je to tisto o čem ti pišeš. Strah me je, da ne bo Marko jezen, ker na njegovem blogu imava neke interne pogovore zunaj konteksta. Boljše, da nehava s tem dej rajši povej kakšne izdelke kupuješ in ali je med njimi kaj slovenskih. Potem ti še jaz povem enako. Dejmo lepo naštet tako, kot Tadej Zupančič v objavi Dve domovini. Nisem si mislila, da je Tadej, kot kakšna gospodinja. Ne glede na vse on to napiše prav ljubko.
17. April 2008 ob 11:19
Res je, Jasna, z Miranom sta postala taka pen frienda, da bi lahko preusmerila korespondenco na privatne kanale.
17. April 2008 ob 11:30
Če gre verjeti vsem anketam in kontaktnim odajam, veliko ljudi prisega na slovenske izdelke. Seveda pa je je to zgolj površinska ocena, saj je znotraj tega veliko vprašanj… od tega, kaj točno je slovenski izdelek (glede na to, da se veliko stvari uvaža), da nekaterih izdelkov pač ni slovenskih in navsezadnje tudi segment, saj si pri nekaterih izdelkih lahko privoščimo mal več izdatkov na račun kakovosti, pri drugih pa ne, posebno, če je kakovost primerljiva.
Zadeva, ki najbolj ruši samo kampanjo, pa se vsekakor skriva v odstavku o velikih trgovcih, ki za to, da določenemu proizvajalcu “dodeli” nekaj prostora na svojih policah, od njega zahteva nepošteno znižanje cene.
17. April 2008 ob 13:22
Vidiš, čitam ja tebe…Ne, od tebe ne grem nikamor!
Ah, izdelki: Marmalada OH! (okusi Hrvatsku), perilo Lisca( barva kože ali belo), čevlji ma ne vem samo da so z visokimi petami, za glavobolj Lekadol +C, za lakoto Barila keksići, za energijo čokoladica Životinjsko carstvo Kraš…Dovolj bo!
17. April 2008 ob 13:43
Jasnice, pa kak bi ti onda mene posjetila, kad si u štilkama? Kod mene treba obuć patike, da se fino prošetamo i odmaramo u prirodi. Jel kopčaš?
17. April 2008 ob 14:12
Darja kada sam u štiklama ne volim prirodu. Ni gozd, ni morsko obalo, niti livade, drevje, liste, travne bilke, niti tekanje v dežju, niti posipanje s cvetjem, skratka nič.
17. April 2008 ob 14:22
Marko: Psihoanalitično gledano je Jasna tvoj zaveznik.Jaz se tu počutim kakor staroselski lovec, ki išče civilizacijo.
17. April 2008 ob 14:25
Jasna; Po vsem naštetem, bi pasalo še jajce naše domače kokoške.Petelinom itak zmanjkuje posla.Samo podijo se še, nič konkretnega.
17. April 2008 ob 16:59
ne vem, zakaj tok te debate okoli teh namitnic, to jest namirnic, ma mone, to vsak zvame, kjer ima profit.
17. April 2008 ob 17:36
Pa še to. Igram tudi poročno koračnico. Kam jo bosta Darja in Jasna investirali. A je samo stvar okusa?
Interes odpade!
17. April 2008 ob 18:13
Jaz ti znam odgovoriti po otroško. Sem veliko med otroki. Tako: Mi se vsi tukaj peljemo po toboganu in nam je fajn. Ti stojiš zraven in gledaš. Tudi ti bi rad na tobogan ampak potrebuješ nekoga, da te postavi gor. Ta “grda”Jasna ves čas misli kako bi na tobogan postavila Markota,
čeprav on sploh noče ne pa tebe, ki si želiš. Še dobro, da ljudje ne berejo komentarjev.
17. April 2008 ob 23:10
Takšno je življenje! Pač na koncu oba želiva.
17. April 2008 ob 23:14
Kje si Darja?
Rabim pomoč pri vzpostavljanu resnice.
17. April 2008 ob 23:27
TIHOŽITJA SLUTENJ
Iz mene rastejo sozvočja dremot,
kakor boleči vrtovi,
ki klanjajo izginule obraze,
ko se skupaj s tabo odpravljam v slovo.
Ni daleč dan, ko sva pila poljube
in še bližji je tisti dan, ko sva jih poslovila.
V čast ujete svobode.
Še en izhod je napolnil prostor,
v njem sva kakor pogled,
ki se zapira,
ki se upira
in postaja gojišče za zajedalce,
ki nosijo v vetru samotne vence.
Še en obraz naj nama bo popotnica
za vse Ljubezni tega sveta.
MIRAN RUSTJA
Tako je to, nekaj me trči in napišem.Namenjena je vsakemu, ki jo sprejme.
Pa še ena moja fora;
Hvala za pesem, ki sem jo vam napisal
18. April 2008 ob 10:44
Ma daj Miran ti si lud! 58.
Nič ne moreš! Na tisti tobogan ne moreš sam. Moraš biti izbran. Pa še čas, ko si na njemu je zelo omejen. In lahko je nevarno za tvoje razgibane prstke.
Oh kako smo romantični. Zdaj, ko sem sama zadosti “pijana” od zeliščneg čaja bom še jaz priložila eno pesem za moju ljubav. To je Dado Topić Apsolutno sve. Jer ja ne mogu i ne znam drugčije!
18. April 2008 ob 13:11
Kdo je tvoja ljubav?
Saj sam na tobogan niti ne želim. Kdo pa izbira?
18. April 2008 ob 13:21
Tudi za tebe imam eno my friend from other side. Vtipkaj Masquerade
Carpenters v besedilu so odgovori. Vem, da sam ne želiš. Vem.
18. April 2008 ob 13:25
J&M:
You’re lost inside this lonely game you play
.::PiPi::.
18. April 2008 ob 14:21
Jasna, ne samo Gorenje. Osebno vedno, kadar grem na Hrvaško, kupim Krkine tablete B Complex. So
pol cenejše kot v Sloveniji.
Okapi, za Jugoslavijo so vedeli celo v ZDA. Za Slovenijo pa že v Rimu ne vejo. Še v Gorici se zgodi, da te kdo ozmerja z Jugoslovanom!
Jebeš to, saj to “jebeš” poznajo tudi tisti, ki sicer niti ene srbske besede ne poznajo!
18. April 2008 ob 16:37
1tastar: Zakaj so ti te tablete tako pomembne: A ti vitaminov fali?
18. April 2008 ob 17:38
Ja. Jaz nič ne dam na bio hrano. Rajši vzamem tablete po spisku od A do F.
Sem prava umetna inteligenca.
18. April 2008 ob 21:10
1tastar: Do F? Inteligenca že, ampak a po seksu nisi nič lačen? Tole F me asocira. Jaz sem vedno nosila seboj sendvič, piškote, čokoladice. Nekaterim po tem paše kadit meni pa jesti. A ti izgubljeno energijo nadomestiš kar s tabletko?
19. April 2008 ob 10:39
Jasna zakaj me varaš?
Jaz po seksu naredim takoj še en seks.
19. April 2008 ob 11:14
No, you can’t !
19. April 2008 ob 11:37
Eh, prepričaj se.
19. April 2008 ob 11:44
Joj, ravno danes me je doletel reklamni listič v mojem nabiralniku z osveščevalnimi nameni. Nekdo ima preveč denarja in čisto nič soli.
Vsak teoretičen ekonomski model, ki se ukvarja z obnašanjem na trgu predvideva, da se kupec obnaša racionalno!!!!!
Točno se ve kaj je elastičnost povpraševanja. Ko bomo spet bogata družba, bomo kupovali kar je najboljše, upam, da bodo vmes tudi domači izdelki
19. April 2008 ob 11:48
Saj smo bogata družba. Samo poglej koliko dajo za reklame. Tudi to plačamo mi, ko kupujemo izdelke po ugodni ceni.
JASNA ti si kar neki. Pod blog svetovni vžigalnik poglej 59.
19. April 2008 ob 11:58
Resno, vidva ekshibicionista! Izmenjajta si maile in/ali nicke in nadaljujta drugje vajino pecanje.
19. April 2008 ob 12:05
Marko imaš prav, pa ni enostavno.
Pa še ena prošnja.
Če ti pošljem mojo najnovejšo knjigo, mi napišeš analizo.Morda na blogu, morda kje drugje. Ti si stručko.
Tisto z Jasno pa ni kar tako. Nimam njenega meila. Vidiš kako mora človek garati tudi za stvari, ki bi morale biti bolj tkoče. V vseh pogledih, mislim.
19. April 2008 ob 12:11
Miran: A se mail ne vidi v komentarjih? Če se oba strinjata, bi vama kot administrator bloga posredoval vajina maila. To je največ, kar sem pripravljen narediti, da se znebim vajinega internega napletanja. Tvoje knjige pa ne bi recenziral.
19. April 2008 ob 12:26
Marko: Malo sem skrušen, zaradi odpovedi recenzije.Naslov knjige, ki je izšla pred kratkim je:KAKO BITI IN OSTATI BOLAN;Gre za resno zadevo.Saj se včasih v blogu tudi pošalim, a v splošnem nisem nek fič firič.
Ne bi napletal, a bi tvoje mnenje prišlo prav tako meni, kakor bralcem.Ne želim, da bi bil ti neka dobrodelna ustanova.Moj namig v to je bil popolnoma profesionalen.
19. April 2008 ob 14:17
JASNA:Sinoči sem kupil v Mercatorju izdelek, ki ni slovenskega izvora.Vendar ti moram reči, da se je full dobro obnesel.
Marko pri tem blogu pa ne moreš reči, da privat pecam.
19. April 2008 ob 16:56
kom:76 Se ne strinjam! Lahko se znebiš internetnega napletanja tudi brez zvodništva. Poslušaj mucek, kot da sam nisi egzibicionist.
Miran: Marko ima prav, pecaš! Ne smeš več! Tudi sama sem za to kriva. Jaz nakladam, a ti ne znaš što ćeš od ludosti. Hej, stari toliko si odbit, da bi ti kar dala.. Ali je tisti izdelek, ki si ga sinoči kupil, ni slovenskega izvora in se je dobro obnesel kondom? Joj, Marko me bo “ubil” oz.brisal. Dobro, bom pridna ne bom več!
19. April 2008 ob 17:05
Pri nas v službi kupujemo preko javnih naročil. Menda je tam nekako zaukazano, da se kupuje najceneje možno (ali vsaj nekaj podobnega).
Zato kupujemo srbk sokove znamke Ritam.
Delam v javni upravi republike Slovenije.
Toliko o “kupujmoslovensko” nakladanju.
19. April 2008 ob 17:06
popravljam: srbske
(sokove namreč)
19. April 2008 ob 19:57
Miran dej, pusti ga ne mu težit tudi s knjigo ne. Jaz vem, da je tisočkrat hujši, kot ti samo takrat ko nihče ne vidi.
19. April 2008 ob 21:39
Jasna :79 Ja!
Sedaj sem prišel domov.Ob 60.obletnici Kulturnega doma sem imel koncert z Ženskim pevskim zborom. Full dolgočasen dogodek.
Jem biškote, kupil sem jih v Tušu in so italijanski, čokolada ne vem čigava je, ker so napisi na ovitku v štirih jezikih.Vem samo zagotovo, da je ni naredil Veno Taufer.
Sicer me sploh ne zanima čigav je izdelek. Niti cena ne, saj so cene lažniva zadeva.Samo, da je dober.
Jasna, ko pridem do tvojega naslova ti, bom poslal mojo najljubšo čokolado.
Urednik ti me pa ne smeš ujeziti!
20. April 2008 ob 02:40
Hej, evo mene iz hude žurke! Veš kako smo lepo peli dvoglasno Hej brigade. Všeč mi je ta pesem. Glede naslova je tako: Ne dovoljim, da mi moji idoli (Crnkoviči) serjejo po glavi tako, kot so njemu njegovi (Pogorelići). Če bi mi Pogorelić po rokovanju dezinficiral roke pred očmi tako kot je njemu jebala bi mu mater presrano. Čeprav je moj idol (Crnković) me ne bo ponujal komurkoli in govoril, da sem egzibicinist, ko pa sem čisto anonimna. Jaz nisem njegov hlapec tako, kot je on Pogorelićev. Ti ga pa pusti čist pri miru, kot da tvoj naslov ne znam poiskati sama. Nazadnje imaš to prednost, da imaš razgibane prste in da me do zdaj ni obdelal noben pijanist. Vidiš lahko nakladam karkoli, ker me baš briga.
20. April 2008 ob 02:57
Današnji hit dneva so The Beatles s čudovitim refrenom Come together right now over me.
20. April 2008 ob 10:56
zanimivo
20. April 2008 ob 14:05
Ko je človek na nočni žurki, sploh ne gleda čigavi so sokovi , ki jih pije. Edino tu pa tam kozarc vode iz pipe veš, da je slovenski. Konec koncev globalizacija dela svoje.
Kar se mene tiče je važno, da mi ostaja upanje in strast po izdelkih, pa naj bodo slovenski, balkanski, ali ameriški.
Zame je važna strast, ljubezen in zadoščenje, ki se ga ob tem naužijem.
22. April 2008 ob 01:52
Pizda sem pa šla čez vse meje. Ko to berem ne morem, da si ne pogledam v oči in si rečem, da sem razpaljena dalmatinka. Poslušaj ti moj idol, a bi mi izbrisal vse komentarje na tej strani …Prosim! Oprosti mi vem, da se to ne dela in da je res egzibicionistično.
22. April 2008 ob 07:49
Jasna, pri mojih letih se tabletko vzame PRED seksom, potem si pa tako zmatran, da še jesti ne moreš.
22. April 2008 ob 08:48
Jasna, kar si napisala, si napisala.
23. April 2008 ob 07:41
Mladina, jejte slovenske hruške za kontracepcijo!
23. April 2008 ob 08:12
Zakaj bi se ukvarjali s kontracepcijo ? A nisi slišal, da iziginjajo čebele in ko bodo (kmalu) vse dokončno iziginile, bo propadlo tudi človeštvo.
24. April 2008 ob 16:57
Omejena trgovina ni dobra za nikogar.
Haro
3. Maj 2008 ob 22:52
Ne, ne drži: “Danes nas ravno toliko kot svetovni nazor in nacionalna pripadnost definirajo potrošniške navade.”
Velja ravno obratno. Naše potrošniške navade so posledica našega svetovnega nazora, kulture, vrednot, etike, morale …
3. Maj 2008 ob 23:41
Zakaj pa imajo potem ljudje različnih svetovnih nazorov in prepričanj enake ali podobne potrošniške navade? Okrog teh potrošniških osi se šele potem nabirajo tradicionalne definicije.
Kdor se pri potrošniških navadah ravna po svojem svetovnem nazoru, je ali vsaj velja za fundamentalista.
Tudi meni bi bilo ljubše, če bi se ljudje prepoznavali in klasificirali po čem tehtnejšem, ampak tako pač je.