Drama jezika
Ponedeljek, 5. maj 2008Denunciantski dinozaver Dular je kot gasilec, ki ne more pogasiti požara. Zato se vodja sektorja za slovenski jezik pri MK in siva eminenca ukrepov proti tujejezičnim naslovom v medijih v svoji nemoči spravlja na ljudi, ki prižigajo cigarete ali svečke na rojstnodnevnih tortah. Dular je v službi zato, ker je slovenščina ogrožena. Še več! Njegova naloga je, da vsak dvom o tej nikoli dokazani in nedokazljivi ogroženosti tudi ovrže.
Problem ni v tem, da bi bila ogrožena slovenščina sama. Problem je kulturna in državljanska deprivilegiranost nativnih govorcev, ki jim na nekaterih področjih javne komunikacije — ali vsaj enostranskih sporočil, ki jih pasivno sprejemajo — kratijo pravico do materinščine. Področji, kjer nas najbolj brezobzirno potujčujejo, sta oglaševanje in trgovina. In to legalno!
Ponavljam: to ni jezikovna, ampak kulturna drama, drama slovenske vsakdanjosti, ki je skoraj nihče ne opazi.
Poglejmo si za začetek oglaševanje. Ker vseh oglasov seveda ni mogoče analizirati, sem se omejil le na tiste, ki so mi v zadnjem času kot trapast trend najbolj padli v oči: oglasi za avtomobile z jezikovnimi posebnostmi.
Nekako še razumem — čeprav ne odobravam —, da nas Volkswagen, kot vso Evropo, nagovarja s sloganom “Das Auto”, da bi poudaril nemško kvaliteto. Ali Seat s sloganom “Auto emoción”, da bi poudaril španski temperament. (Pustimo ob strani, ali je res kaj na tem.) Ne razumem in zato zavračam pa brez razloga anglificirane slogane, kakršni so “Discover Opel”, “You are, we car” (Fiat) in “Simply clever” (Škoda).
Oglaševalci si jemljejo pravico, da nam v imenu svoje subinteligentne kreativnosti vsiljujejo angleščino. Njihova ustvarjalna svoboda je pač močnejši argument kot pa minimiziranje stroškov za jezikovne mutacije oglasov za različne trge, kajneda?
A saj ne gre samo za avte. Predvajajo nam recimo take reklame: “Dolce & Gabbana. The new fragrance. For men” (pri kateri se Miles Davis in Louis Malle obračata v grobu); pri nekaterih se nas usmilijo z dvojezičnostjo: “Nivea for men.” (kar je blagovna znamka) “Kar moški hočejo”, ali kar s podnapisi: “Are you alive? Fuel for Life. Fragrance by Diesel. Use with caution”.
In če nam še to ni dovolj, lahko gremo v katerikoli market in se pozabavamo z učenjem tujih jezikov na najrazličnejših izdelkih, začenši s hrano in higienskimi proizvodi. Težko rečem, kakšno je razmerje med domačimi in tujimi izdelki, toda jezikovno nesorazmerje je šokantno. Slovensko potrošništvo je v jezikovnem smislu kolonizirano. Slovenci moramo biti kot potrošniki pravi poligloti. Vsak jezikovni ignorant ve, kaj kupuje, ko zgrabi vrečko z napisom “Kartoffel-Püree”. A v hladilniku in špajzi imam “yaourt sucré vanille au lait de brebis” in “cous cous with roasted pumpkin and sesame seeds”. Ali ljudje, ki ne znajo francosko in angleško, to sploh kupujejo? Kakšno je to nakupovanje, če moraš izdelek dešifrirati s pomočjo nalepkice z mikroskopsko natisnjenim prevodom, ki jo že jaz s svojim skoraj brezhibnim vidom komaj preberem?
Moja nemščina, po drugi strani, je ravno prav zanič — podobno kot ilustracija na nalepki, da ne govorim o varljivem okusu —, da sem kar nekaj časa živel v veri, da pijem borovničev sirup, v resnici pa sem pil Sparov “Natur Pur (iz katerih jezikov so to sploh pobrali?) Johannisbeere und Limone Bio-Sirup aus biologischer Landwirtschaft”.
Proizvajalci in oglaševalci, posredno pa tudi uvozniki in trgovci nam lahko v tujem jeziku nemoteno serjejo na glavo, če le to delajo pod krinko nedotakljivosti blagovnih znamk, avtonomijo reklamarske ustvarjalnosti in načela svobodne trgovine.
Morda je zasluga reklam in uvoženih izdelkov, da so začeli uporabljati angleščino v promocijske namene tudi Slovenci sami, med seboj. Zadnjič sem bil v Zdravstvenem domu Vič in zagledal (poleg slovenskega) napis: “Community Health Centre”. V naši zdaj že znameniti klošarski štacuni je na hladilniku (poleg slovenskega) napis: “The drink is not cold”. Komu na zdravje? In to počnejo celo slovenski kulturniki oz. umetniki. V zadnjem času sem opazil vsaj dva plakata za razstavi slovenskih umetnic z angleškoidnima naslovoma (brez prevoda): “Gspn: I Mind” in “Who is important”.
Mislim, da zaradi tega ni treba zganjati panike, kuhati zamer in pestovati frustracij. Kot potrošniki smo prisiljeni razumeti ta čudni, zmešani, morda čisto novi jezik, to bobnečo in zadirčno shopping mall babilonščino. Ta ima z materinščino opraviti le toliko, kolikor naš možganski operacijski sistem pač bazira na slovenščini. Gre za nov, v primerjavi s klasičnim morda res beden in zasilen poliglotizem, ki pa lahko odločilno in ne nujno negativno vpliva na naše jezikovno vedênje. Če gledamo na to zadevo skozi tradicionalno jezikovno optiko, potem lahko res rečemo, da smo deprivilegirani. In ker smo postavljeni pred dejstvo, nam pač ne prostane drugega, kot da obrnemo vse to v svoj prid in iz potrošniškega esperanta naredimo privilegij. Seveda pa si jezikovna politika in predvsem pedagogika pred tem dejstvom ne bosta smeli zatiskati oči.
Dnevnikov Objektiv, 3. 5. 2008
Objavljeno v Ponedeljek, 5. Maj, 2008 ob 15:37 v kategoriji Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
5. Maj 2008 ob 16:37
Res je, kot prevajalka dobivam čedalje več nemških besedil z navodilom, da naj angleških nazivov za proizvode ali za njihove določene lastnosti ne prevajam.
Slavna pa je tudi raziskava razumevanja angleških reklamnih gesel v Nemčiji. Tako je veliko ljudi slogan drogerije Douglas Come In And Find Out razumelo kot “Pridite noter in najdite pot nazaj ven.”
Najbrž ni neumno domnevati, da tudi v Sloveniji obstajajo podobni problemi z reklamno “shopping mall babilonščino”…
5. Maj 2008 ob 16:51
Verjetno te še vedno boli “I feel poltics”, drugače ne vem zakaj bi takšen um kot si ti izbral to brezvezno kao ekolingvistično temo. Dobro vse sem lepo in natančno prebrala in ni mi kul, da se zdaj pogovarjava kot dva penzionista, ki nič ne zastopita. Slovenščina ni ogrožena in to je pomembno. Pogovorni jezik je treba negovati. Ti slogani pa so…You are, we car, tukaj gre za lepo rimo, če se prevede se izgubi. Ma slogani so same laži. Discover Opel - da ne bi res. Opla je v svoji kolumni Mi dva z avtomobilom zelo šimfal tisti ( hud fukač, perverzneš in oreng pacek) Max Modic. Tujcem nimamo kaj očitati. Motijo me naši izdelki s tujimi imeni. Lokalne zadeve ne bi trebale imeti tujih imen. Ali, pa? Saj ne vem. A naj se tujci katerim izvažamo mučijo z našimi imeni? Globalizacija, pač!
Glede nalepk s mikroskopskim tiskom… jaz sem mislila, da so zato da je zakonodaji zadoščeno ne pa da se berejo. Joj, Marko ne ti meni o svojem brezhibnem vidu. Ne, ne zezaš? Res, ne?
Meni se zdi, da pedagogika in jezikovna politika ne morejo kaj veliko. Ali pa…Pedagokika lahko opozarja, in z mladimi izvaja akcije v stilu “Ljubim slovenščino” kjer se analizirajo tujejezični napisi in tisti v materinščini, ki niso pravilni. Jezikovna politika pa naj pusti vsestransko nadarjene, kreativne in kul novinarje pri miru!
5. Maj 2008 ob 16:57
Verjetno te še vedno boli “I feel poltics”, drugače ne vem zakaj bi takšen um kot si ti izbral to brezvezno kao ekolingvistično temo. Dobro vse sem lepo in natančno prebrala in ni mi kul, da se zdaj pogovarjava kot dva penzionista, ki nič ne zastopita. Slovenščina ni ogrožena in to je pomembno. Pogovorni jezik je treba negovati. Ti slogani pa so…You are, we car, tukaj gre za lepo rimo, če se prevede se izgubi. Ma slogani so same laži. Discover Opel - da ne bi res. Opla je v svoji kolumni Mi dva z avtomobilom zelo šimfal tisti ( hud fukač, perverzneš in oreng pacek) Max Modic. Tujcem nimamo kaj očitati. Motijo me naši izdelki s tujimi imeni. Lokalne zadeve ne bi trebale imeti tujih imen. Ali, pa? Saj ne vem. A naj se tujci katerim izvažamo mučijo z našimi imeni? Globalizacija, pač!
Glede nalepk s mikroskopskim tiskom… jaz sem mislila, da so zato da je zakonodaji zadoščeno ne pa da se berejo. Joj, Marko ne ti meni o svojem brezhibnem vidu. Ne, ne zezaš? Res, ne?
Meni se zdi, da pedagogika in jezikovna politika ne morejo kaj veliko. Ali pa…Pedagogika lahko opozarja, in z mladimi izvaja akcije v stilu “Ljubim slovenščino” kjer se analizirajo tujejezični napisi in tisti v materinščini, ki niso pravilni. Jezikovna politika pa naj pusti vsestransko nadarjene, kreativne in kul novinarje pri miru!
5. Maj 2008 ob 17:12
Napaka, nekaj mi šteka! Enega lahko brišeš.
5. Maj 2008 ob 18:36
Najbrž ostaja tuj jezik trakrat, ko gre za skovanke, ki so težko prevedljive. Čeprav bi tukaj lahko prišla na plan ustavrjalnost in domiselnost prevajalcev.
Spomnim se slogana: “Today-Tomorrow-Toyota”, ki je sicer v slovenščino neprevedljiv na način, da ohrani pomen. Je pa takrat pri nas krožil slogan “To ričet-To jota”. Simpatičen. Ampak ne vem, če bi se Toyota strinjala z njim.
5. Maj 2008 ob 20:27
Nekdo bi prevajal slogane… Odlično. Pa me prav zanima, koliko dobrih smo slovenskih smo že videli? Slovenske oglaševalske agencije so zgolj podaljšek tujih inteligenc, ki jim hvala bogu ne pustijo vmešavanja v to početje. Nekdo, ki v izvirniku plača ustvarjalca za dober slogan xdenarja, naj potem pusti našim oglaševalcem, kjer redko kdo pozna E. Bernaysa, kaj šele Scotta ali Boudouina, (zgroženo izvemo, da večina ne pozna niti Scientific advertisinga), da spreminjajo le te? Ali ne bi bilo bolj primerno, če že razmišljamo o tem, najprej prevesti dela (vsaj tista najpomembnejša) v slovenski jezik in spodbujali samo razmišljanje v domačem jeziku? Čeprav bi bilo to seveda jalovo početje, saj je popolnoma nesmiselno z večih razlogov, o katerih se mi tu ne da razpredati…
5. Maj 2008 ob 20:42
crni, se strinjam. do črke. amen.
5. Maj 2008 ob 21:52
I Feel Slovenian?
6. Maj 2008 ob 07:28
¨”Problem je kulturna in državljanska deprivilegiranost nativnih govorcev, ki jim na nekaterih področjih javne komunikacije — ali vsaj enostranskih sporočil, ki jih pasivno sprejemajo — kratijo pravico do materinščine. ”
Za tale pasus sedi, pet!
6. Maj 2008 ob 08:11
Zapis “Drama jezika” govori o vsemu kar je res. Marko, kritičen si, vendar ne ponudiš tvojega videnja za rešitev problema, če to sploh še problem še je. Načela, etična, jezikovna, se ne morejo uveljaviti sama na sebi. Potrebujejo človeka. Mi smo torej tukaj. In kaj sedaj?
6. Maj 2008 ob 08:24
ok, se strinjam večinoma (glede sloganov, jezikovne kulture). Ampak glede hrane… zato more bit gor deklaracija v slovenščini. če je ni, kliči zvezo potrošnikov ali kogarkoli pač že. Po tvoje bi moral vsak proizvajalec za v vsako državo naredit svoje pakiranje al kaj? Je tok težko obrnit škatlo/lonček/zavitek in pogledat kaj piše tam?
6. Maj 2008 ob 08:25
Jasna dva enaka zapisa! A je eden posebej namenjen meni?
6. Maj 2008 ob 08:26
Heh, pa ravno včeraj sem iskala na škatli kosmičev, ali imajo sladkor ali ne. In je bil “malt” preveden v “umetni sladkr” (ja, pa še brez o-ja). Še dobro, da znam brati kakšen jezik ali dva več.
6. Maj 2008 ob 09:30
Kako bi pa vedela, kaj je v škatli, če bi napisali kunštno, kot to zna Marko (za Sedi,pet):
“Retardirano karamelizirana saharoza z dodatkom naravnih esenc”
6. Maj 2008 ob 09:50
Se strinjam z zapisanim. Se mi pa zdi dosti večji
problem to, da slovenski proizvajalci uporabljajo angleščino.
Pa to, da imajo slovenski lokali, takšni in drugačni, tuja imena.
Pa da slovenski umetniki ne uporabljajo slovenščine.
Ne vem zakaj nekateri mislijo, da so z uporabo angleščine
ali drugega tujega jezika bolj prepoznavni.
Pri tujih blagovnih znamkah me angleščina še najmanj moti.
@Človek: sem videla že kar nekaj dobrih slovenskih sloganov.
Pa tudi veliko slabih tujih.
6. Maj 2008 ob 10:10
Včasih bi se kreativcem splačalo vsaj razmisliti o primernosti angleškega gesla za lokalne trge. Drugače se hitro zgodijo takšni “flopi” kot je “Silver Mist” (Rolls Royce), ki se v Nemčiji ni prodajal (Mist = gnoj).
6. Maj 2008 ob 10:18
Marko: Nekaj te prosim! Imam prijatelja-skladatelj, ki vokalno glasbo komponira v glavnem v latinskem jeziku. Pravi, da ga le na tak način lažje izvajajo po drugih državah in postane znan v tujini.
Sam tudi to počnem, vendar je glavnina mojih vokalnih kompozicij v slovenskem jeziku, bodisi naših piscev, ali prevodov tujih avtorjev v slovenščino.
Povej mnenje!
6. Maj 2008 ob 10:27
Miran: Če ne gre za pop glasbo, po mojem jezik ni ovira.
6. Maj 2008 ob 10:28
Alcessa: Mislim, da se je nekoč podobno zafrknil Mitsubishi na južnoameriškem trgu z modelom Pajero, kar v tamkajšnjem slengu pomeni masturbator.
6. Maj 2008 ob 10:39
Marko; V mojem primeru gre za klasiko.
Kaj pa za pop-politično tekmovanje na Eurosongu?
Slovenci kaj radi pojemo-jo v angleškem jeziku’
In kakšna je moralna razlika do jezika tistega, ki ustvarja klasiko, ali tistega, ki se gre pop glasbo?
6. Maj 2008 ob 10:40
Koliko jih bo pri nas kupilo Fordovo Kugo??
6. Maj 2008 ob 10:41
Kaj te briga Eurosong, če skladaš klasiko?
6. Maj 2008 ob 11:06
Marko: O Eurosongu imaš prav. Sprašujem pa te tudi o moralni razliki človeka, ki sklada klasiko, ali pop popevčice, do jezika.
Diskusija vredna pozornosti!
6. Maj 2008 ob 11:14
Miran: Ne bova, ne? Dva enaka zapisa so, ker T2 nekaj počne in ni povezave.
Marko, dobro ti gre! Prej Karolina, zdaj Pajero. Čedalje si bolj kul.
6. Maj 2008 ob 11:17
Miran: Meni se ta diskusija ne zdi zanimiva.
Jasna: Katera Karolina?
6. Maj 2008 ob 11:27
Miran, nehaj! Že pri Globokarju si mi dvignil pritisk z akademsko razpravo, ampak Lojzi te je dobro obdelal. A se zavedaš, da je to ponižojoče za druge ljudi, ko se tako povzdiguješ. Popevčica je isto kot, da bi rekel novinarju novinarčič. Miran glasba je super stvar. Jazz,
klasika, tehno, hard core, samo da se človeka dotakne. Punce ne marajo važiče!
6. Maj 2008 ob 11:27
Žašler
6. Maj 2008 ob 11:56
Tudi za poimenovanje shrambe uporabljamo besedo špajza, ki je, če se ne motim, nemškega izvora, pa slovenščina zaradi tega ni izumrla, čeprav smo se tega vsi bali. Sedaj nas oglaševalci posiljujejo z angleškimi slogani. Gre samo za nižanje stroškov medijske kampanje in ozaveščanje prepoznavnosti blagovne znamke, ki mirne vesti ignorira kulturo potencialnih kupcev. Ena sama regulativa bi na tem področju uredila razmere, ampak je očitno interes kapitala močnejši od nacionalnega.
6. Maj 2008 ob 13:06
Prav zanima me, kakšna bi bila angleščina brez vplivov latinščine. Najbrž nekakšna modernejša različica keltščine. Pa se zaradi tega kdo sekira? Isto je s slovenščino - čez 2000 let bo vseeno.
Prav predstavljam si nekega highlanderja (sic!) ki pred vhodom v lokalno ambulanto benti zaradi napisa v latinščini. Quidquid latine dictum sit, altum viditur.
Pa še digresija - zbiram predloge za lokalizacijo imena Mojo Hand. Če bo kakšen sprejemljiv, bomo nehali igrati blues (bluz?, modre?) in bomo prešaltali na nekaj bolj domoljubnega.
6. Maj 2008 ob 13:17
Mr Mojo: Kaj nista latinščina in grščina podlaga za vse evropske jezike in ne samo za angleščino? No vsaj mene so tako v šoli naučili.
6. Maj 2008 ob 13:47
Ni res, Jasna. Za baskovski, madžarski in finski jezik to ne velja! Delno pa tudi za slovenski (dvojina).
6. Maj 2008 ob 13:50
Mojo: roka bajalica ali pa bajna roka. Če bi pa rad še kaj bolj skrivnostno zvenečega, pa dlan bajila.
honorar nakaži na ttr
6. Maj 2008 ob 13:54
Marko; Lisica je rekla, da je kislo.Oprosti, nočem biti sarkastičen in ne akademski, kakor razmišlja Jasna.
Ampak, če imam idejo in nekaj vprašam, ne vidim razloga za nezanimivo. Pač sem proti enoumju in sem hotel priti do nečesa z diskusijo.
Pač to je tudi moja pravica, v obratnem, morda motečem stanju, se umaknem s tvojih razprav.
6. Maj 2008 ob 14:20
@Mojo
Bajaroka?
U-roka? ali U-roki?
p.s. honorar nakaži stricu Bedancu
p.p.s.
In ko smo že pri čaranju, pošiljam povezavo na članek, ki me je spravil v krohot.
http://news.yahoo.com/s/nm/20080423/od_nm/witchcraft_dc
6. Maj 2008 ob 14:53
Jasna, tvoja muhavost meji na neuravnovešenost- ne zanimajo me psihološki razlogi zaradi katerih se postavljaš proti človeku, ki je odkrito naklonjeno komuniciral s tabo, zato te prosim, da ne goniš več mojega imena in zadeve naprej.
6. Maj 2008 ob 15:45
Mimoza Miran: Seveda lahko vprašaš, ampak to še ne pomeni, da se bo drugim zdelo zanimivo. Tvoje vprašanje se mi pač ni zdelo dovolj relevantno, da bi se pripravil do razmišljanja na to temo. To boš pa že moral upoštevati, da si lahko vzamem pravico, da me nekaj ne zanima. Tvoja razlaga enoumja je bizarna. Z umikom iz debate pa ti tudi ni treba groziti!
6. Maj 2008 ob 19:59
Lojzi, Miran že prijazno komunicira z mano. To ni problem. Moti me, da uporablja zaničevalne izraze za glasbo, ki je drugačna od njegove in za katero je potrebno veliko znanja( elektronskega, zvočnega in produkcijskega), da se ustvari dobra, kul “popevčica”, ki zažge. Kljub vsem svojem znanju, ki ga ima tega ne zna narediti, zna pa uporabljati zaničevalne izraze. Saj ni čudno, da je tak, ko pa se druži s tipi, ki ustvarjajo v latinščini. Cum Mortus in Lingua Mortua bi rekel Mussorgsky v Slikah z razstave. Motijo me akademiki, togi v glavo.
Kaj pa morem, če ne morem pozabiti tisti tvoj “fight”. Lahko me prosiš karkoli vse bom naredila. Ne omenjam te več in ne gonim zadevo naprej.
6. Maj 2008 ob 20:06
1tastar: Res je! Predlagam arbitražo.
6. Maj 2008 ob 20:28
na področju umetnosti me uporaba tujih jezikov ne moti, ker je to način izražanja. Res pa imam poln kufer stavkov: sestavine označene na embalaži. Da ne govorim o lapsusih v prevodih na živilih.
jah, v Sloveniji je pač dobro biti poliglot. In kvazi vseved.
6. Maj 2008 ob 20:40
@Jasna:
“Mr Mojo: Kaj nista latinščina in grščina podlaga za vse evropske jezike in ne samo za angleščino?”
Ravno o tem govorim. Kaj so pa narodi, ki niso bili v neposredni bližini tedanjih Rimljanov in Grkov govorili pred okupacijo? Verjetno bodo čez 500 let ugotavljali, da je angleščina podlaga za vse svetovne jezike. Big deal.
6. Maj 2008 ob 21:42
Mr Mojo: Oprosti, jaz sem Hrvatica pa ne razumem vedno vsega.
1tastar, Mr Mojo je arbiter 1:0 za me!
6. Maj 2008 ob 23:24
Spoštovani.
Nadvse cenimo vaš prispevek k mešanju vročega olja za cvrenje jezičnih pišk. Kuhla iz ledu se še nikoli ni zdela toliko na mestu kot ravno v tem trenutku.
Žal pa se ne moremo strinjati s preprostostjo pristopa k popularizaciji perečega problema jezikovne kulture - pretiranemu, in v pričujočih primerih tudi dvoličnemu purizmu.
Vaša vdana bralka Jasna je z enim vprašanjem jasno potrdila našo domnevo:
“Kaj nista latinščina in grščina podlaga za vse evropske jezike in ne samo za angleščino?”
Spoštovani pisec bloga, če smemo, bi vas na tem mestu prijazno opomnili, da ste pozabili napisati ozadje zgodbe, ki bi še dodatno podkrepilo vaše spoštovano stališče. Nevede izraženo nepoznavanje razvoja jezikov vaše vdane glasne bralke Jasne namreč razkrije, da preprostemu ljudstvu ta tematika najverjetneje ni dovolj poznana.
Pojasnimo to v nekaj preprostih odstavkih.
Osnovno pravilo, ki ga mora ponotranjiti vsak z jezikom ukvarjajoč se posameznik je, da jezik ni stalen, temveč se razvija, širi, spreminja, nazaduje, izginja in kar je še značilno za živ organizem. Pojem organizem tukaj, seveda, ni uporabljen v čistem biološkem smislu.
Že samo s poznavanjem tega pravila je mogoče sklepati o spremenljivosti jezika v tem trenutku.
“Kaj nista latinščina in grščina podlaga za vse evropske jezike in ne samo za angleščino?”
Odgovor je nadvse preprost: nikakor ne. Še več kot to. Tudi vprašanje je napačno zastavljeno. Grščina in latinščina sta namreč dva različna jezika, ki sta obstajala istočasno in veliki meri vplivala drug na drugega, kar se na primer tiče takrat novih poimenovanj. Vendar sta si v biti precej drugačna. Stara grščina ima en jezik, ki se mu da pripisati njeno potomstvo, in to je sodobna grščina, medtem ko ima latinščina, ki je italski jezik, svojih potomcev kar lepo število.
Med njimi predvsem ni angleščine, ki seveda ni italski, temveč germanski jezik. Drži pa, da se je angleščina bogatila z izrazi iz italskih jezikov, predvsem francoščine, v času srednjega veka.
Ta blog ni ne čas in ne kraj, kjer bi na dolgo in široko razpravljali o selitvah narodov ter posledičnem razvoju indoevropskih jezikov. Velja omeniti le še to, da tudi vsi trenutni evropski jeziki nimajo skupnega prednika. Medtem, ko so španščina, angleščina in grščina vsi indoevropskega izvora, so madžarščina, finščina, laponščina in estonščina uralskega izvora, baskovščini pa se celo pripisuje predindoevropske korenine.
Menimo, da bi bilo to dovolj osnov za začetek pogovora o tem tisočletja trajajočem procesu, ki bi vašim redkim nepoučenim, a zato nič manj zvestim bralcem omogočil bolj kakovostno sodelovanje v debati. Z izrazom redki mislimo seveda na tiste redke posameznike v izjemno številčni množici vaših bralcev, ki o tem niso poučeni, in nikakor ne želimo namigovati na neštevilčnost celotne množice.
Dovolite, da se z lepimi pozdravi umaknemo iz te debate, saj bi jo nadaljnje razpredanje o zgodovini razvoja jezikov lahko zavedlo v njej nezastavljeno smer.
meritelj gladine
7. Maj 2008 ob 00:44
Ne, ni res, da postavljam posiljene ločnice med pop in klasiko. Pač upoštevam, da smo ljudje različnih okusov in odnosov do različnih stvari.
V mojih pomislekih je prisoten celo obraten argument, kot ga morda kdo razume.Želim zabrisati ločnico pri uporabi tujih jezikov in pri tem postavljam pod vprašaj zakaj naj bi klasiki opravičevali uporabo tujega jezika, pop glasbi pa ne!
Sam sem dolga leta igral pop glasbo, jo studijsko snemal, elektronsko obdeloval, dobro zaslužil in užival. Pač študentska leta so mi prinesla veliko užitkov in popevčic.
7. Maj 2008 ob 06:36
ankhmorprok: Končno nekdo, ki se mu ljubi. Kaj nenehno ponavljaš kako sem vdana cool - um - nistu? A se ti zdi, da imava skoraj “ljubezensko razmerje”? Seveda je jezik živ organizem, zato je latinščina izginila, ker ni premogla novih izrazov v novonastajajočih znanosti, ki so se razvijale kot so fizika, astronomija ..
Preprosto ljudstvo vam je hvaležno za tale Vaš prispevek!
7. Maj 2008 ob 07:46
Še vedno vztrajam: Baskovski, madžarski in finski jezik niso indoevropski jeziki. Baskovski jezik je predgrški in predlatinski. Ungrofinska jezika (madžarski in finski) pa izvirata iz osrednje Azije (Hunov). Za vse te jezike velja, da ne poznajo spregatve in sklanjatve v evropskem smislu. Dodajam še keltščino (Irska, Škotska in Bretanja), iz katere delno izvira tudi angleški jezik.
Za hudiča, nazadnje bo še kdo trdil, da je res, da je angleščina praizvor evropskih jezikov. Če ne bi bila angleščina germanizirana (od Vikingov) in romanizirana (od Rimljanov) saksonščina (blizu keltščini).
7. Maj 2008 ob 07:48
Pa glede latinščine: v Vatikanu še vedno obstaja in imajo poseben inštitut, ki novokomponira izraze za hladilnik, avtomobil, reaktivno letalo itd.
7. Maj 2008 ob 07:51
Slovenščina tudi ne bo izumrla po Dularjevi in Toporišičevi zaslugi:
- človekoljubna (humanitarna namesto filantropska)
- zgoščenka (CD)
- datoteka (file)
- splet (web)
- itd, itd
7. Maj 2008 ob 08:26
Spoštovana ga. Jasna.
Neizmerno smo navdušeni nad vašo hvaležnostjo. Dasiravno takšno početje ni v naši navadi, vam bomo odgovorili na zastavljeno vprašanje, da bo razprava lahko s čim manj odkloni stekla v začrtani smeri.
Nikakor nismo nameravali namigovati na kakršno koli čustveno razmerje med vami in avtorjem dotičnega bloga. Takšne tuzemske zadeve, kot je čustvovanje, nas ne zanimajo in so v konkretnem primeru vaša osebna stvar. Zvestobo, pojem, ki ima lahko poleg medosebnopartnerskega še kakšen drug pomen, smo omenili zgolj na podlagi količine in vaših komentarjev. Žal nam je, da smo dopustili možnost napačnega razumevanja.
Znova pa si bomo v duhu korektnega debatiranja privoščili popravek izraza vašega mnenja. Latinščina je morda izumrla, vendar tega ne gre pripisovati izključno pomanjkanju njene sposobnosti poimenovanja novih predmetov. Pojem predmet je tokrat uporabljen v najbolj splošni obliki in se ne nanaša na izključno materialne objekte. Obstaja tudi resen dvom, da je ta nesposobnost sploh obstajala, saj je tudi že v tistih časih obstajala metoda izposoditve izrazov iz drugih jezikov in drugih kultur, s katerimi so vsa rimska cesarstva imela izjemno veliko stikov, in od katerih so prevzela veliko iznajdb.
Zaton življenja latinščine gre pripisati še kateremu drugemu dejavniku, kot je na primer serija vojaških porazov, notranjepolitičnih zdrah in delno posledično še razpadu rimske civilizacije in torej razredčitvi nativnih govorcev.
Kot je zapisal še en zvesti bralec 1tastar, in pojem zvestoba se tudi tokrat izogiba čustveni obarvanosti, slovenščina ne bo izumrla zgolj zaradi nekaj dodatnih napisov. Če bo, oziroma ko bo izumrla, bodo razlogi večplastni, med njimi pa se bodo zagotovo znašli nezadovoljiva hitrost sprejemanja in poslovenjenja novih ali tujih izrazov, neodizvnost posameznih pol- in strokovnih področij pri priskrbi primernih izrazov z njihovega področja, ustreznost določenih novih poimenovanj (že komentator 1tastar je podal odličen primer slabo začrtanega poimenovanja - zgoščenka, ki zaenkrat lahko pomeni tako CD kot DVD) in vsekakor kolektivni odnos skupine posameznikov, ki jim slovenščina predstavlja materin jezik.
Z navdušenjem,
meritelj gladine
7. Maj 2008 ob 08:39
Miran: Tisto kaj si ti igral dolga leta, studijsko snemal in elektronsko obdeloval mi lahko kaj pokažeš? Imaš kaj na e-muli? Da to slišim, sem ti pripravljena poslati tudi email. Zanimajo me popevčice, ki si jih ti podpisal.
Ne vem ali vse narobe razumem, ali sem si nakopala na glavo jezo vseh kurčevih akademikov, ki se “sprehajajo” po blogih.
Tale Ankhmopok razlaga, da ne misli da je jezik živ organizem v biološkem smislu. Mislm kva! Prerprostem ljudstvu je treba ne samo razložiti ampak celo narisati, da bi kaj zastopilo.
7. Maj 2008 ob 08:42
ANKMORPHOK:Veste katinščina ni “morda”izumrla. Namreč je še danes uradni jezik države Vatikan.
7. Maj 2008 ob 08:43
Popravljam tiskarski škrat.Latinščina ni izumrla, saj je še danes uradni jezik države Vatikan.
7. Maj 2008 ob 08:45
JASNA: Pomiri se in bodi pridna.
7. Maj 2008 ob 09:01
Ankhmorpok: Kako se prebere DVD- dividi? Ne vem no, jaz govorim daunlodati, stage, shopping, po defoltu, ker drugače izgledaš presran.
Vsi smo v nehvaležni situaciji. Standardni jezik je jezik, ki živi v šolah in ustanovah ne pa v resničnem življenju pa ne.
Zanimljiv komentar. To be continued…
7. Maj 2008 ob 10:04
Zakaj se Slovenci izmišljujejo nove besede za stvari, ki jih niso sami iznajdli recimo CD in za katere sploh ni obstajala beseda. Besedam, ki niso prilagodile slovenskem jeziku rečemo tujke. Zakaj skoraj nasilna prilagoditev besede CD?
Kaj pa Esperanto? V EU že pošteno jamrajo prevajalci. Birokracija okoli tega je že tako neznosna, da bi Esperanto bil edina rešitev.
7. Maj 2008 ob 10:28
Jasna: Zakaj bi bil Esperanto edina rešitev? Jaz bi raje podprl ponovno okrepitev Latinščine.
7. Maj 2008 ob 10:46
yo Crni. Zrihti mi lektorja pa grem jst za hišnega namesto godlerja ki je zasnifan idijot.
pozdrav, ikari
7. Maj 2008 ob 10:49
Morda ne veste, da je bila do leta 1848 latinščina uradni jezik Ogrske, današnje madžarske. Esperanto je pa sploh en polomljena latinogermanščina.
Kar se pa tiče tujk, je najboljši vzgled nemščina. Tujke piše v originalni pisavi (angleški, francoski itd - to ne velja za črke, ki jih nemščina nima). Kako so se mi smejali, ko sem besedo CHAUFEUR prebral kot HAUFOJER, namesto kot ŠOFER!
Na ta način naravnost kriči po nemškem izrazu!
7. Maj 2008 ob 11:02
Miran zato, ker je dokaj lahek za naučit se.
7. Maj 2008 ob 11:04
1tastar: do 1847.
7. Maj 2008 ob 11:26
Jasna, odkod ti informacija, da je Esperanto dokaj lahek za se naučit?
Če se v nekaj sto letih ni prijel, pomeni, da nekaj ne štima. Niti izumreti nima kaj.
7. Maj 2008 ob 12:16
No ja, relativno lahek ( slovnica, skloni…). Noben jezik ni lahek. Esperanto ni edini umetni jezik, sta še dva, ki se jih zdaj ne spomnem, ker se nista uveljavila tako kot Esperanto. Miran težko je zasejati umetni jezik, ki ni zgodovinsko pogojen. Ljubitelji se morajo zanj odločiti. Enostavneje bi bilo v EU imeti usvojen en evropski jezik.
Prebrala sem v Življenje in tehnika, da je latinščina pogorela tudi zaradi strokovnih izrazov (fizika, elektronika). t.
Ankhmorpok: Pozabila sem ti povedati, da nisem ravno tako vdana bralka kot si ti misliš. Našega spoštovanega pisca bloga “varam” s Tadejem in to opasno.
7. Maj 2008 ob 13:06
Glavno, da firma (ime družbe) ne sme (več) biti v tujem jeziku! S tem bomo res ogromno naredili za slovenski jezik. Izjema: mrtvi jezik. Nekatera registrska sodišča gredo pri tem tako daleč, da zahtevajo fotokopijo iz latinskega ali grškega slovarja. Brez heca.
7. Maj 2008 ob 13:17
@Jasna: prevajalci v EU ne jamrajo, verjemi. Oni namreč prekleto dobro živijo od te birokracije. Kdo drug bi nekvalificiranemu, nesposobnemu delavcu dal 4500 EUR plače, kot EU? Na naš račun, kakopak.
7. Maj 2008 ob 17:25
Miran ni mi jasno zakaj latinščina? Kako bi prevedel blu-ray, hard disk. Da od pojmih iz genetike niti ne govorimo. Ni mi jasno zakaj je v Vatikanu latinščina uradni jezik, saj Jezus ni govoril latinsko ampak hebrejsko. To ti je šele hohštaplerija! Dobro, da ste imeli Trubarja.
Mr Mojo: Čist prav imaš. Samo nekaj je pisalo v SP Dela, da je ta birokracija nemogoča in da iščejo nove rešitve oz. nov umetni jezik, ker “najljubščina” ne sme biti privilegirana. Jezik, ki ima indoevropske korenine. Jezični strokovnjaki baje pridno delajo.
7. Maj 2008 ob 17:32
Vatikan bom pustil pri miru, od pedrov sem raje čim dlje.
Sicer pa, kaj si zatiskate oči in kaj si tlačite v ušesa - angleščina je že eno generacijo edini univerzalni jezik, torej Miss & Mister Universe.
7. Maj 2008 ob 17:43
natresl ste precej enih buč….
@tastar: komu mar latinščina kot uradni jezik ogrske… povej rajš da je zagrebška univerza po letu 1848 uvedla latinščino kot uradni jezik, ko so jim mađari prepovedal hrvaščino.
@jasna: dokler je bila latinščina živ jezik so v njej obstojali tudi vsi vulgarni izrazi, kot v ostalih živih jezikih: vulgata materna!. trditi da si ni mogoče organizirati izrazov kot laptop ali hard disk v latinščini je anglofisko sprenevedanje in snobizem.
poln kufer imam omejenih ljudi, ki znajo samo hvalit tisti jezik ki ga znajo. na faksu mi že 2 leti trobijo da je angleščina jezik trgovcev, da pa je francoščina u-la-la…. men je francoščina ogabna, angleščina pa mi je jezik duše. konec koncev berem shakespeara prav v njej…
pa še neki o snobizmu cerkve z latinščino. Cerkev se imenuje “Sveta Katoliška in Apostolska” njeno drugo ime je pa “Sveta Rimska Cerkev”. Ni fora samo v tem, da je nastala na področju Rima. Leta 325 je prvi koncil te cerkve, prihajajoče iz ilegale, sklical Rimski cesar Konstantin. Vprašaj Vinka Ošlaka za mnenje. Na tem koncilu je cesar naredil Cerkev za rezervno upravo in del Rimskega imperija. Vsilil je latinščino kot uradni jezik in… tako “pohabljena” je cerkev še danes.
Tudi spor med pravoslavci in katoliki izvira prav iz razlike med grškim in latinskim obredjem…
Pa še ena o jezikih: aramejščina, hebrejščina, latinščina in grščina so bili včasih jeziki obredja. pa po zaslugi Cirila in Metoda tudi stara slovanščina…mi imamo v cerkvi prednost: naš jezik je bil jezik obredja že od pamtiveka bi zdj rekla moja babica
7. Maj 2008 ob 17:58
Večnaja pamjat!
7. Maj 2008 ob 17:59
amen
7. Maj 2008 ob 23:06
Nick. Grdo govoriš. Ne smeš tako direktno in prenagljeno poenostavit stvari.Odkar svet stoji so zadrege, pa naj bo to v katerikoli doktrini.
Kar se pa ene generacije tiče, je to za stvari okoli katerih teče debata precej malo časa.
Tisto o miss–mister imaš prav.
Bomo videli, kaj nam bodo prišli povedat na ono stran naši zanamci.
7. Maj 2008 ob 23:17
Za “ta stare” je materin jezik njihove mladosti ena redkih “stvari”, za katero se lahko borijo z nekaj upanja za uspeh. Vse ostalo se neizbežno guba, grbanči in pridobiva vonj po dimu in zemlji. Sočutni jim tega ne zamerimo. Naj se tolažijo s tem, ko tu in tam uspešno pogladijo kakšno jezikovno gubico.
… mi bomo še naprej pisali neme pesmi v jeziku Haskell.
*Your flesh is too weak, you brutish beast.
The tarpit demons of software hell await you!*
7. Maj 2008 ob 23:51
v Mjanmaru blizu 10.000 mrtvih… zdej pa primerjajte težave s katerimi se ubadamo mi(ti)…
TOUGH LIFE, sam si ga morš na EESY TEJKAT
8. Maj 2008 ob 14:02
Se spomnim, da smo pod Titom burmanski riž jedli.
8. Maj 2008 ob 15:06
Ikari, čez 5.000 000 000 let je itak vseeno. Zato se ne bova prepirala. V bistvu čez 4.000 000 000 bo Sonce požrlo Merkur in na Zemlji se bo vse stopilo. Lahko bi vprašal Kraševca kaj misli o tem. Mogoče je že dešifriral Sveto pismo. Zakaj naj bi Stvarnik uničil svojo stvaritev? Lahko bi na teologiji malce o tem razpravljali a ne o Big brotherju. Bodi prepričan, da o tem nikoli ne boste rekli ničesar. Pa tudi o Mojzesu ne, ko je dal pobiti ogromno število svojega lastnega ljudstva, ker niso verjeli v enega Boga. Temelji so dokaj zločinski in bolje da nobeden ne vrta ker se lahko zamajajo.
Nick: Angleščina je najbolj ogrožen jezik na svetu, ker vsak misli, da jo zna. Še Slovenščina jo pohablja. Ves svet jo poenostavlja.Nekateri se celo čudijo, da angleščina ima slovnico. A si slišal za “piding”- to je spačena oblika angleščine, ki jo govorijo v Aziji.
8. Maj 2008 ob 15:25
“Piding”? Maybe it shouldn’t have been recorded in “Dobly”.
8. Maj 2008 ob 15:48
@ikari:
V glavnem trosiš same traparije, vzemi raje vile in pojdi trosit gnoj, bo bolj koristno. Če se slučajno ti pa tvoja babica ne spomnita latiščine pri obredju katoliške sekte, se je jaz: “Dominus vobiscum … ” pa take fore.
@Jasna:
To, da je angleščina najbolj ogrožen jezik, je zame prazna fraza in floskula. Ne more biti ogrožena, če jo govori in uporablja praktično cel svet, tako ali drugače. Seveda pa vsak vzame iz nje tisto, kar rabi, malo po svoje prikroji in tako imamo x variant angleščine.
Kako bi jo pa slovenščina (z malo začetnico, prosim) pohabljala, mi vseeno ni jasno. Da jo pohabljaš ti, to mi je, saj niti do maternega (??) jezika nimaš odnosa.
S pidingom si morda mislila pidgin, kenede.
8. Maj 2008 ob 17:32
A ni pidgin golob?
8. Maj 2008 ob 18:37
Ko kakšen od mojih učencev poskuša pohabit angleščino, mu jaz pohabim tisto petko, ki jo je pričakoval…
A ni praviloma tako, da je najbolj ogrožen jezik tisti, katerega govori najmanj ljudi?
Dokler mora vsakdo približno 13 let pravilno govoriti slovenščino in prav tako kakšnih 12 let angleščino, ne bi rekla, da je panika.
8. Maj 2008 ob 19:24
@bedanc
Ne, tisto je pidžn.
8. Maj 2008 ob 20:21
Samo da ni Pidži. Bi MC popenil, ker mu koroški country vlačimo po blogu
8. Maj 2008 ob 21:28
@jasna: dobila si najbolj pošten in jasen odgovor kar ga lahko od teologa pričakuješ. tako naravnost in brez utemeljitve v svetem psimu ti noben teolog ne bo povedu zakaj je latinščina uradni jezik cerkve. Kar se pa angleščine tiče se nimava kj kregat. Jst sem anglofil.
Samo v premislek: kot drugi jezik angleščino govorijo v Indiji (korja miljarda) in na Kitajskem ( slejkoprej vsaj miljarda od 1,5 mijarde populacije). Kot prvi jezik angleščino govori več kot 500 miljonov ljudi. Za primerjavo: kristjanov je sirka dve miljardi…
@nick: zgleda da si zagrenjen partijski udarnik…res se mi ne da s takimi otrobov drobit. samo tkole: ko boš tolk na kmetiji delu kot sem jst k sem svoje čase pr deedku na kmetiji delov se pa oglašej (zihr si zafrustriran mestni otrok neporočene samohranilke s partijsko kariero tajnice)
8. Maj 2008 ob 21:31
Nick: Zelo si nevrotičen ampak v redu sem navajena, veliko takšnih Slovencev sem spoznala. Priznam napake, manjka velika začetnica in res je pidgin.Vseeno mislim, da jaz tvoj jezik znam boljše kot ti moj. Ne pozabi (vedno pozabiš), da sem jaz tukaj, da “podkurim”, sploh tebi in Ikariju in dobro mi gre od rok. Morda sem tudi nepismena, kdo bi vedel? Odloči se, kakorkoli se odločiš meni je prav.
8. Maj 2008 ob 21:38
Stric Bedanec ti vsaj imaš smisla za humor. Po moje bi MC popenil samo, če bi mu zajebane falirane fizike vlačili po blogu.
8. Maj 2008 ob 22:47
@Jasna:
SORI, nisem te “prepoznal”. Zadnji stavek v mojem prejšnjem postu ignoriraj, prosim.
@ikari:
Najbolj hecno se mi zdi, ko nekateri razlagajo svoje predstave o moj osebi. Ja, res bo najbolje, da greš gnoj trosit. Kaj te partija tako moti, pa itak ne vem. Mene ni nikoli, je nisem jemal resno, kot tudi ne verskih sekt.
8. Maj 2008 ob 23:31
Ikari: Ne sprenevedaj se, ne gre za to. Vem zakaj latinščina, zato, ker so si sami sebi zadosti. Do 19. stoletja je bilo učenje branja in pisanja ločeno: raja naj zna brati seveda Sveto pismo, le posvečeni naj znajo pisati “prave stvari” za rajo.Tudi jaz sem vaša. Kateri Hrvat ni? Samo doživljam krizo in marsikaj me moti. Samo misel, da si dovoljijo izglasovati nebesa….joj kakšna ošabnost! Ah, raje pustimo.
Nick: Ignoriram z veseljem! Zdaj bom pa lažje zaspala.
9. Maj 2008 ob 09:44
Danes naša Evropa praznuje rojstni dan. Ima 23 uradnih jezikov. Združeni v različnosti v združeni različnosti! Pa, vse najboljše.
9. Maj 2008 ob 10:03
Hrvaščine, niti srbohrvaščine (službenog jezika SFRJ, me je enkrat podučil nek čato) pa ni med njimi. JUHEJ, slovenščina über alles!
9. Maj 2008 ob 21:12
@Jasna… res je! Držav v EU je več, jezikov pa le 25.
Kdo je že za Avstrijce rekel:
“Narod? Kakšen narod? Avstrijci niso narod! Saj še svojega jezika nimajo!”
9. Maj 2008 ob 22:19
Jezikov je 23. Lahko ti jih naštejem ampak se mi ne ljubi. Zaposlenih je 1750 prevajalcev. Če bi vsak uradni jezik prevajali neposredno v vsak drug uradni jezik je to 506 kombinacij. Vse skupaj je stroškov okoli 800 milijonov evrov ali pa 1% celotnega proračuna EU. No, ker naša širša domovina ima rojstni dan nekaj zanimljivosti in statistike.
Fritz res je to nekdo rekel imam ga “na robu jezika”. Pustimo vboge Avstrijce cela EU jih ima v obdelavi.
9. Maj 2008 ob 22:51
@jasna: bogme da tut mene marskej moti… samo ti povem da o tem nočem pred “zunanjimi” in “neposvečenimi”… moj blog tako bere preveč folka s faksa in sem že bil opomnjen naj “pazim na jezik če si želim dobro”, tudi zaradi takih neposrednih komentarjev na latinščino v cerkvi…
zanimivo mi je de ljudje tako zlahka spregledajo kako pomembni so bili Janez triindvajseti, pavel šesti in obadva janeza pavla za življenje cerkve…koliko so ti ljudje spremenili se danes laiki nočejo zavedat. oglej si kdaj obredje tridentinske maše in primerjaj s sedanjim obrednikom. ali pa primerjaj “egotrip”, ki ga je lahko doživljal škof v času pred 2. vatikanskim koncilom “na delovnem mestu” ali pa kako škofje delajo sedaj…
ni primere.
krize mamo pa vsi… tako nam bog dokazuje da MI rabimo njega (in ne vedno obratno)
Najbolj me zabavajo očitki da je cerkev “razsipna” pa prepolna “razkošja”. ljudje, ki to govorijo, poznajo samo cerkev kakršna je danes. če bi ti ljudje videli razkošja starih dob…
@nick: tako kot jaz posplošim zate, tako ti že vseskozi posplošuješ zame… jst nisem tak katolik ki bi rekel ” če me udariš po levem licu ti nastavim desno” jaz sem tozadevno Žid (v slabšalnem pomenu besede): oko za oko. če se potegneš korak nazaj, se bom tut jaz
10. Maj 2008 ob 08:30
Eh, meni se zdi butasto, da vlačiš hkrati religijo in komunizem (no ja, tudi komunizem je religija, če se pretirava z njim) ravno v vsak komentar. Ne vidim razloga, da bi se vlekel nazaj, pri odgovorih tebi že ne. Da se povrnem malo k temi: lepo bi bilo, ko bi imel manj malomaren odnos do slovenščine.
10. Maj 2008 ob 11:14
Ikari: Če ne bi bil Katolik ali Kristjan bi verjetno zgrabil Nicka in ga vrgel skozi okno ampak, ker si tega ne smeš narediti. In tega ne pozabi! Moja najljubša filmska scena vseh časov je iz filma Priča. Tista, ko je Harisson Ford preoblečen v Amiša tako vsekal objestnega mladeniča, da se je ta krvavo vseknil. Šokiran se je držal za tist presenečen ksiht. No poglej film ! Tisto sceno ne bom nikoli pozabila.
Kar se tiče Boga sem razvila čisto svojo amatersko filozofijo. Zdi se mi, da je postavil svoje zakone in nas zapustil. Mislim, da se z nami ne ukvarja več. Biblijske zgodbe sem vedno oboževala( že kot otrok) in jih še zdaj. Ampak mene raje ne poslušaj, bodi to kar si!
Nick, Slovenščina je zelo težek in kompliciran jezik ravno tako, kot ste Slovenci sami. Jaz se te že hudo bojim, ampak sem vseeno zelo vesela, da me popravljaš. Nočem biti takšna kot pravi Goran Vojnović v svoji knjigi Čefurji raus! “Najbolj smešno je bilo poslušati tiste, ki so se naučili malo slovenščine, pozabili malo čefurščine in zdaj so govorili neko mešanico. Podaj mi žogu! Zvio sam si gležanj! Ščipa me v hrbtenicu”! “Ne moreš varjamit”.
10. Maj 2008 ob 11:17
poprava: …ker si, tega ne smeš narediti.
10. Maj 2008 ob 12:08
@nick: ne tega teologom razlagat, ampak dokopal sem se do šokantnega “spoznanja” da FDV in “oni-drugi-faks-na-poljanski” prodajata podobne nebuloze. Marksizem je tako pokraden katolicizem… zato je pa lahko gorbačov leta 82 izjavil da je bil Kristus prvi komunist v zgodovini človeštva: nič ni imel in je pridigal enakost…
za polpismenost se ti oproščam, se je sramujem, a ker sem kot otrok živel podobno kot rom, torej sem se veliko selil, sem šel skozi veliko “rok” različno nesposobnih slavistov, pa še neki- slovnica je živ organizem in se konstanto spreminja…tako da je težko sledit če nisi ravno slavist…
@jasna: bodi kar si, ostalih je preveč. če se dva inteligentna človeka pogovarjata se lahko marsikaj zmenita zato mi je všeč tole klepetanje na tem postu, ker smo opazno dvignil nivo našega pogovora
film sem gledal… poznam
včasih si vsak od nas zasluži kašno klofuto…. če torej izhajam iz te teorije, sem bil jst zelo poreden, ker me tipo tepe kot da sem boksarska vreča. jst pa upornik, kot sem, pa nočem priznat K.O. in vstanem po vsakem udarcu
10. Maj 2008 ob 12:50
Zadnjič mi je nek slavist povedal, da je zdaj po novem slovenist.
Jasna, dokler spikerji na vseh možnih slovenskih radijskih postajah ne uporabljajo dvojine, čeprav jim je Slovenščina najbrž materni jezik, je tvoje priučeno znanje odlično.
10. Maj 2008 ob 13:12
Jasna,
Katoliki so kristjani, niso pa vsi kristjani katoliki, ker se kristjani delijo na različne sekte. Je pa katoliška sekta verjetno najbolj versko blazna – če jo primerjam recimo s protestantsko, kjer se farji lahko celo ženijo, oziroma jim je to priporočeno; in ravno tako je pri ortodoksnih krščanskih sektah, pravoslavnih torej.
Toliko o opiju za ljudstvo, pa še to samo zaradi splošne izobrazbe. Aja, še to: katoliki radi mečejo brezbožneže skozi okno, kajti kdor ni z njimi, je menda proti njim. V MC-jevem blogu ikari tega pač ne more narediti.
Glede boga imaš prav zanimivo filozofijo, se skoraj strinjam z njo. Stoodstotno se pač ne morem, ker sem prestar za pravljice o bogu, nebesih, peklu in spočetju brez seksa.
Glede slovenščine – saj ti gre dobro, zelo dobro. “Mora greti.” Tudi hrvaščina je zelo težak (pazi, jaz rečem težak, ti rečeš težek, vendar je menda oboje enakovredno oz. je težek celo v prednosti) jezik in ga spoštujem. Toliko ga že poznam, da vem, da ga ne poznam dovolj dobro. Vojnović ima seveda prav v citatu, ki si ga navedla, ampak zelo podobno govorimo tudi pravi Slovenci: “Si prokužil?” “Daj to daunloudat.” … Vsekakor pa imaš do našega jezika boljši odnos kot ikari, ki piše, kot da bi trosil gnoj. Še celo efekt je isti: smrdi.
Za konec: besede katolik, kristjan, amiš, bog in slovenščina se vse pišejo z malo začetnico. “Ne morš da vrjameš.”
Svetujem ti, da tudi komentarje k blogom pišeš v Wordu, ki te bo opozarjal na nekatere napake, žal ne na velike začetnice in niti ne na vejice, vendar ti bo podčrtal vsaj vboge (uboge), vseknil (useknil), tist (tisti) ipd. Potem pa prekopiraš kamor koli.
Word ima vgrajen samo črkovalnik, obstaja pa tudi slovenski pregledovalnik besedil, Besana se imenuje, če prav vem (besedna analiza), ampak nimam ravno pri roki linka. Saj lahko poiščeš, če te bo zanimalo.
Le korajžno torej!
@ ikari:
me ne zanima FDV, teologija in teologi še manj, da ne omenjam tvojih -izmov. Na svinjski odnos do lastnega jezika si pa itak ponosen, pa bodi še naprej.
10. Maj 2008 ob 13:19
Čudno deljenje, torej tvojih -izmov.
@imenaninavoljopizdatimaterina:
Normalno, da so slovenisti, če so specialisti za slovenščino. Slavisti pač poznajo več slovanskih jezikov, nemcisti nemškega itd. Pa saj imate na razpolago SSKJ in SP in bi lahko vedeli. In slovenščina je še vedno z malo.
10. Maj 2008 ob 17:06
@Nicknehimezmerjatktinisemnčnardila
Pa dobro, res je normalno, čeprav je bilo še do pred nekaj leti povsem normalno, da so slavisti. Torej slovenščinazmalo postaja čedalje bolj normalna.
Kolk fajn!
10. Maj 2008 ob 18:07
@nick: stari… pa zakaj maš tolk z mano za opravit???? dj mi to razlož, prosim. a te mot k žvim a kaj je narobe s tabo???? jst te še porajtam ne, ti pa kr ikari gor, ikari dol…
dj pust me v miru p ti materna.
Na kurac mi gre slovenščina pa slovenci pa ves ta kretenski odnos ko se mora vsakih 10 sekund ker malomeščanski “strpnež” ob mene spotaknit.
če ne znaš spoštovat drugačnih od sebe… pol pač sedi doma zaprt v sobi in glej limonade
10. Maj 2008 ob 19:25
Nick & Ikari: Zdaj pa dovolj tega vajinega sranja! Prosim, da nehata, sicer vaju bom začel kenslat.
10. Maj 2008 ob 19:48
Marko & ikari:
It’s a free country.
Marko:
V čem vidiš moje sranje? Saj mene baš briga, če me ti kenslaš, tudi jaz lahko tebe. Kot da je kateri koli blog nekaj waaaaaaaw, eh, daleč od tega. Pa ne mi zdaj nekaj pojasnjevat, da je to kot neka vaša dnevna soba, LP.
10. Maj 2008 ob 20:08
@free country
pred kratkim sem ugotovila, da ko tvoj objavljeni blog nekdo komentira, prejmeš skupaj s komentarjem njegov email naslov pa še IP številko.
Toliko o “free”.
Še sreča, da imena ne dam.
10. Maj 2008 ob 20:21
ma ne mi nekaj grozit z IP, nismo na Večeru
10. Maj 2008 ob 20:32
Ne grozim. Ugotavljam. In se zgražam.
11. Maj 2008 ob 00:29
Nick: Kaj ti ne boš več moj Word? Jaz bi rajši tebe, če ne ga bom
poiskala.
Imeninavoljo: Hvala, da si me pohvalila. Vsaj nekdo.
11. Maj 2008 ob 07:32
imenaninavoljo:
V bistvu ne vem, o čem govoriš
Jasna:
nema zime :)))
vendar mi i jasno, koga ali kaj boš poiskala
11. Maj 2008 ob 13:03
Ma tale urejevalnik besedila - word. Pa kaj naj z njim? Nima slovničnih pravil, sklonov, ne pove kaj je skupaj in kaj narazen, ne pove kje je velika začetnica. Nima ničesar kar jaz potrebujem. Pa še raje imam živo avtoriteto nad glavo, ker sem tako navajena.
11. Maj 2008 ob 19:52
Ma pust’mo stat.
11. Maj 2008 ob 20:23
@MC: si bral Slovenske novice zadnje čase? 6.oz 7. maja so na zadnji strani mel zabavno novico. Ne samo da so recikliral 2 leti saro novico. Še to so si dovolili da so v člančiču o “Švicarski gardi” in njeni 502. obletnici nastanka, ne 501., vpisali da so Rim izropali vojaki cesarja CHARLES-a petega!!!!
Zanimivo ne, da je bilo šapnskemu kralju iz rodu Habsburga, katerega brat je upravljal s slovenskimi ozemlji ime CHARLES. Slišal sem da je bil Carlos, za špance, za nas je bil pa ponavadi kar navaden KAREL… ni to dost “otmeno” za Novice.