Faux pas de douze

Torek, 13. maj 2008

Na spodnji fotografiji je Oskar sredi svojega klasičnega manevra, ki ga izvede skoraj vedno, kadar nečesa ne dobi ali ne sme: leže na tla. Tokrat ga je prijelo v nedeljo na pokopališču, ko smo bili na babičinem grobu. Problem je bil v tem, da mu nisem pustil jemati v roke (prevračati) svečk na grobovih.

Oskar-2

Spodaj levo konica prababičinega čevlja, zgoraj desno konica moje superge.

Pa ne, da bi jokal ali kako drugače sitnaril. Če ga pustimo, samo malo poleži, potem pa vstane in gre naprej, kot da se ni nič zgodilo. Na razlog za svojo trmo je že pozabil.


Potem smo šli na Šmarjetno goro na grmado in čokoladno pito z limono. Iz restavracije se je diskretno razlegala živa glasba, očitno je nekdo proslavljal rojstni dan ali nekaj takega. Moški glas ob spremljavi klaviatur z ritem mašino pa je naenkrat zamenjal ženski, ki je — ob isti spremljavi — zapel konfuzno ritmizirano Jesensko listje/Les Feuilles mortes/Autumn Leaves v angleščini. Že dolgo nisem slišal nikogar fušati tako obupno. Šel sem pogledat, pa v bistvu ni bilo kaj videti. Potem sem fotografiral ciklostiran plakat za inkriminiranega mojstra sintiča.

Smarjetna-1

Ironično je to, da so Autumn Leaves moj najljubši jazz standard — četudi, za jazz, dokaj nenavadne provenience. Zame najboljša izvedba komada (by Kozma József a.k.a. Joseph Kosma) ever je sicer instrumentalna verzija, ki sta jo odigrala Julian Cannoball Adderley in Miles Davis na plošči Somethin’ Else leta 1958.

Zabavna je tudi besedilna pomota v neki dvojezični verziji Duka Ellingtona. (Komad je na neki kompilaciji, ki je ne najdem.) Kakorkoli, vokalist Jimmy Rushing izgovarja originalno besedilo Jacquesa Préverta presenetljivo dobro za Američana, vendar v ključnem verzu zagreši epohalno smešno napako. Namesto da bi zapel: “Nous vivions tous les deux ensemble” (“živela sva skupaj”, zapoje: “Nous vivions tous les douze ensemble” (“dvanajst nas je živelo skupaj”).

Toliko za danes digresij in eklektike.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 13. Maj, 2008 ob 09:10 v kategoriji BabyBlog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

41 komentarjev na “Faux pas de douze”

  1. Nataša Nataša pravi:

    Tak manever je nekoč izvajal tudi moj triletni varovanec, le da si je občasno izbral skrajno nemogoč teren – lužo ali pa sredino prehoda za pešce. Verjetno je v tem poseben čar. ;)

  2. chef chef pravi:

    Glede Autumn Leaves se moram pa strinjat!

    Mene fascinira število glazbenikov, cvčasih se mi zdi, da jih je več kot na primer trgovk, voznikov avtobusov… tri leta je vlekel meh harmonike, pa je že odprl s.p. in špila na porokah!

  3. dare dare pravi:

    Mene osebno pa motijo organizatorji, ki propagirajo prireditve z “živo” glasbo potem pa tam špila Yamaha ali Korg. Mislim, da bi se morali kriteriji glede tega kaj sploh je živa muzika, precej spremeniti.
    Sicer pa, chef, na ohcetih res špila(m)jo vsehsort tipi :) ! Se pa sprašujem, glede na običajno splošno kulturno umetniško raven prireditve kot je klasična slovenska ohcet in na trajanje takšne zadeve, kdo pa naj bi po tvojem nastopal tam ?

  4. Dagi pravi:

    Autumn Leaves, tudi moj najljubši standard.

  5. 1tastar pravi:

    “Če mi ne dovoliš, bom pa kar umrl”, to je govoril že bradati Kacin ::lol:

  6. ElQurc pravi:

    @chef:

    ….. število glazbenikov …..

    a si ti tud slovenščino šprical ?! :)

  7. ramalak pravi:

    Gospod je sicer “ć”, a bi vseeno pričakoval, da bo na plakatu napisana beseda, ki mu daje kruh pravilno.

    Joj, pa celo chef narobe uporablja to besedo (ali v izgovor pogovorno oz. piši kao što govoriš?)

  8. chef chef pravi:

    @Kurc: Norca se delam. Plesne glazbe pač ne izvajajo glasbeniki, ampak glazbeniki.

  9. ramalak pravi:

    saj tako sem skušal razumeti

  10. commonsense pravi:

    marko, kdo pa si ti, da bi jimmiju rushingu moralke delal? življenje v stanovanjskih komunah je svoj čas bilo zelo tres chic. :)

  11. Jasna pravi:

    Glede Oskarja – to je normalna razvojna faza. Če ne bo hujšega lahko si vesel. Pri nekaterih malčkih deluje preusmeritev pozornosti, ampak ne pri vseh. Pozornost mu lahko preusmeriš, če mu pokažeš napihljiv balonček, milne mehurčke, piščalko…Vedno je treba imeti rekvizite po žepih.
    A ni Zoran Predin imel ambicije osvojiti francoski trg? Kakšna bi šele bila njegova francoščina?

    Chef: Jaz te se ne bom privoščila.

  12. štulič pravi:

    @Jasna. Kakor sem doumel ima gosn. Crnkovič tudi odraslejšo hčer le, pri fantkih, je ta gandijevski način_specifikat !? Pih. Muzka na struju al’ Kraftverk?

  13. mica mica pravi:

    tovrstni manevri so bili običajni tudi pri mojih štirih.
    le da sem pri prvem še izgubljala živce od sramu, kaj bo kdo rekel, pri četrtem pa sem lepo mirno in skulirano počakala, da ga je minilo.
    Ker tovrstni popadek pride kot strela z jasnega in na enak način tudi odide.

  14. markopigac pravi:

    dobro konice cevljev, ampak kam si mu roko odfotošopal?

  15. David Pelko pravi:

    Najboljši izvajalci Autumn Leaves so Eva Casiddy, Nat King Cole in Frank Sinatra. Po mojem okusu, in v tem vrstnem redu, seveda.

  16. Jasna pravi:

    Štulič: Slabo te razumem. Ne vem kaj misliš? Seveda vem da ima najstniško hči Lizo, saj sem njegova fenica. Ampak vzgoja, prevzgoja in te zadeveje so v nasprotju z mladostniško vpornostjo. Pri najstnikih vzgoja vzbuja vpor.

    Davidpelko: Če se spomnim kaj si linkal po Evi Casiddy je tvoj okus čuden.

  17. David Pelko pravi:

    Jasna, obrazloži, zakaj je moj okus čuden? In kaj sem linkal, ne spomnim se več?

  18. Jasna pravi:

    In The Summertime by Shaggy feat Rayvon. Čudno, jaz se spomnim, ti pa ne.

  19. David Pelko pravi:

    Ja in? Kaj pa je narobe s tem komadom? Sam imam sicer še raje originalno verzijo.

    Res pa je da so mi ljubi predvsem starejši izvajalci kot npr. Ray Charles, Led Zeppelin, Dire Straits, Eric Clapton, Stonesi, David Bowie, The Eagles, Lynynrd Skynyrd, A-HA, zelo rad imam blues, tudi country mi ni tuj (če le ni tista najbolj kmečka verzija), zelo všeč mi je Dido, Norah Jones, Nirvana, Queen, Santana, U2, Bob Marley, všeč mi je Astrud Gilberto ali pa Cesaria Evora, všeč so mi izvedbe Gotan Project, Allison Krauss da ne pozabim Luciana Pavarottija in tudi klasične glasbe in nenazadnje………tudi Avsenike in Slake zelo cenim. Sovražim govejo musko, ampak Avsenika, Slaka in še enkatere zelo stare izvajalce ne prištevam tu zraven. In da ne pozabim, včasih sem poslušal tudi hrvaške izvajalce, zdaj jih pa zelo poredko poslušam. Glede na to da si Hrvatica ti podarjam eno zelo zelo lepo vašo pesem:
    http://www.youtube.com/watch?v=AZfEjez-Tk4
    NI Dragojevič, Jospia Lisac, Radolfi, Parni valjak, …
    Še vprašanje: kaj je narobe z mojim okusom?

  20. Jasna pravi:

    Sorry Pelko, ampak jaz ti ne znam razložiti. Meni so dobesedno v zibelko položili čisto drugo musko, “vlačili” so me po klasični in rokerski koncertni sceni. Razen Santane nobena skupina ni na tvojemu seznamu. In če si enkrat prepojen z Pink Floydi, The Who, ELP, Tomito, Yes, R. Wakemanom, Chick Coreo, Mahavishnu orhestra, Bachom, Mussorgskym… ne zameri, ker mi je Shaggy čuden. Rada imam Enriqueja Iglesiasa mogoče, ker je tako hudo seksi in nežen. Najboljši njegov mi je Eskape.

  21. Jasna pravi:

    poprava: Escape

  22. David Pelko pravi:

    Jasna, mogoče imam jaz težavo, ker je moj izbor zelo širok. Pink Floydi so tudi na mojem seznamu, The Who in Yes prav tako, Enriqueja Iglesiasa pa res ne poslušam.

  23. šuši šuši pravi:

    minimalna razlika v liaison naredi ogromno v pomenu :D sicer pa od vseh “les feuilles mortes” preferiram Verlaina ;)

  24. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    V obeh primerih je liaison obligatoire, pomota ni v tem.

  25. Klemensas pravi:

    Autumn leaves v osnovi sploh ni džéz standard, ampak klasičen francoski šanson Les Feuilles mortes in mislim, da tega iz spoštovanja do šansona oziroma pete poezije, ki je bolj primeren izraz za šanson, ne bi smeli zanemariti, sploh pa ne, ko par zadetih džezistov 10 minut improvizira na kombinacijo akordov, ki ji potem reče Autumn leaves. Podobno se je zgodilo tudi komadu Que reste til de nos amours, ki ga zdaj poznajo kot džéz standard pod imenom I wish you love, v katerem se žal največkrat izpušča lirični uvodni del iz francoskega originala. Kvaliteta besedil v angleščini je vsaj desetkrat slabša in žali poezijo šansona.

  26. David Pelko pravi:

    Klemensas, res je!

  27. Miran pravi:

    Bijelo Dugme ( željko Bebek)

  28. Frenchfray pravi:

    Kar zadeva “napako” – predvidevam, da gre zgolj za nerodno izgovarjavo, saj je sicer znano, da se v francoščini pred besedo, ki se začne s samoglasnikom, naredi zvočna ligatura oz. se nezveneči glas “eux” spremeni v zvenečega z dodanim soglasnikom.

    Kar pa zadeva Oskarja, je tako obnašanje skrajno benigno in nadvse nemoteče. Poznajo ga vsi otroci te starosti, le da običajno med izvajanjem manevra še vreščijo, cepetajo z nogami in od tega nikakor ne odstopajo samoiniciativno. Tako da si lahko miren in vesel. ;)

  29. Frenchfray pravi:

    Kar zadeva “napako” — domnevam, da gre zgolj za nerodno izgovarjavo, saj je sicer znano, da se v francoščini pred besedo, ki se začne s samoglasnikom, naredi zvočna ligatura oz. se nezveneči glas “eux” spremeni v zvenečega z dodanim soglasnikom.

    Kar pa zadeva Oskarja, je tako obnašanje skrajno benigno in nadvse nemoteče. Poznajo ga vsi otroci te starosti, le da običajno med izvajanjem manevra še vreščijo, cepetajo z nogami in od tega nikakor ne odstopajo samoiniciativno. Tako da si lahko miren in vesel. ;)

  30. Vanja pravi:

    moj mali je ležannj na tleh dodajal še izjemno efektivne zvočne efekte. preusmeritev ni delovala, ker ima zelo močno voljo in je izredno fokusiran na cilj (po očiju). Na srečo je metanje o tleh že prerastel, hčera pa to počenja na zelo mil način, izredno lahko je tudi njeno pozornost preusmeriti, ker je izredno “ferbčna” (po mamici). Sem pa s sinom imela en neroden dogodek, ko se je takole metal po stari Ljubljani, sem ga enkrat poskušala vzdigniti in ni šlo, zato sem ga samo pazzljivo spet spustila nazaj, je pršla neka starejša ženska mimo in se začela dreti, da sem ga porinila. Ljudje so se začeli zbirati okoli naju, neki starejši možakar se mi je postavil v bran, da je celotno stvar videl in da mali samo trmari, stara je pa kar naprej svojo gonila. Najprej sem ji mirno rekla, da se z njo nimam časa ukvarjati, vendar ni prenehala, moj mali pa tudi ne in mi je počil film. Zagrozila sem ji, da jo bom vrgla v Ljubljanico, če pri priči ne zapre svojih ust-in je pomagalo. in potem je na srečo prišeltudi moj iz banke.
    Ženska je očitno odreagiral v dobri veri, da pomaga brezmočnemu dveletnemu otroku, ki ga je brezvestna mati porinila med granitne kocke, da je padel z glavo vznak. Po drugi strani pa, kej če bi bilo to res, kaj če bi otroka starš grdo udaril? Kaj nam je storiti? Poklicati policijo? (zagotovo ne bi storili ničesar. Zadnjič, ko sem poklicala policijo zaradi pijanega soseda, ki je z avtom divjal po dvorišču polnih otrok, niso naredili ničesar, sam pa mi je pred policaji nekaznovano grozil, da me bo ubil.) Opozoriti starša in tvegati, da se bo doma še bolj znesel nad otrokom? Resnično, kaj storiti v takem primeru? Ima kdo predlog?
    In kaj storiti v primeru, če nekdo fuša našo najljubšo pesem? Ga prijaviti policiji, na mestu obračunati z njim ali napisati javni blog in upati, da ga bo prebral in ga bo sram?

  31. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Klemensas: Ne reče se džéz, ampak džêz. Sicer pa te glede na tvoj opis jazza očitno nima smisla popravljat.

    Frenchie: V 24. komentarju sem se zmotil, ko sem napisal, da gre v obeh primerih za liaison obligatoire. Pri besedi “douze” seveda ne gre, ker se “z” v vsakem primeru izgovarja.

    Kakorkoli, Jimmy Rushing izgovarja “deux” (2) “du” namesto “dø”, iz česar z vezavo (x>z) nastane “duz” (12).

    Pri fonemih, kakršen je “ø”, ne govorimo o zvenečih in nezvenečih. Zveneči ali nezveneči so lahko samo soglasniki. V bistvu se soglasnik, ki pri vezavi postane slišen, pripoji k naslednji besedi: “le dø zãsãbl”. To je važno zaradi izgovorjave. Če bi se namreč pripojil k besedi, katere del sicer je, bi se (v konkretnem primeru) fonem spremenil: “ø” izgovarjamo ozko, če se nahaja v “odprtem zlogu” (ki se končuje s samoglasnikom), medtem ko “œ” (načeloma isti fonem) izgovarjamo široko, če se nahaja v “zaprtem zlogu” (ki se končuje s soglasnikom). Francoski “ø” (deux, feu, lieu) je podoben nemškemu “ö”, “œ” (soeur, boeuf, leur) pa je bolj širok.

    Ne morem verjet, da se še spomnim toliko fonetike!

  32. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ah, Vanja, življenje je polno dilem …

  33. Klemensas pravi:

    Marko, reče se džéz, kajti vsak prevzeti naglašeni o in e, torej o in e v tujkah, sta ozka. Kako pa ti izgovarjaš George Benson? Upam da se ne pačiš z Džôrdž Bênson kot kakšen Brane Rončel izza kulise primitivizma, ampak rečeš lepo v skladu s slovenskimi pravorečnimi zakoni Džórdž Bénson. Sicer pa se neizobraženost novinarjev in njihovo hlapčevsko pačenje lepo vidi v izgovorjavi priimka slovenskega predsednika Türka. Skoraj vsi novinarji se na vse kriplje in pretege trudijo, da bi kolikor mogoče “umlautizirano”, torej preglašeno, izgovarjali ta nesrečni , namesto da bi ga, tako kot se spodobi, poslovenili v , tako kot je to navada pri izgovorjavi bavarske prestolnice. Samo največji nemškutarji danes govorijo , ko pa je dovolj dobro enostavno .

  34. Klemensas pravi:

    Hm, fonetične navedke sem pisal v ostrih oklepajih, pa so mi očitno izpadli ali pa celo tekst preoblikovali v kurzivo, zato popravljam:

    Sicer pa se neizobraženost novinarjev in njihovo hlapčevsko pačenje lepo vidi v izgovorjavi priimka slovenskega predsednika Türka. Skoraj vsi novinarji se na vse kriplje in pretege trudijo, da bi kolikor mogoče “umlautizirano”, torej preglašeno, izgovarjali ta nesrečni (ü), namesto da bi ga, tako kot se spodobi, poslovenili v (i), tako kot je to navada pri izgovorjavi bavarske prestolnice. Samo največji nemškutarji danes govorijo (münhen), ko pa je dovolj dobro enostavno (minhen).

  35. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Klemensas: Džórdž Bénson? Ha-ha-ha! Ta je pa ena boljših! “Pravorečni zakoni”? To je v stilu Fredija Milerja, “vedno si sanjala njéga”, ne pa po “pravorečnih zakonih”.

    Džéz rečejo tisti, ki jazza ne poslušajo ali ga celo izrecno ne marajo.

    Sicer pa je neverjetno, s kakšno lahkoto zmerjaš ljudi. Ne daješ vtisa, da si tako pameten, da bi si to smel privoščiti.

  36. Jasna pravi:

    Tudi Avtomobili imajo komad Ne ljubi se mi spati sam, zdi se mi, da ni pravilno je pa prikupno in “cart” bolj, kot da bi rekli samem. So pač ljudje, ki imajo izostren jezikovni okus ( Marko) in ljudje, ki imajo v manjši meri, a ne Klemensas?

  37. Jasna pravi:

    Davidpelko: Ne gre za to, da je tvoj okus širok. V okusih je dosti subjektivnosti. Gre za to, kar se Janezek nauči to Janezek zna. Ali pa Janezek ne mara česa ni navajen. Moja glasbena vzgoja je bila takšna, da v glasbi nisem videla zabave ampak “delo”. In ker sem nežnega značaja mi je všeč tudi Enrique. Najbolj prikupna jazz klasika mi je This Masquerade v vseh verzijah, a najbolj v nežni verziji Carpenters. Tudi besedilo je očarljivo.

  38. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Jasna: “Ne ljubi se mi spati sam” je prav. “Ne ljubi se mi spati samemu” pomeni nekaj drugega. Sicer pa pazi na 3. sklon, da ga ne boš mešala s 5. Ne zanašaj se na to, kar slišiš od nativnih govorcev.

  39. Jasna pravi:

    Govoriti je nekaj čisto drugega kot pisati. Sploh ne vem, ali obvladam materinščino. Do prvega razreda skoraj nikoli nisem slišala standardnega jezika. Pri nas govorimo v narečju in nas kontinentalci sploh ne razumejo. Tudi brali mi niso, ampak pripovedovali in to spet narečju. Drama jezika me spremlja vse življenje. Tukaj pri tebi sem se veliko naučila. Ma ne moreš verjeti…res veliko. Hvala.

  40. nevarnokorenjeizvesolja pravi:

    Zakva se pa otrok po tleh vala? A ni škoda, sej zgleda še čist uporaben.

  41. miran pravi:

    nevarnokorenjeizvesola:Otroka pusti pri miru.
    Tisti tvoj “zakva” se pa po tleh vala;
    ZAKVA, ker je žaba.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.