Predavanje na Blogresu
Petek, 20. junij 2008Tole je moje jutrišnje predavanje na Blogresu. Napisal sem ga danes popoldne v enem nonšalantnem zamahu. Po mojem sem postavil svoj rekord v količini teksta na časovno enoto. Zadevo sem ves teden odlagal, seveda pa v ozadju ves čas premleval. Na koncu je kar bruhnilo iz mene.
Upam, da s predobjavo na blogu ne bom koga odvrnil od tega, da bi me jutri prišel poslušat v živo v Cankarjev dom. Lahko pa namesto komentarjev pridete na predavanje in poveste svoje pripombe osebno, ko boste na koncu prišli do besede.
Eventualnih komentarjev nocoj ne bom komentiral — ker nimam časa —, bom pa jih na vsak način vsaj zjutraj prebral in morda tudi upošteval. Kaj pa veste, morda bodo odgovori na vaše komentarje vključeni že v predavanje?
Seveda pa v predavanje v nobenem primeru ne bo identično s tekstom, ki sledi spodaj.
Se vidimo jutri!
David Pelko ali kako parirati komentatorski svojati na slovenskem internetu
Dovolite mi, da se najprej opravičim za provokativen in celo nesramen naslov svojega predvanja. Da ne bo pomote: ne opravičujem se Davidu Pelku, ker on zame ni resnična oseba, ampak računalniški hrošč, ki je mojemu predavanju posodil svoje izmišljeno ime. Ampak o Pelkotu več kasneje. Opravičujem se tistim, ki na mojem blogu sodelujejo s korektnimi in konstruktivnimi, četudi kritičnimi komentarji — pa če se podpisujejo s pravim imenom in priimkom ali samo z vzdevkom. Niso vsi komentatorji svojat. Tudi tisti najbolj zoprni v bistvu niso svojat v dobesednem pomenu. SSKJ definira svojat kot “ničvredne” ali “malovredne” ljudi. V tem smislu je svojat v naslovu mišljena kot ljudje, s katerimi se mi sploh ne zdi vredno komunicirati ali kvečjemu komajda. Skratka, opravičujem se normalnim, četudi anonimnim ljudem. Danes so pač taki časi, da najbolj gor plačajo normalni.
Tema mojega predavanja je konflikt ali vsaj problematičnost, ki ga v komunikacijo na blogih vnaša anonimnost.
Brez anonimnosti na blogih seveda ne gre. Mislim, da lahko rečemo, da je anonimnost eno od gonil interneta in morda glavno gonilo bloganja. Če uporaba interneta ne bi omogočala anonimnosti, se blogi sploh ne bi tako razmahnili, kot so se — in to že na nivoju avtorjev, kaj šele komentatorjev. Vprašanje je celo, ali bi blogi sploh obstajali, če svojim avtorjem ne bi ponujali zavetja anonimnosti. Vprašanje je tudi, ali bi blogi sploh obstajali brez komentarjev oz. ali bi obstajali komentarji, če ne bi bili anonimni.
Najprej se je seveda treba vprašati, kaj ljudi vodi v anonimnost oz. zakaj je anonimnost tako privlačna.
Sociološko gledano živimo v družbi, ki je obsedena od individualizma. Individualizem je bil vedno gonilo družbenega razvoja in je bil približno identičen z elitizmom. Danes pa je elitizem osovražen in nezaželen — čeprav seveda ne iztrebljen in tudi ne družbeno nekoristen —, zato je bilo treba individualizem novi situaciji primerno instrumentalizirati. Individualizem mora biti danes masoven, instantno dostopen in kanoniziran. Si predstavljate človeka, ki bi rekel, da se mu jebe za individualizem — pa naj gre za nekoga v šoli, službi, partnerskem odnosu, kakršnikoli situaciji. Današnji individualizem je konformistična poza, ki nam jo vsiljuje po eni strani pritisk vrstnikov, po drugi pa marketinške in politične strategije.
Tu se seveda zastavlja vprašanje, ali je lahko človek individualen v pravem pomenu besede, če se ne predstavlja s pravim imenom in priimkom in če ne kaže svojih specifičnih značilnosti, ki ga definirajo kot posameznika.
Očitno je to mogoče, vsaj na internetu. Anonimnost na internetu očitno ne vpliva na človekovo individualnost oz. na njegovo stopnjo individualiziranosti. Nasprotno: anonimnost mu pri tem celo pomaga!
Predstavljajte si nekega človeka, ki živi svoje življenje in opravlja svoje delo, ima svoj lifestyle, nazore in vrednote. Recimo mu David Pelko. Recimo, da so ga življenjske okoliščine postavile v situacijo, v kateri ni mogel preseči skupnosti, ki ga obdaja, da ni mogel postati viden. Lahko da po krivici, lahko zasluženo — to zdaj ni bistveno. Internet pa mu to omogoča. Slovenski internet pa še posebej. Slovenski internet — natančneje: slovenska blogosfera — je majhna zaplankana skupnost virtualnih kolegov, kvazi somišljenikov, ki so si lepo porazdelili vloge prijateljev in sovražnikov. Vsi mi se med seboj poznamo ali vsaj mislimo, da se poznamo.
In v takih okoliščinah je David Pelko postal prominenten blogerski komentator in zdaj tudi sam bloger. V tem ne vidim nič slabega, zdaj ga hočem samo klinično opazovati. Kdo ve, kako mu je v resnici ime. Kdo ve, kaj v resnici dela. In kdo ve, če v resnici tudi koga sploh zanima. (No, iz radovednosti že.) On je svojo realno identiteto, ki je paradoksalno anonimna, zamenjal za virtualno identiteto, ki pa je paradoksalno individualistična. Šele v zavetju anonimnosti — se pravi izmišljenega vzdevka, ki ga uporablja — je postal individualen.
Jaz pa prihajam iz nekega drugega sveta. Karkoli sem v življenju napisal, sem podpisal z imenom in priimkom. Zato svojega imena in priimka ne dojemam samo kot del svoje osebne identitete, ampak tudi kot blagovno znamko. Pozor! Tudi David Pelko lahko postane blagovna znamka. Na nek način je v bistvu že blagovna znamka. Če na tem ne dela on sam, delam na tem jaz — danes in tukaj s tem predavanjem. Ampak on je v tem smislu razcepljena osebnost: po eni strani seveda ni zavrgel svoje realne identitete, ker je niti ne more zavreči, po drugi strani pa živi svoje virtualno življenje, v katerem je dosegel višjo stopnjo individualizacije. Ampak kako naj bo razcepljen človek obenem tudi individualen? Ker kaj pomeni individuum: to pomeni nedeljivo. Človek je individualen, če je nedeljiva celota, če je v skladu s samim seboj, ne v skladu z drugimi.
Obsedenost od individualizma, s katero sem začel, je ljudi pripeljala do tega, da razumejo individualnost kot skladnost z drugimi, okolico, skupnostjo, družbo, ne pa kot skladnost s samim seboj. Moje razumevanje individualizma in razumevanje anonimnih komentatorjev pa je tako zelo drugačno, da je včasih težko komunicirati in da pogosto prihaja do nsporazumov.
Krivda je tudi na moji strani, to priznam. Težko se pripravim do tega, da bi resno jemal ljudi, ki se predstavljajo z nicki kot naprimer ElQurc, Ekli Drekli, Đubre, Bullshit, Nevarno korenje iz vesolja ali Kekec. Vse, ki ste se tu danes zbrali, vas kot eminentni in repezentativni zbor in cvet slovenskega blogerstva prosim za razumevanje, da se mi ljudmi, ki se titulirajo El Qurc, Ekli Drekli, Đubre, Bullshit, Nevarno korenje iz vesolja ali Kekec, že apriori ne ljubi zapravljati niti minute časa za to, da bi z njimi komuniciral. In če se že kdaj spozabim in v nasprotju s svojim prepričanjem odgovarjam na njihove komentarje, potem vas prosim za razumevanje, da sem kdaj tudi siten ali celo grob.
Prosim za razumevanje vse nič krive, da sem jih v naslovu posplošeno omenil kot svojat. Prosim za razumevanje Jasno, da sem jo zadnjič ozmerjal s kozo. Se opravičujem, da sem izgubil živce, ampak iritirajo me ženske, ki so zaljubljene v mene, ne da bi bil jaz zaljubljen v njih — še posebej, če jih nisem še nikoli videl in če se skrivajo v zavetju anonimnosti. In nenazadnje prosim za razumevanje Davida Pelka — kdorkoli že je —, da sem si ga sposodil za simbol anonimnega komentatorstva in da sem ga nekoč ozmerjal z epohalnim oz. totalnim idiotom. Človek, ki se skriva za anonimnostjo, pač mora bbiti pripravljen na to, da kdaj faše kakšno krepko od človeka, ki se ne skriva za anonimnostjo in ki o teh zadevah razmišlja popolnoma drugače. Tako moram biti tudi jaz pripravljen na to, da kdaj kakšno fašem od njega in od kogarkoli, ki mu internet omogoča, da me oklofuta.
Objavljeno v Petek, 20. Junij, 2008 ob 18:14 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
20. Junij 2008 ob 19:08
Ob anonimnost se spotaknem le takrat, ko se anonimni spravi na neanonimnega in ga žali na osebnem nivoju, ki nima prav nobene veze z vsebino. Takšni komentarji si zaslužijo biti zbrisani, ker navsezadnje motijo bralce in udeležence debat. Drugače me anonimnost ne moti, saj me zanima, kaj kdo zapiše in ne, kdo je ta, ki je nekaj zapisal. Slednje kvečjemu iz firbca, pa še to le, če je komentator res nekaj posebnega in izvirnega. Torej zelo redko.
Marko, če boš ti gost v “A si ti tut not padu”, bo Jasna skrita gostja in tebi se bo utrnila solza (veselja ali strahu, ne vem).
20. Junij 2008 ob 19:14
Uf, to, da si Davida izpostavil pa ni v redu. Svašta, no.
Prvič: David Pelko je eden izmed redkih pokončnih ljudeh, ki si upa oporekati takim “eminencam”, kot si ti. Hočem reči nadutim snobom. Če je on svojat…
Drugič: A lahko odgovoriš Katji na njeno vprašanje?
Mene pa zanima, če je gospod Crnkovič že kaj spremenil mnenje, ki ga je imel o pisanju dr. Drnovška na spletu davnega leta 2001, ko še niti nismo govorili o blogih. Takrat je za njegovo polemiziranje z javnostjo zapisal “Navidez simpatična, skoraj hackerska poteza - a povsem neprimerna za premiera v kontekstu hierarhije medijev. Drnovšek je šel polemizirat na internet, pri tem pa je prezrl, da se je spustil na nivo pisem bralcev.” (http://www.finance.si/1827).
Dandanes so blogi politiki po svetu namreč precej razširjeni, pa tudi pisma bralcev nekako niso izginila…
http://www.blogres.si/2008/06/17/pogovarjamo-se-s-predavatelji-marko-crnkovic/
20. Junij 2008 ob 19:17
Smeh.
20. Junij 2008 ob 19:27
Marko, malo si preoster no.
20. Junij 2008 ob 19:27
Edina asociacija:
- Na proslavi društva invalidov nimamo nikogar brez noge!
- Bomo zrihtal!
20. Junij 2008 ob 19:29
Aja, pa komentatorja opredeljujejo njegovi komentarji in ne njegov vzdevek, pa naj bo ta: v, xy, Đubre, Vilma iz Kungote ali pa Davidpelko. Apriorno zavračanje zgolj zaradi nevšečnega nicka izpade plehko.
20. Junij 2008 ob 19:35
Za narodov blagor, bi v zapisu pričakovala tudi kanček ustvarjalnosti
20. Junij 2008 ob 20:02
Nevarno korenje iz vesolja? haha car! Sicer se načeloma strinjam, da je pod nickom lahko lajati in pametovati. Se pa stvari hitro lahko obrnejo prav po kakšnem takem dogodku kot je ta blogres! Ko maske padejo! Opažam namreč, da marsikdaj ,kdo koga mimogrede pošlje u q, oziroma gre marsikdaj kdo še dlje - celo na raven osebnih žalitev. Torej, jutri je idealna prilika, da se zadeve povejo brez mask. Pridem!
Sicer prijavljen kot lonDON, že celo življenje pa znan kot Kofi.
20. Junij 2008 ob 20:11
Ha, ha, jaz imam občutek, da se na blogih marsikateri anonimnež, ki je razcepljen povsod drugod, končno sestavi…ker si končno upa priti do malce pozornosti, prava figa, saj ga itak nihče ne pozna. Ja, res nekateri verjetno izživijo svojo individualnst samo kot virtualne osebe.
No, potem so pa še nekateri, ki niso anonimni, ki bi izrabili čisto vse za kanček občutka, da se dvigajo nad povprečje, ta je šele dobra, hi, hi…
Pa bi rad, Marko, kaj spremenil tale internetni Hydepark?
Kaj bi rad dosegel z razpravo?
20. Junij 2008 ob 20:16
jaz mam pa od vedno občutek, da je blogosfera nepregledna množica blogov. mogoče zato, ker grem redko po vasi :)))
anonimnosti ne maram. in ne iščem si prijateljev ali sovražnikov, jaz samo pišem. uf … sem izpadla individualno? aj houp not.
20. Junij 2008 ob 20:21
Neskončno veliko jezo in ogorčenje je čutiti v tem predavanju?
Glede resnosti vzdevkov, deloma podpiram Santosa, pa tudi z Markom se strinjam, da neka izvirna meja mora obstajati v kolikor želi komentator vzpostaviti enakovreden odnos s piscem.
A na to, da ti v bistvu svojo razgaljeno identiteto in svoj podpis pod prispevki tržiš, nisi ravno izpostavil in posvetil pretiranega poudarka.
Glede samega Pelka, pa naj te vprašam, če si kdaj morda kdaj pomislil na svoje hišne, ki bi se morebiti skrivali za njegovo identiteto?
Pa lep dan želim naprej!
20. Junij 2008 ob 20:50
Kot je rekel Beatnik, na kurac mi gre, ko te nekdo napade in suče gobec kot anonimnež. Če ima toliko jajc, da se pizdi, naj jih ima še toliko, da pove kdo je.
Drugače pa naj bo vsak, kar mu paše.
Je pa zanimivo, da so najbolj nesramni in nizki prav anonimneži, ki se očitno skrivajo sami za sabo in na tak način zdravijo svoje frustracije.
20. Junij 2008 ob 20:57
wow Marko, ti se resnično jemlješ zelo resno. Z Davidom Pelkom se v marsičem ne strinjam, toda takole ga izpostaviti in na tisoč in en način povedati zakaj je Marko Crnkovič daleč nad Davidom Pelkom (in na to temo narediti celo predavanje v Canakarjevem domu), se mi zdi, milo rečeno, obsedeno. Hm jaz ne bom prišla, ker grem na Halida Bešliča. Upam, da sem ti naredila veselje, da me boš še bolj pomirjeno vtaknil med svojat, ker padam na južne ritme.
Glede Jasne pa bi rekla samo tole; vsakemu oslu je jasno, da se “mala” samo zeza, in da niti približno ni zaljubljena vate, temveč se neskončno norčuje iz tvojega samoljubja in narcisoidnosti. Vendar si njeno ciničnost vzel dobesedno - kar me neskončno zabava, ker v bistvu potrjuje tvojo narcisoidnost. Oh v tej naši mali alpski drvarnici je resnično lahko že vsakdo nek mnenjski voditelj. In vsakdo celo predsednik države, čeprav je še včeraj hodil v “tahmšnem gvantu” s prekratkimi hlačnicami h komunistom prosit naj ga sprejemejo medse kljub belogardističnemu fotru.
20. Junij 2008 ob 21:12
Meni pa je Iztok Gartner skoraj že preveč realen.
20. Junij 2008 ob 21:17
No, pa me je pribil na križ!
Kakorkoli, Crnkovič, hvala za reklamo
Razumem, da si si sposodil ravno mene! Koga bi pa, če ne ravno mene. Saj si po svoje prisiljen v tako diskreditacijo Davida Pelka!
Ta anonimnost z dinamičnim IP-jem v Sloveniji sploh ni anonimna, kot si mogoče kdo naivno misli!
Več seveda na mojem blogu
20. Junij 2008 ob 21:31
Vse kar napišem tudi v resnici čisto enako mislim in čutim. Nikoli pa si ne bi upala vsega tega povedati, če bi sliko nalepila na avatar. Zamisli si, da komunicirava na osebnem nivoju, brez publike oz.komentatorjev, ni tega, kar ne bi upala, ampak, če bi ti poslala samo sliko, tudi, če me ne poznaš osebno, ne bi več upala ničesar, in pazila bi na vsako besedo. Govorim o osebni komunikaciji, ne javni. Tako, da si lahko predstavljaš kako mi šele v javnosti…. nerodno. Marsikaj sem rekla in napisala, tudi na “tiste stvari” mi je že udarilo in ravno zaradi tega, ti ne bi upala nikoli izpred oči. Nisem tako pogumna, kot si mogoče misliš, in mi težko klicati hudiča, ko vem, da ne bo prišel. Če te iritiram…Še je čas, da izvem naj ostanem ali grem? Bi rekel Kreslin, jaz še dodajam s tvojega bloga. Stokrat sem ti že hotela dati mir, za vedno. Pa ne morem brez tebe!
Pa še to: kolikor sem preletela skozi ostale bloge, je za moj osebni okus 80% takšnih, ki meni niso zanimljivi, da ne rečem nekvalitetni in 20% takšnih, ki so okej.
Beatnik: nikoli in nikdar, Jasna v tem življenju ne bo srečala, Crnkoviča. Mogoče v kakšnem drugem, ampak v tistem drugem življenju, ki je breztelesno, ne bo tako zanimljivo.
20. Junij 2008 ob 21:36
Jasna kaj ne gledaš tekme????
20. Junij 2008 ob 21:40
jaz pa le mislim, da Marko tega zapisa jutri ne bo prebiral v CD.
ker bi dogodek nekako izgubil na čarobnosti. A ni tako?
Konec koncev tudi Miklavž zvodeni, če svoje darilo razkrijemo že dan ali dva pred 6. decembrom
Prepričana sem, da bomo jutri slišali kaj novega in izvirnega. recimo razmišljanje o tem, da so moški blogarji še ukrotljivi…kar pa je o tukaj prisotnih ženskah težko reči kaj podobnega…
20. Junij 2008 ob 21:40
Joj pozabila sem napisati, da jutri grem na Maksima Mrvico. Če bi prišla Marku, vsi bi videli ljubezen v očeh, ker se to ne da skriti, in mene bi bilo sram.
20. Junij 2008 ob 21:43
Gledam, gledam mimogrede, zato nisem zbrana in verjetno pišem pizdarije. 0:0 je rezultat. Valjda, da bomo zmagali, če so se navijači zjutraj na kolodvoru v veliki skupini, molili Mariji pred kapelico. Joj kako so smešni! Bog in Hrvati!
20. Junij 2008 ob 21:46
Če kdo ni razumel: bomo koga invalidirali. Kar ne pomeni, da smo sami pošlihtani. Saj David Pelko ni brezimen, jebemti glupe!
20. Junij 2008 ob 21:52
LJUBIM TE!
A zdaj varjameš Vanja?! Nimam copi, sicer bi bilo skozi celo stran. On že ve, če ti ne.
20. Junij 2008 ob 22:14
Pogledala sem Dajanin link in nisem mogla, da ne nalepim tole:http://www.youtube.com/watch?v=2Pp38SR1lMU&feature=related
20. Junij 2008 ob 22:15
http://www.youtube.com/watch?v=2Pp38SR1lMU&feature=related
20. Junij 2008 ob 22:24
Ja ja Jasna saj vem, da bi napisala čez celo stran in to z roza barvo!
20. Junij 2008 ob 22:50
Upam, da ste spregledali! Saj tukaj se ne gre za predavanje o anonimnosti in komunikacijah na blogu. Morda že, ampak tale zapis je v osnovi pritlehen poskus diskreditacije mladega, nadebudnega in zelo zanimivega blogerja, ki ima v osnovi drugačen način razmišljanja kot Marko Crnkovič. Pritlehno in podlo.
20. Junij 2008 ob 23:43
Hvala, Majda, vsaj ena.
21. Junij 2008 ob 01:29
Allah je velik, Marija pa je kip, draga jasna. ali se ni butasto moliti kipu, ki ga je nekdo izklesal. ah, vi hrvati i vaša kamnita Marija.
pridem na predavanje, neizogibno.
21. Junij 2008 ob 07:04
Zanimivo razmišljanje o komentarjih. Povezuješ jih z anonimnostjo in individualizmom. Jaz bi rekel, da je važnejša sposobnost artikuliranja misli in debatna kultura posameznika. Nekaj zanimivih esejev na temo ima Paul Graham:
http://www.paulgraham.com/disagree.html
http://www.paulgraham.com/trolls.html
21. Junij 2008 ob 08:07
Zakaj pa se nisi spravil name
Ker ne razumeš, da bi lahko nekdo bil anonimen, ker svoje individualnosti noče mešati z javnim.
Pozna me kar precej ljudi, nekateri celo vejo, za koga gre. Ampak poznajo me drugačnega, kot se kažem na blogu. Na blogu sem resničen, v življenju pa sem vedno bil virtualen. Vsa moja javna podoba je bila le IGRA, dobro naštudirana in režirana. Tudi moji odnosi s “prijatelji”. Tudi družinsko življenje.
Samo v moji glavi, v nočeh brez spanja, sem videl svojo pravo podobo: cinik brez primere. Brez občutka za moralo, pravico, čustva!
Zato mi dovoli, da še naprej cinično komentiram vse, kar mi ni sveto. Sveto pa mi ni nič, niti jaz sam!
PS: Če bi pred objavo vsaj enkrat preletel svoje pisanje, bi opazil tipkarske napake. Potem pa ne bi bilo nič z osebnim rekordom!
21. Junij 2008 ob 08:43
Grozno mi je nerodno, da se podpisujem z vzdevkom.
21. Junij 2008 ob 08:53
v bistvu so le redki med nami anonimni. Domala vsak si je v tem času ustvaril krog virtualnih prijateljev, katerim je izdal identiteto.Vsaj meni se to dogaja. Z mnogimi se poznam tudi osebno. Pokličemo se. Si mailamo pisma. Če kdo izda novo knjigo, me povabi. Ali pa jaz povabim njih. V bistvu sem tudi kot “Mica” dovolj poznana v okolju, kjer živim, zato nikoli nimam občutka, da se skrivam.
Sicer pa…kot sem že napisala prvič: prepričana sem, da Marko tega- že objavljenega govora danes NE BO PREBRAL.
če bi ga, bi bilo še meni nerodno.
21. Junij 2008 ob 09:11
Oh, 1tastar, ni čisto tako kot o sebi praviš, čeprav je dosti na tem, da blog omogoči, da človek pove, kar misli, brez strahu, da bo okrnil svojo javno podobo. Cinizem ni brez občutka za moralo pravico in čustva. Brez tega sploh nastati ne more.
21. Junij 2008 ob 09:21
Ko zmanjka argumentov, se prične zmerjanje?
21. Junij 2008 ob 10:20
Nevenka, imaš prav. Nečesa, kar ne obstaja, ne moreš ignorirati
21. Junij 2008 ob 10:28
Gospod Urbano blebetalo (alias Marko Crnkovič),
Tudi moja malenkost nima niti najmanjše želje, da bi me jemal resno. Moje zapravljanje “niti minute časa” za tvoja nakladanja so zgolj le ponesrečeno klikanje in, če se pri tem odpre tvoj krap, pač preberem in ti občasno pošljem kajlo.
Pazi nase in glej, da ne bo padec preveč boleč
21. Junij 2008 ob 10:42
Na Blogresu se ponuja edinstvena prilika za ustanovitev “Društva za preprečevanje komentiranja sodrgi, drhali in svojati” in obenem rojstvo “Društva ljubiteljev lepih čednosti in dobrih ljudi”.
Ni težava, če je na 100 komentatorjev 9 meni podobnih anonimnih tepcev, ta nastopi, ko je od 100 komentatorjev 90 samopromocijskih, kimavskih, zapečkarskih in dolgočasnih.
Pljuvanje po davidpelkovski drhali pa je, na nek način, popolnoma v nasprotju s preprosto logiko, ki pravi, ne serji tam, kjer ješ.
21. Junij 2008 ob 10:42
Ne morem verjet, da MC tole res predava (gledam prenos v živo preko Siolove strani). Pa še slabo; raztreseno, nepripravljeno, netekoče. Javno nastopanje očitno ni njegov forte. Toliko “ne?-jev” po skoraj vsaki trditvi že dolgo nisem slišal.
21. Junij 2008 ob 11:13
Navajeni smo, da v življenju iščemo potrditev od drugih za naš prav in kadar ne pride, smo jezni, zagrenjeni in frustrirani in reagiramo neracionalno, užaljeno, … .
21. Junij 2008 ob 11:54
Beatnik veš, zdaj, ko so mi se posušile solzice od včeraj, zaradi Eura lahko še kakšno povem. Včeraj sem nekaj videla, in to prvič v življenju. Hrvata, kako joka. Kako sladki so fantje, in to fantje gladijatorji, ko jokajo. Dobro, to ni tema.
Danes sem še enkrat prebrala ta zapis Predavanje na blogersu, včeraj zaradi tekme nisem bila zbrana. Takole ti bom povedala: Pojdi ti ljubavi v p.m. skupaj s svojim sprenevedanjem. Rekel si mi, da sem totalna koza zaradi mojih ( po tvoje ) ekstremistničnih, ( po moje ) ekstremistničnih že, toda resničnih komentarjev. To te je iritiralo, pa tudi to, da te ne razumem, a ne moja zaljubljenost vate. Kako naj razumem, odgovor, ki je včasih (vsaj zame), kot padalec brez padala.
Vanja: Čez celo stran in to z rdeča barvo! Pa res, mar ne bi bilo fajn, ko bi si komentatorji lahko izbrali barvo črk? Mogoče bi bilo bolj pregledno, da bi že po barvi in na daleč vedeli kdo je kdo.
21. Junij 2008 ob 12:01
Odlično napisano, Marko. Mislim, da si eden izmed lucidnejših analitikov slovenske družbe. Individualistično gledano pa je naša družba obsedena s socilogizmi.
Marko Crnkovič je ime. Marko Crnkovič je moški v srednjih letih. Moški v srednjih letih je ime. Moški V Srednjih Letih Crnkovič bo imel predavanje. Na njem bo govoril o blogih in anonimnosti. Povedal bo veliko zanimivih stvari; nekateri pravijo, da se bo pridušal nad anonimnostjo. Spet drugi trdijo, da bo obsodil nedavne poteze iranske zunanje politike. “Slabe poteze so,” pravi Crnkovič. “Raje bi igral lovca na h5.”
Lovca na H5?
Spet?
Raje kralj na f4.
Crnkovičev vpliv se širi.
Je to slab vonj, večerja, kosmiči?
Ali podli biriči,
oblečeno v črno.
Bili so oblečeni v črno,
ampak kaj drugega ti v temi ne preostane.
Nato pa vstane, se zbudi, previje rane se pogleda v zrcalo in
zasmeji.
Ecce homo, ecce Crnkovič.
Ecce pridanič.
Ecce fičfirič.
Lej ga.
Kako je biti zrcalo in gledati v Crnkoviča?
Ali prepoznaš svoje poteze v njem?
Ali si kdaj rečeš: te oči, ta dvojni
tolmun modrosti,
pregloboke ste celo za moj odsev.
Nikoli ne bo tako težkega kamna,
da bi lahko v človeškem času zadel
dno tega vodnjaka;
nikoli ne reče “štrbunk”
v Markovi glavi; ne, ni besede,
dovolj globoke, da uspela
Odmev bi izzviti.
Iz tega:
brezdanjega, nikoli
izželjenega. Nikoli izživljenega.
Nikoli izživljenjeljivega. Nikoli izkustvovanstvoživljenskoživegadovoljglobokegadabilahkorekelštrbunkkobipadelv
globok vodnjak Crnkovičevega srca.
To srce ne bo ostalo anonimno.
To srce se podpsiuje.
S svojimi venami in prekati - kot majhno dekle, ki z drobnimi prstki vzame v roke cigaro - prime kuli in se podpiše:
“Le Coeur de Crnkovic, Marc”
Njegovo srce, res je, govori francosko
posluša Coltranea in
skuša dekleta.
Kolikokrat č
21. Junij 2008 ob 12:12
Se opravičujem, v zgornjem prispevku sem zagrešil eno hudo napako, ki me bo morda stala spoštovanja gospe Marko Crnkovič.
Namesto “Lovca na h5″ beri “Lovca na g5″. V mislih sem namreč imel belega kraljičinega lovca, ki pa mu je - iz očitnih razlogov - vstop na polje h5 onemogočen.
Sicer pa bi rekel, da sem z zgornjo pesnitvijo postavil časovni rekord kar se tiče razmerja odstavek/minuta. Mislim, da bi se morala z Markom enkrat pomeriti v plemenitem tekmovanju: komu uspe napisati več nesmislov v čim krajšem času. Ampak problem je v tem, da gre za dva kriterija in s tem dva maksimizanda. To, če se prav spomnim, ne gre tako zlahka. Marko, bojim se, da bova morala tekmovanje prestaviti na enkrat kasneje, ko ne bo več istih matematičnih zakonov. Ampak hej, v torek odprejo pospeševalnik delcev v Cernu, kar bo mogoče vodilo v rojstvo Singularnosti in prekinitev vseh matematičnih zakonitosti. Marko, morda bo takrat dvojni maksimizant mogoč in tako bova lahko hkrati tekmovala v tem, kdo napiše več nesmislov, IN v tem, kdo potrebuje za to čim manj časa. Marko, v torek se blogava; upam, da bo črni luknji navkljub T2 še kar nudil svoje storitve.
Lp,
Tolsti
21. Junij 2008 ob 13:20
Šah mat!
21. Junij 2008 ob 13:44
Marko, meni se pa zdi tvoj prispevek kar zanimiv. Morda ga vidim z drugačnimi očmi, kot ostali komentatorji. Zanimivo se mi zdi namreč tole razmišljanje o anonimnosti.
Res je, David Pelko je anonimen, ampak četudi ne bi bil, kaj potem. Res je, na tvojem blogu je včasih sitnaril in napisal marsikakšno (pre)ostro, za katero mu je bilo morda celo žal. Ampak je nekoč zapisal, zakaj - prav tebe je idealiziral, nekje je nekoč napisal, da te je imel za nekoga, ki mu je mar za druge. To je sicer res dokaz, da včasih v temo brcne, a saj to se vsem kdaj zgodi, ali ne? Na svojem blogu pa David odpira dobre in aktualne teme, kaže, da je strasten človek. Četudi morda nima vedno prav, pa take ljudi potrebujemo. Vsekakor nima David na vesti nič takega, da bi zato potreboval anonimnost.
Po drugi strani pa sam sebe hvališ, kako stojiš za vsem, kar si kdaj napisal in naredil. Pa imaš gotov vsaj toliko ali pa še več razlogov kot Pelko, da bi bil kdaj anonimen. Denimo pri izjavi leta o pravicah invalidov, zaradi katere bi v razvitem svetu bil le še bivši novinar ali pa morda v najboljšem primeru kolumnist glasil pronacističnih strank.
BTW, ali še vedno stojiš za tisto izjavo?
21. Junij 2008 ob 13:46
Aja, da te ne bom samo šimfal
se strinjam, da je res težko polemizirat z ljudmi z vzdevki, ki si jih omenil.
21. Junij 2008 ob 13:58
Marko, Marko, kar smiliš se mi, ko ti grof uhlje navija, ti pa ne boš mogel snobistično zabevskati nazaj, ne da bi izpadel tepček. Vsaka čast: Žlahtnejše brce v jajca še nisem videl.
21. Junij 2008 ob 14:43
no da se tudi jaz enkrat strinjam z blitzom. Sicer pa je mene zmotilo to kar je Marko napisal o novinarki Katarini, kako mu je rekla, da je danes ravno obletnica smrti njenega otroka - kar je Marko lepo javno objavil in je izpadlo kot, da se je ven vlekla na to. Ostudno je ocenjevati čustva matere, ki je izgubila otroka, še posebaj če si tudi sam starš. Pomanjkanje empatije Marko je neke vrste “retardiranost”. Prav zaradi pomanjkanja empatije ne boš nikoli ostroumen kolumnist.
21. Junij 2008 ob 15:19
Za Jasno sem vedno sumila, da je nekdo, ki se iz MCja dela norca in to tako dobro, da bi ji MC lahko odstopil del honorarja.
David Pelko je dečko zaožent in ne vem zakaj mu to delaš.
Anonimni smo in nismo. Mi smo se še prav vsakemu, ki nas je kontaktiral predstavili. CS nas je celo obiskal, ker se je želel prepričati, da Blitz in frau Blitz nista ena oseba.
Anonimnost, oziroma pisanje bloga ali komentiranje pod psevdonimom je ljudem, ki nis(m)o medijsko razvpiti in že vsega vajeni lažje, ker še nimamo debele kože in bi težje prenesli silovitost s katero znajo nekateri pikati. Večina nas pa ima tanko kožo in žal tudi trdo srce.
21. Junij 2008 ob 16:23
Ej full mi je žal, da nisem šol.
21. Junij 2008 ob 16:36
Bodo posnetki predavanja in forumov objavljeni kje na netu?
Predvsem me zanima forum z gorenjem.
21. Junij 2008 ob 16:53
Tolsti grof, fenomenalna pesem!!
“… pregloboke ste celo za moj odsev …” Genialen verz!
21. Junij 2008 ob 17:37
Včasih sem se trudil, da bi te razumel. Zagrenjeni ljudje so zagrenjeni tudi zaradi tega, ker jih nihče ne razume. In ti, gospod Marko Crnkovič, si eden takih.
Pa sej v bistvu nimam nič proti. Pravzaprav sem vesel, da pišeš, postal sem boljši človek, začel sem tolerirati celo največje godrnjače. Prav zaradi tega si kar si - komičen.
21. Junij 2008 ob 17:41
Uh, me je kar zmrazilo. Eni precej resno jemljete tole bloganje. Preveva me ena strasna misel. Kaj bi šele napisal nekdo kot ti o meni, ce bi slucajno kdaj zasel na moj norh blog (recimo zaradi kaksnega napacnega komentarja pri tebi (kot recimo tagale tukaj
)). In potem naj ne bomo anonimni? V tej ozki Sloveniji?
Hm, tezko.
21. Junij 2008 ob 18:45
Še nekaj ti povem, Crknovič.
Mislim, da si izjemen pisec.
Mislim, da si vrhunksi stilist.
Mislim, da imaš pred hišo parkiranega zelo čednega dromedarja.
Tolsti Grof je anonimni komentator na nekaterih slovenskih blogih.
Drago Jančar je makarone.
21. Junij 2008 ob 20:02
A je ali bo kje objavljeno to famozno predavanje g. Marka Crnkoviča v katerem sem igral glavno vlogo, upam, da res samo na simbolni ravni? Za link bi bil res hvaležen.
Crnkovič, če te res iz radovednosti zanima, kdo sem, mi lahko pošlješ mail in se dobiva na kakšnem, upam da prijetnem klepetu!
21. Junij 2008 ob 20:04
Marko,
simpatično predavanje danes. Evo, partnerka je pograbila tvoj nasvet, naj neham blogat. Mi že skoz govori, kaj mi je tega treba.
Ja, če napišeš za Sobotno, si lahko misliš, kako josipi vidmarji prikimavajoče čistijo svojo pipo, celo bralca Žurnala si lahko predstavljaš, kako ob pivu reče, da je Crni dobr napisu. Na blog dobiš pa cel presek slovenske realnosti, ne samo tistega, za katerega bi rad verjel, da pišeš.
Poleg čisto razumnih komentarjev tudi nekaj anonimusov, ki bi bildali svoj ego s tem, da pač komentirajo na izjemno popularnem blogu v upanju, da jih bo kdo opazil. Ker jih na njihovih blogih pač ne. Ali pa da bo opazil vsaj njihov nick. Predstavljaj si, da si do neke mere tisti Fraiser iz radija.
21. Junij 2008 ob 20:55
Ti pa kar lepo tiho, mister minister.
21. Junij 2008 ob 21:19
Seveda reakcijo, kot jo prebiramo, je bilo mogoče pričakovati. Zlasti ker je seveda blogerska scena bila značilno nagovorjena, saj je tudi večinsko bolj ali manj anonimna in zato »davidpelkarska« in ste v vsakem anonimnem blogerju nekoliko zganili slabo vest. Večina pa jih je morda preslišala (ali ni prebrala), kar sem začutil kot ključno vprašanje v predavanju, namreč: »Najprej se je seveda treba vprašati, kaj ljudi vodi v anonimnost oz. zakaj je anonimnost tako privlačna.« In ko skušate nato to pojasnjevati, si žal izberete le en vidik, namreč obdelavo vpliva individualizma. Sam tega ne čutim kot ključni vzgib, vsaj ne v slovenski »šentflorjanski« stvarnosti. Škoda, da niste bolj analitično posegli še v dodatne korenine te, za blogarijo pa tudi za »pisma bralcev«, značilne pojavnosti. Morda bi kdaj v kakšni kolumni to poglobljeno razdelali. Takemu razmišljanju bi sam z veliko večjim veseljem prisluhnil in najbrž bi tudi osebna užaljenost ali branjenje razžaljenih s strani tistih, ki se sedaj odzivajo, potem bila manj izrazita.
Blizu mi je Žigovo razmišljanje, da je seveda MC blog mikavno mesto za nabiranje točk osebnega »rejtinga«, zlasti ker toliko močneje velja tista: »Kdor seje veter, žanje vihar«. To sami dobro veste in s tem mora pač Vaš blog živeti.
Ostal pa sem radoveden ob neki drugi izjavi, spoštovani MC, ki je v Cankarju najbrž nisem najustrezneje formuliral, ko sem svoje vprašanje navezal na Vašo izjavo, da Vam je nekako žal, ker ste šli med blogarje, potem ko ste si svoje mesto v »mass media« že utrdili. Razumel sem Vas nekako takole, da Vam je žal, ko nagovarjate v blogosferi premajhno občinstvo, potem ko ste vajeni povsem drugačnega avditorija (najbrž zopet nisem povsem ujel Vaših misli, ker tega teksta v Vašem pisnem konceptu ni najti). Ne dvomim, da ste temeljito razmislili, ko ste šli med blogerje, zato me je nekako zbegala to Vaše obžalovanje in od tod moje konkretno vprašanje: »Čemu ste res začeli blogati«. Spoštoval pa bom, če bo tudi tokrat Vaš odgovor izostal.
21. Junij 2008 ob 21:23
Franci: Vaše vprašanje zahteva več razmisleka, zato bi prosil za razumevanje do jutri.
21. Junij 2008 ob 21:27
Žiga Turk: Ne se pustit, ne nehat!
Ja, kot časopisni kolumnist si lahko samo predstavljam, kaj si bralci mislijo o mojih tekstih. Ampak glede na odzive na blogih tega očitno ni mogoče uganit.
Sicer pa hvala.
21. Junij 2008 ob 21:37
Pelko: Če misliš link do video posnetka, potem ne vem, sam ga še nisem našel – vsaj ne na Blogresovi strani.
Sicer pa sprejemam tvoj predlog, da se dobiva. Te bom kontaktiral.
22. Junij 2008 ob 00:44
David Pelko predvsem odlično obvlada marketing. Že s samo premišljeno izbiro vzdevka (ime in priimek) deluje navzven kot neanonimna oseba in tako pri bralcih žanje več simpatij, zaupanja in kredibilnosti kot pa če bi nastopal s kakim drugim vzdevkom, npr. X. Pri čemer je anonimen ravno toliko kot naključni X. In ravno tu se pokaže plehkost ljudi oz. nerazumevanje anonimnosti. A je sploh pomembno, kdo je David Pelko v resnici? Ja, za vaške tercialke. Za tiste, ki dajo na vsebino, in takšna naj bi bila večina, pa šteje to, kar on zapiše. Anonimnost bi se mu lahko vrgla kot očitek le v primeru, ki sem ga navedel v prvem komentarju, vendar te osebno ni nikoli žalil oz. je celo obsodil žaljiv zapis Judove o tebi, Marko. Tako je uvrščanje Pelka med svojat (kljub njegovi morebitni nadležnosti) neprimerno. Uporaba njegovega imena v naslovu tvojega predavanja pa marketinška simbioza, predvidevam.
Edino vprašanje, ki se postavlja zdaj, je torej, ali bo David Pelko naslednji hišni?
22. Junij 2008 ob 04:05
Frau Blitz: Nikoli se ne delam norca iz ljudi !!!!!!!!!!!!!!!!! Z MC-jem sem prepojena. Ne mine dan, a da ne pomislim na njega. Lepo piše, pa čeprav sva velikokrat na različnih bregovih. Ste pa čudne, vi Slovenke!
Pris: Kaj pa si ti tako hudoben? Ni Marko Mario Galunič! Važno je kaj pove, ne kako. Sicer Maria imam za fejst fanta, samo nekako me spominja na čarodeja. Še palica, klobuk, beli zajček in je čisto taprav.
Marko: Ko glih omenjaš, kaj si bralci mislijo o kakšnem tekstu, lahko ti povem, da je Boro Dežulović v svojem tekstu napisal neresnične podatke o Krški in Černobilski elektrarni, celo laži. To niso heci! Danes spet bluzi o zastavah brez repa in glave. Obupen je! A se to lahko kje prokomentira? Če ne bi bil zraven tebe, ga ne bi niti pogledala, tako ga preberem nekako mimogrede.
Marcel in vsi ostali levi, so se je spravil na Janšo, zaradi govora oz.
plagiatorstva. Pa kaj je to kaj takega? Saj se tudi Martin Luther King ni sam izmislil, “I have a dream”, ampak je od nekoga pobral. In to pizdarijo bodo zdaj čebljali ves teden, ali kaj? Kaj si mislijo bralci? Ubogi bralci…z takšnimi pisci. Noro.
22. Junij 2008 ob 07:18
Kučan je pa le posodobil Luthrov plagiat.
22. Junij 2008 ob 09:33
Beatnik, David Pelko ne bo novi hišni! Crnkovič me zagotovo ne bi maral za hišnega, jaz si pa še ene obveznosti v svojem urniku ne bi mogel privoščiti. Rad sem svoboden vsaj pri bloganju, ko se mi ljubi komentiram in če se mi ljubi napišem pripsevek. In to je to.
Hišni? Ne, hvala!
Želel bi si samo, da bi bili blogerji, ki imamo veliko obiska na svojih straneh, na vstopni strani link-seznam, da bi bili vidni. Mogoče seznamček pod slikcami hišnih v desnem stolpiču.
To bi bilo pametno tudi za Blogos, da to naredi.
Marketing obvladam, ker se z njim tudi poklicno ukvarjam!
22. Junij 2008 ob 09:40
ps. Beatnik, Crnkoviča sem žalil na osebni ravni, vendar si je to potezo vedno on prvi dovolil, jaz sem mu samo vrnil! Mislim, da mi je kot prvo žaljivko zabrusil, da sem epohalni bedak in potem se je začelo…
Priznam pa, da ko sem prvič pri njemu komentiral se mi ni niti sanjalo, da se bom kdaj kasneje z njim kregal, ker sem imel o njemu zelo dobro mnenje. Kasneje se je mnenje spremenilo!
Pa saj ni pomembno, jaz vsemu skupaj ne bi dajal poseben poudarek.
22. Junij 2008 ob 10:08
Mislim, da smo padli v zelo zanimivo intersubjektivno konfiguracijo. Če se ne motim, David Pelko zaseda mesto tako imenovanega “dokaj velikega četrtega”, Marko Crnkovič pa vseskozi ponuja “signifikantne gospodarje”. Vse to sledi po nujnosti iz psihoanalize Theodorja Herzla in njene revizije v delu Ernsta Macha, Ernsta Ernsta, Lepo je biti Ernsta, tistega Ernsta nadrealista z Evropo v razvalinah, enga rsta ersta erste klase, ej, erste klase, ker po drugi strani nikdar še ni cona nvoasnv nsjbvsbnf ob
Nikdar še nismo bili tako bogati.
Mana ni nikdar padala iz neba.
Knjige lažejo.
Statistike lažejo.
Davčne napovedi, ti
svitki vseh nedostojnosti,
kot roj kobilic nad Egipčanom
napadejo davčno službo:
tam pa Boj med dvema.
Simič in Perič.
Perič in Simič.
Kakšna borba bo bila to!
Uboga žival in
in
živalski bog, ki to si dopustil.
Drago Jančar je makarone.
Žiga Turk je minister brez listnice.
Tolsti Grof ni minister, pa kljub temu nima listnice.
Janša: Čuj, mam eno ministrsko mesto zate.
Ž. Turk: Ok, koliko je cena?
Janša: Cena? Listnica.
Hahaha, še kar razturaš, Tolst33.
22. Junij 2008 ob 10:21
Bravo, dobro povedano, meni se je zdelo razumno, nič žaljivo; mislim, da lahko takšne besede pripomorejo k večji treznosti in odgovornosti.
22. Junij 2008 ob 10:35
Hvala. Počutim se odgovornega za odgovornost.
22. Junij 2008 ob 10:49
Tolsti: Samo injekcija in Haldol! Mimogrede, a ti ni nerodno, da se tako ponavljaš? Jebeš pesnika, ki se ponavlja.
Pelko: Ti se ukvarjaš samo s smrtno resnimi stvarmi. Veš kaj so za mene smrtno resne stvari? Ma ne bom ti povedala. Itak vsi vedo, ker Marko noče izbrisati. A sem te jaz navdihnila za temo “Blagor vbogim v duhu……ko sem te s tem kao ozmerjala ? Ti predlagam še kaj? A si videl papeža kako se šeta z Bushem po parku? Samo Bush je imel ta privilegij, pa noben drugi politik, ma zamisli si to! A bi se Kristus šetal s svetovnim mogotcem najbogatejše države na svetu po parku? Ne, Kristus bi se šetal z največjim rimskim siromahom in klošarjem, kajaneda? Lahko bi kakšno na to rekel.
22. Junij 2008 ob 11:04
Pelko: A marketing, piar, reklama, praviš. Bravo majstore! Dobra reklama je tista, ki z lahkoto proda slab izdelek, kajneda Beatnik?
22. Junij 2008 ob 11:40
Marko, svaka čast za dobro predavanje.
22. Junij 2008 ob 12:06
Tako je Kamenko. V časih, ko je Markova dinozaverska koža na težki preizkušnji s strani imbecilnih komentatorjev, je tvoj komentar kot vetrič čiste resnice v mračen oblak laži.
22. Junij 2008 ob 12:15
pa ja de, brez veze … po moje, so take navade kakršne so zato, ker je vsak Partizan imel ime, da se je skril … za domobrance pa ne vem … Država ima same tajne in strogo zaupne, Podjetja poslovne skrivnosti, … mi pa markota, da vse farba.
Vsak Človek je več plasten in vsako Živo bitje par plasti rado skriva iz enega in sto razlogov, največkrat samo zato, ker se teh plasti zavedamo, sramujemo.
In Hvala vsem Bogovom, da se Ljudje od Vodij samo učijo.
In ene človeške plasti-žlehnobe-se vsak Človek sramuje in vsak Človek rad se skrije, se skriva, ko ve, da je žleht.
gospod David Pelko je več kot odličen, kdorkoli ali karkoli že je.
In Človek ne bi mogel nič mutit, nič skrit, vse odkrit, tako bi žleht lahko, v nedogled, na tuj račun … kar Človek je-poje mora tudi posrat … Marko a to tudi lahko kaj poštimaš, tok me moti, ko moram v wc hodit, da sem žretje že na minimum od minimuma spravu, pitje tudi.
kdo je oh in kdo je ah, Ljudi spravit, da se take neumnosti menijo, je imelo in ima vedno enak in učinkovit učinek…če bi kdaj Ljudem stregu, bi tudi to vedu.
22. Junij 2008 ob 13:43
[...] in nekako napovedoval nadaljni razvoj oglasov in internetnih medijev, sledil je Crnkovič s svojim predavanjem o anonimnosti in Davidu Pelku, sledil je Jonas s predavanjem o videu, ki je bilo podkrepljeno z njegovimi štosi (ko je prišel v [...]
22. Junij 2008 ob 14:35
prvo kot prvo je tale zapis en tipičen primer argumenta ad hominem, kjer se človeka diskreditira s tem, ko se pač odloči za anonimnost.
druga stvar je pa to pojmovanje individualnosti, katere poanta je čisto zgrešena. ne vem, zakaj se ti zdi, da nekdo svoje individualnosti ne bi uresničeval ravno skozi anonimnost. lep primer je že izpoved 1tastarega, kateri ni treba prav nič dodati.
in nenazadnje gre še za ta tipičen mit o tem, da je to, da se nekdo v javnosti izpostavlja nek odraz tega, da “ima jajca”, tisti, ki pa se ne, oziroma celo beži v anonimnost je nek, skorajda, psihopat. kajti tudi v tem, da nekdo rabi svoje ime in priimek, oziroma identiteto razkazovati v javnosti je lahko, in verjetno v večini primerov tudi je, zgolj nek egotrip, brez katerega pač ta osebe ne more. tudi v tem je nekaj patološkega, če že hočemo stvari tako interpretirati na nasprotni strani. torej ne gre za to, da si “pogumen” ali pa “fer” ali pa karkoli že, ampak za to, da zadovoljuješ svoje potrebe. vsem pač ni do tega.
mislim, da je anonimnost, razen pač primerov, kjer se to zlorablja za neke podlosti, povsem dobrodošla in primerna tudi na internetu, kot je še marsikje drugje. in da to lahko moti samo tiste, ki jim to preprečuje, da bi se uresničevali v svoji “individualnosti”. tako da na koncu koncev ta zapis izpade dokaj ironično.
22. Junij 2008 ob 15:23
Jasnaaaaaaaaaaaaa
22. Junij 2008 ob 16:41
Jasna, jaz tukaj ne prodajam reklame. Uporabil sem samo nekaj zakonitosti marketinga, ki so ti jih že drugi lepo opisali. V resnici ne prodajam NIČ. Moj blog je dejansko samo polje, kjer lahko izrazim svoje mišljenje o družbi, problemih in krivicah, ki tarejo državljane naše dežele.
In že v začetku sem se odločil, da bom anonimen, ker mi to daje dodatno svobodo pri pisanju. Če bi se moral podpisati s pravim imenom in priimkom bi se izpostavil raznoraznim diskreditacijam in bi na koncu moja misel, beseda, sporočilo, ki ga želim predati, izjalovila in razvodenela.
Pojavilo bi se kup laži in neresnic, ki bi mi jih na glavo hoteli naprtiti tisti, o katerih pišem na blogu. Samo z objavo članka o gensko spremenjenih rastlinah, sem na mail kot anonimus prejel grožnje! Verjetno za njimi stojijo tisti, ki na vsak način želijo izpeljati projekt GSO v Sloveniji, ne vem, predvidevam!
Da ne bo kdo razočaran. Nisem znana osebnost in nimam namena kogarkoli “zajeb..ti” na blogosu, tudi Crnkoviča ne!
S svojo anonimnostjo tudi preprečujem, da bi me ljudje lahko hitro popredalčkali in mi s tem vzeli moč moje besede!
Vse to, kar se dogaja na internetu v Sloveniji se dogaja tudi v resničnem življenju.
Biologi Franc hitro vzame vso pravico o odločanju o GSO na svoja pleča in reče: kaj boš govoril ti David Pelko, kdo pa sploh si ti? Vladajoča stranka nikoli ne posluša opozicije in reče: mi smo izvoljena oblast in vas ne bomo upoštevali, pri tem pa pozabijo, da so volilci te iste države volili tudi opozicijo.
Politika sploh ne vpraša svoje volilne baze ali se strinja z evropsko pogodbo, češ kaj pa volilci vedo (mislijo si, da smo butasti) in še in še…
V Sloveniji nihče več ne posluša ali vidi VSEBINE, ampak samo KDO JE KAJ REKEL!
ps: Biolog Franc, veste kdo je David Pelko? David Pelko je Nekdo, ki danes uživa cvetni prah (odlično zdravilo), takšen kot ga je naredila evolucija ali Bog, ko pa bo v Sloveniji GSO, ga bom pa moral iskati v državah, kjer nimajo posevkov GSO! Ker bo slovenski cvetnih prah kontaminiran, tako kot ogromno drugih stvari.
Kot anonimen bloger sem si to upal napisati, kot javna osebnost si ne bi!
Zdaj si pa mislite, zakaj gre nekaterim ta anonimnost tako na živce!!??
22. Junij 2008 ob 17:23
“… bi se moral podpisati s pravim imenom in priimkom bi se izpostavil raznoraznim diskreditacijam in bi na koncu moja misel, beseda, sporočilo, ki ga želim predati, izjalovila in razvodenela.”
“S svojo anonimnostjo tudi preprečujem, da bi me ljudje lahko hitro popredalčkali in mi s tem vzeli moč moje besede!”
A si mogoče duhovnik? Samo ugibam.
Robert Friškovec!
Ne, on piše članke v Vivi, pa se podpiše.
Sam mal se hecam, ker ne razumem čisto tistega o diskreditacijah pa predalčkanju.
Glede škodljivosti GSO pa se popolnoma strinjam, sam se bojim, da se bo izkazala njihova škodljivost prepozno, ko bo onesnaženih že večina rastlin, ampak glavno da bojo ameriške multinacionalke služile, pa njihovi zagovorniki v Sloveniji.
22. Junij 2008 ob 17:53
…opravičujem se Vam, MC, ker bom na kratko (in samo tokrat) izkoristil Vaš blog za odgovor Davidu Pelku, ker me eksplicitno nagovarja.
@ DP: najbrž tu ni primerno mesto, da bi se odzival na Vaš izziv; pojdiva raje na spletna mesta - več jih je - kjer teče razprava o GSO. Najraje bi videl, da nadaljujeva razpravo v komentarjih zapisa v razgledi.net, ker sodim, da je tam angažiran zelo kompetenten avditorij. Ali pa nadaljujmo na Commonsensovem blogu? Pa še v pomoč: v zgodbo o GSO sem zapleten dlje, bolj in drugače, kot najbrž pričakujete; v Google vtipkajte Pusztai +Nekrep in bo odgovor morda jasnejši.
In še nekaj, kar pa zadeva ta zapis; lahko se samo pridružim misli, ki je bila na tak ali drugačen način že izrečena v tem zapisu/komentarjih: ne moti me anonimanost kar poprek, dokler skriti avtor uporablja dostojen in nežaljiv besednjak; nasilništvo pa me ZELO moti v vseh oblikah. In žalosti me, da je Splet prepoln tega.
22. Junij 2008 ob 18:04
Franc, nadaljujva pri meni po 21.00 uri. Commonsensov blog je neprimeren, ker govori o mojem prispevku. V mojem prispevku so trditve, ki jih do danes še nihče ni argumentirano zavrnil. Če imate argumente, sem jih z veseljem pripravljen poslušati in obljubim, da ne bom žaljiv. Saj tudi do sedaj nisem bil žaljiv, morali bi razlikovati med ostrim in žaljivim komentiranjem. Razgledi.net tudi ni ponudil adekvatnih in zadovoljujočih odgovorov.
22. Junij 2008 ob 18:13
MC. Recimo, da se zelo zavzeto opredelim za nekaj, čemur močno nasprotuješ. Večkrat. recimo.
In potem se nekega dne srečava, ko pripelješ k meni svojega prvošolčka. V naši mali vasici Sloveniji je to nekaj povsem vsakdanjega.
Meni bi bilo milo rečeno neprijetno.
22. Junij 2008 ob 18:47
Anonimnež: Glavno, da ne bi bilo neprijetno meni. Ampak kaj sploh hočeš povedat? A mi groziš ali kaj? Ali pa je to samo deplasiran zagovor anonimnosti?
22. Junij 2008 ob 18:51
Grozim???
Tako hitro se počutiš ogroženega? Bošček.
22. Junij 2008 ob 18:54
“V mojem prispevku so trditve, ki jih do danes še nihče ni argumentirano zavrnil”
Pelko,
morda tvoja gprnja trditev drži glede GSO. Ne drži pa nasploh. Sem zadnjič šel brat nekaj tvojih blogov in polemik spodaj in sem vdel kako izjemno težko priznaš, da je kdo ovrgel kakšen tvoj argument.
Kar malo preveč si zaljubljen v svoje teze. Nisi samo ti pameten in razgledan tu na netu Pelko. Je še kdo poleg tebe tudi.
LP
22. Junij 2008 ob 19:02
Ojla, Nick! Kwa vpiješ? Tudi jaz sem tebe vesela.
Pelko: 78 Glede genskih zadev mene zanima samo kaj misli stroka, ker stroka je tista, ki 8 ur bulji v mikroskop. Zaradi mene lahko poveš svoje mnenje, ampak ne ljubi se mi brati kaj mislijo loleki. A. Komatu zaupam in naj se on ukvarja s tem, ker je avtoriteta. Valjda, da se stroki tudi zdi zaman…Nisi ti neka budala, postal si pravi “intelektualec” in “politik”. Naj te potolažim, da Dnevnikov kolumnist Dežulović je večji lolek kot ti, glede jedrske energija, prava budala, pa še za to mu plačajo.
Glede anonimnosti pa tole: Mislim, da so ljudje bolj iskreni, če so anonimni. Vsaj jaz sem. Naj se vsak sam odloči kaj bo. Če mu paše anomimnost ali identiteta, naj bo kar želi. Drugače lako bi tudi kakšno rekla na to temo strokovnjakinja za medije Sandra Bašić Hrvatin, ki bi jo po moje, bilo tudi zanimljivo zaslišati, in ne samo Marka. Ker Bašićeva se mi vseeno glede teh reči večja stroka od MC-ja.
22. Junij 2008 ob 19:48
Dragi Marko, zdaj sem pa presenečen… Ekli Drekli je vendarle lik iz Salingerjeve “Igre v rži”…. saj veš, zoprni Robert Ackley, cimer glavnega junaka Holdena Caulfielda, … No, ti si zagotovo bral samo angleški izvirnik in zatorej tega ne moreš vedeti, ampak v slovenskem prevodu so Robertov nadimek, kakršnega mu podeli Holden, ki mu je Robert zelo neprijeten, poslovenili v Ekli Drekli…. Ah, od literarne aristokracije do blogerskega zasmehovanca… A ker ti grem očitno na živce, je ime pravšnje… Pozdrav, Luka
22. Junij 2008 ob 21:11
Jasna, glede stroke imaš napačno razmišljanje. Ni vse zlato, kar se sveti! Anton KOMAT je strogo proti GSO, kolikor je meni znano.
Ja, zelo prijetno si delaš norca iz mene. Sem bral Dežulovoiča, ko je pisal o jedrski elektrarni Krško.
22. Junij 2008 ob 21:44
Ne spadam v intelektualno sfero. Prej managersko, do nekega nivoja. Ampak narava mi je dala pamet, oči, ušesa, pa se vseskozi učim. Tudi danes. Tudi iz blogov, ne od blogerjev.
MC-ja sem včasih redno prebiral, celo občudoval včasih. Pridih njegove vzvišenosti pa je bil vedno prisoten. Danes celo aroganca in deskreditacija.
So Veliki in veliki. Nekateri postanejo veliki celo tako, da pritisnejo k tlom sebi enake ali celo večje. Pa so potem samo višji.
Se pa splača brati njegove prispevke, tako zaradi vsebine, kot vaših mnenj, dragi komentatorji.
Mene Marko ne more užaliti, niti k tlom pritisniti. Saj mi še odgovarja ne. Mu pač ni treba zgubljati časa za razlago na nižjem nivoju. Prekleto dobro razumem. Ampak komentiral bom pa še naprej.
22. Junij 2008 ob 22:07
Rak: Končno si oddal komentar, ki sem ga opazil.
To velja za vse: V bistvu mi anonimci mogoče ne bi šli na živce, če bi se predstavljali - mislim, če bi se morali predstavljati - z osnovnimi demografskimi podatki: spol, starost, izobrazba, stroka, dejavnost, služba, kraj bivanja, dohodki. Zraven pa bi lahko dodali še Proustov vprašalnik: najljubši film, knjiga, glasba, koga voli itd. V tem primeru bi vsaj bil na sledi orjaški sociološki raziskavi - ne pa da samo ugibam. Ugibanje me dela živčnega, pa še nesporazume povzroča.
22. Junij 2008 ob 22:22
Dohodki ?!?
Swašta!
22. Junij 2008 ob 23:09
Ni Emil Zola napisal knjigo “Človek zver”?
Mila Zola ni dala gola. Zola ni dala gola. Zola ni dala gola. Majčke namreč ni slekla. Torej je dala oblečena. Packa jedna.
Emil Zola, Mila Zola, Dala Gola.
Tolsti Grof je vrhunksi estet.
23. Junij 2008 ob 00:08
Proustov vprašalnik velja tudi zate meščanski pomembnež. Pa brez večstavčnih povedi prosim…
23. Junij 2008 ob 00:09
Če si živčen, to ni dobro za živce. Temu sledi, za žabe niso orehi,
za Marka ni bloganje. Posledice vztrajanja ? Še eden več na p… .
23. Junij 2008 ob 00:18
Rak: Končno si oddal komentar, ki sem ga opazil.- hahahahaha, enostavno ne morem mimo tako prozorno potuhnjene samoljubnosti. Neuničljiv si Marko.
23. Junij 2008 ob 00:31
Marko: Se strinjam. Tvoj odgovor me spominja na mrak in temo. Včasih sem bila tako rada v mraku. Malo je že človek prikrajšan, ampak v mraku upaš tisto, kar v dnevni svetlobi ne. Vse vemo drug o drugemu, ampak pod okriljem noči je drugače, skrije nas delno od nas samih in od radovednih pogledov drugih . To je v redu, res bi lahko bilo tako. Dober predlog je delna identiteta. Glede teh čudnih nickov imaš prav.
Pelko: Prosim ne govori mi, da se delam norca iz tebe, ker ni res. A si ti strokovnjak za gensko tehnologijo? Si res?
Jao, ta Boro kako se blamira iz kolumne v kolumno!!!
23. Junij 2008 ob 02:21
@Jasna ne vem kaj imata s Pelkom ampak če smatraš da je gensko spremenjena hrana OK potem se verjetno “koplješ” v delnicah ameriških gigantov za prehrano…Kdo je že rekel Kontroliraj hrano in v pesti boš držal cel svet…bliža se dan Jasna ko bova imela denarja kar češ, samo hrane ne bova mogla kupiti ker je ne bo….
Katera država že je največja nevarnost za naš planet ve vse več bralcev SiOla…vsaka čast…
23. Junij 2008 ob 03:23
Hehe…tole o individuumih…Marko, si bral Platona in apliciral njegovo Eno?
23. Junij 2008 ob 03:44
Sicer anonimnost tudi mene moti v tej smeri, kot jo nakazuješ ti, Marko in pa Iztok Gartner. A, kakor je bilo rečeno, če pišeš, moraš biti pripravljen, da jih boš fasal - sploh na internetnem mediju, ki dovoljuje anonimnost. Če te npr. hoče kdo “oklofutati” v Sobotni prilogi ali kakšnem drugem klasičnem mediju, mora zraven dopisati svoje ime in priimek - če ne drugega vsaj v uredništvu vedo, kdo to je. Ravno zaradi tega mora vse skupaj bolj zaviti v celofan, med tem ko tukaj lahko pove bolj direktno, bolj vulgarno. Enako je na internetnih forumih (jaz sem administrator forumov RKC), kjer pod anonimnimi nicki različni individuumi izrabljajo oz. zlorabljajo svobodo govora za razna blatenja in kršijo pravila forumskega vedenja, katera imamo. Ko dobi opomin, ali ga izključiš, pa ti meče v obraz, da mu kršiš svobodo do izražanja in da zadevo vodiš totalitarno. Ampak menim, da ni za obupati. Predvsem je treba dati priložnost tistim, ki so dobri pisci, komentatorji (anonimni ali ne), katerim kultura dialoga nekaj pomeni. Sicer se mi osebno zdi, da tisto pravo ime in priimek precej dodasta zapisu (je bolj kredibilen), kot anonimnost. Seveda pa to ni pravilo - poglej samo blogerja Jina. Le kdo ne pozna bloga Jinov svet in le kdo se ne bi strinjal, da kljub anonimnosti nima kredibilnosti in da njegov blog ni odličen?
23. Junij 2008 ob 05:59
Podpiranje vulgarizma med tistimi, ki bi na vsak način radi vdrli na publicistično sceno, se mi ne zdi dobra politika vodenja neke blogovske sredine. Dovoljevanje, da vsak zafrustriran manjak izprazni svoj rafal na druge ljudi, ni ravno kak poseben nivo, pa je čisto vseeno ali je s polnim imenom ali anonimen. Zelo bedno je, če je ta oseba hkrati celo hišni bloger ali blogerka. To, da ljudje mislijo, da lahko z besednim nasiljem vcepljajo svoj prav, je skoraj tako, kot če bi rekel, da se na cesti v resnici lahko postrelijo.Tisti, ki bolje strelja bo pač zmagal. Vsako nasilje nastane v glavi.
V nadpovprečno nuravnovešeni je tega enostavno preveč. Z ozirom na to, da je dvig nad povprečje eden od ciljev tovrstnih bolnikov.
Tudi za prepiranje obstaja način, ki res pokaže koliko ima kdo intelekta, če bi se že kdo rad v resnici kam dvignil. Med podivjane se namreč pade.
23. Junij 2008 ob 07:44
Nevenka, večina tukaj govori eni bolj eni manj, kaj DRUGI narobe, oziroma kako naj delajo, oziroma “kulturno” pišejo.
Se tudi strinjam,da je bedno, če je ta oseba hkrati celo hišni bloger ali blogerka. Prvič že s svojim pisanjem izziva take komentarje, oziroma velikokrat tudi sam odgovarja na takem nivoju. Je pa res, da moraš biti izzivni, če hočeš imeti veliko število komentarjev. Vzemi ali pusti. (sprejemi tako igra ali enostavno ne greš na blog).
Jaz s tem nimam problema in se le zabavljam. Nobeden me ne more razjeziti, še manj užaliti. Rad pa preberem, kakšno dobro razmišljanje ali dober hec.
Anonimnost ! Če blogerji niso kos svojih pravil, naj jih pa spremenijo.Nevem kaj je tu spornega.
23. Junij 2008 ob 07:58
Nekateri vsako svojo globokoumno misel prodajo za denar. Tega seveda ne morejo brez priimka in imena ter davčne številke in številke bančnega računa. :mrgreen”
MC ni sposoben razumeti, da nekateri streljamo za lastno zabavo
23. Junij 2008 ob 08:15
Pozor! Sem lep in nevaren!
23. Junij 2008 ob 10:39
Debata okoli anonimnosti se meni zdi nekoliko “smešna” oz. “nedorečena” iz vsaj dveh razlogov:
1) Tudi, če napišem tukaj svoje ime in priimek, naslov itd. bom zate praktično še vedno anonimen. Ker me tako ali tako ne poznaš, in me tudi po objavi osebnih podatkov ne boš poznal. Me bo pa (s)poznal kdo drug, to pa drži. In to je mogoče lahko za nekoga problem.
2) Precej ljudi uporablja internet za takšne ali drugačne zadeve že dosti dalj časa, kot pa obstajajo blogi. In ti ljudje so se najbrž v “predbložnem” obdobju večinoma podpisovali z raznimi vzdevki. Eden izmed ralogov je najbrž tudi ta, da še ne tako dolgo nazaj presledek in šumniki niso bili ravno vsakdanja stvar v računalništvu. Kakorkoli, najbrž ti ljudje sedaj ne bodo menjali svojih vzdevkov ipd. samo zato, da ne bodo več anonimni. V “njihovem svetu” jih tako ali tako večina ljudi kar dobro pozna, ponavadi tudi osebno. To je pa omenila tudi že mica.
Skratka, mislim da anonimnost ni nič slabega. Slabi so ljudje, ki to izkoriščajo. Sicer pa lahko neprimerne komentarje tudi brišeš.
In še ena stvar, ko sem ravno opazil, da je nekaj napisal g. Žiga Turk. Za njega pa mislim, da bi bilo bolje, da bi v tem primeru dejansko bil prijavljen kot anonimen. S svojim imenom in priimkom meni namreč on predstavlja ministra v Sloveniji, ki pa očitno ne zna ali pa se mu ne ljubi uporabljati slovenskega jezika. Sicer povsem razumem, da gre za njegovo osebno zadevo, in v tem primeru ni povezana z ministrovanjem. Samo on s svojim imenom in priimkom kot javna oseba, hočeš ali nočeš, predstavlja tudi ministra, ne le “privat” osebo. In jaz bi od ljudi na takih položajih pričakoval nekoliko več “odgovornosti” do teh stvari. Če si ljudje izberejo blog kot medij za komuniciranje z ljudmi, potem naj to počnejo na njim primeren način. In pisanje v “ljubljanščini” se meni ne zdi primerno za človeka na ministrskem položaju. OK, priznam pa, da še nisem prebral nobenega zapisa na njegovem blogu. Mogoče mu pa vendarle delam krivico.
In na koncu. Tudi jaz sem po tem, ko si začel pisati blog, spremenil mnenje o tebi ali o Vas, kakor ti/Vam je ljubo, g. Crnkovič. Na žalost na slabše. Pa ne v smislu pisanja. To je kar v redu. Ampak s prebiranjem bloga sem spoznal tudi tvoj/Vaš pogled na nekatere stvari, ki mi pa niso ravno všeč ali domače. In s tega vidika sem temu blogu kar hvaležen. Od takrat ko pišeš/pišete blog, za mene niste več “super dober, cenjen, ipd.” pisec kolumen, ampak eden izmed ljudi, ki se pač preživlja s pisanjem, ki mu gre pa resda precej dobro od rok. Sicer pa čisto navaden človek, nič posebnega. Od tebe/Vas torej ne pričakujem več kakšnega prebliska oz. veleumne misli, na katero bi dal kaj dosti več kot pa na misli ostalih s katerimi izmenjujemo mnenja. Saj ste vendar takšen kot nas je večina. Opravljaš/opravljate pač svoje delo, le da je to dosti bolj javno kot pa naše.
Pa da ne bo pomote. Ne mislim, da si/ste slabi ipd. Včasih se s tvojim/Vašim pisanjem strinjam, včasih ne. Včasih se mi zdi boljše, včasih slabše. Razlika je le v tem, da si/ste meni pred leti predstavljal/i nekoga, čigar mnenje nekaj velja. Danes je to le še eno izmed mnogih.
23. Junij 2008 ob 10:58
Sebastjan, oglasila se bom pri tebi. Pa to o individumih je že zdavnaj pred Patonom, povedala vzhodnjaška filozofija. Takoj sem na na to pomislila, ko sem ga prebrala, ampak naj mu bo…itak mu že perveč drugi težijo.
webmaher: Nisi razumel! Pelkotu semo svetovala, da je nekatere stvari dobro prepustiti stroki. Glede teh zadev se bom vedno zatekla avtoriteti Antonu Komatu (menim, da bi celo moral biti kmetijski minister), a ne “Loleku” Davidu Pelkotu. “Kopljem” pa se v otroškem vrtcu med otroki. Ajde, zamujam.
Pepi, če je živčen bi se moral sprostiti, ampak kaj naj z njim, ko pa ni tako priden kot si ti!
Rak, kaj pa ti jokaš, da te ne opazi. Boš dudo?
23. Junij 2008 ob 11:08
rockstar: Uganil si moje misli. Žiga Turk tudi meni ni všeč. Nimam časa pisasti zakaj. Marka zelo spoštujem, ker me privlačijo pismeni ljudje. Celo njegove vejice… so seksi, ker je vsaka na svojem mestu.Tipi so večinoma nepismeni in nekatere ženske to slabo prenašamo.
23. Junij 2008 ob 11:43
Marko. Lahko pričakujemo kakšno sklepno misel?
23. Junij 2008 ob 11:59
Rock Star: Ja, seveda, to je efekt interneta: da smo vsi glih. Sam sicer nikoli nisem mistificiral ne sebe ne svojega pisanja, ampak tvoj pogled je razumljiv. Zakaj bi bil pa jaz med vsemi temi Ekliji Drekliji in Davidi Pelkoti in Jasnami nekaj ekstra?
23. Junij 2008 ob 12:45
@MC
No ja, nekaj razlike vseeno je med teboj in Ekliji Drekliji ipd. Konec koncev ti si dokaj javna osebnost in s tem, ko si podpisan z imenom in priimkom, daješ svoje ime in ugled na pladenj. In glede na vse to, ti praktično s svojo službo in delom jamčiš za to, kar pišeš. To je torej tvoj kruh. Za to pa najbrž že potrebuješ nekaj “jajc”. Česar ti pa najbrž nihče ne more oporekati in je, vsaj po mojem mnenju, že vredno vsaj nekoliko občudovanja. V pozitivnem smislu seveda. V nasprotju s teboj večini izmed nas, anonimnih ali podpisanih oseb (ki so, kot sem že prej omenil, bolj ko ne, tudi praktično anonimne), kakšna velika bedarija, ki jo včasih zapišemo, kaj dosti ne more škodovati. Tebi pa najbrž lahko. In v tem pogledu imaš vsekakor dosti več jajc, kot pa večina izmed nas.
23. Junij 2008 ob 12:50
To je lepo slišat, ampak ne govori tega naglas. Vsaj na internetu ne.
23. Junij 2008 ob 12:59
Tudi jaz se s tem strinjam in mislim, da se lahko pove na glas. Vendar to še ne pomeni avtomatične pravice imeti več vredno mnenje oz. biti več vreden pri navadni polemiki o nekem problemu. Ali pač?
p.s. Kot urednika Blogosa bi te vprašal, ali želiš, da zaprem svoj blog na siolu. Če nisem zaželjen, lahko to brez težav naredim.
23. Junij 2008 ob 13:05
Pelko: Moje mnenje o 8856 (minus 10 hišnih) blogih na Blogosu je irelevantno. Nimam nikakršne želje – kaj šele pravice oz. moči –, da bi kateregakoli od njih skenslal. Res ne vem, zakaj bi bil tvoj blog nezaželjen in zakaj me to sploh sprašuješ.
23. Junij 2008 ob 13:11
Nič, izpostavil si mene in moj blog v negativnem smislu in velikokrat sva se že sporekla. Priznam, da sem po tem zadnjem dogodku kar malo naveličan vsega. Že tako so moje teme, ki jih odpiram, marsikoga razjezile (če pogledaš na moj blog boš vedel, o čem govorim), tvoje predavanje v CD me je pa dodatno “označilo” v negativnem smislu. Čeprav sem anonimen, sem doživel diskreditacijo tudi te anonimnosti.
23. Junij 2008 ob 13:15
moje skromno mišljenje je- po branju vseh 112. komentarjev-da je debata zašla v slepo ulico.
Vprašanje ali je bilo fer, da je MC na dokaj grd način zmečkal Pelka kot muho, ostaja…
Nekaterim je tak način komunikacije blizu, drugim ni.
In to, da se tovrstno izražanje dopušča tudi ” z vrha”, žal, po moje, vodi v še večjo anarhijo.
Ker če bo šlo tako naprej, bodo tisti, ki pofukljasto in svojatsko besedoslovje odklanjajo, enostavno poniknili, če, seveda, ne bodo sledili “merkaču”
23. Junij 2008 ob 13:16
Ne vem, v čem je problem. Temu bi jaz rekel sindrom Dajane. Ona je tudi šla drugam, kot da sem jo jaz spodil. Takole ti bom rekel: bodi močen in se ne sekiraj. Še zmeraj se ljudje ne obregujejo toliko vate, kot se obregujejo vame. Kar ne ubija, nas krepi.
23. Junij 2008 ob 13:34
O.K.
23. Junij 2008 ob 13:49
@jasna - bi, tako za tastare.
S čim prepričaš otroke, če ne sprejmejo, kar jim nudiš. Nekako prepametna - mislim resno - se mi zdiš za tja. Ali pa začenjaš že pri njih s svojo indoktrinacijo. Samo ne pozabi poglavja - spoštovanje drugače mislečih.
PS - zakaj bi Marko in ti lahko “obdelovala”, mi pa ne? Kot pravi 1tastar - ad 102. Prvega odstavka ne morem povezati steboj, premalo te poznam, te pa spoznavam. Drugi odtavek pa velja tudi zate.
23. Junij 2008 ob 14:17
Mica, ne ni bilo fer, da je to naredil. Kot tudi ni fer, da v tem primeru podpira retoriko Simone Rebolj! Če se samo nekatere “pribija” na križ, nekateri so pa pohvaljeni za žaljenje brez vsebine, je nekaj res hudo narobe!
In prav je, da se to tudi pove!
23. Junij 2008 ob 14:27
Ja, Pelko, nekaj je res hudo narobe, svet je tako krivičen, jaz pa sem dvolična svinja. Pa kaj toliko moraliziraš? Karkoli napišeš, izpadeš tečen moralizator, tako rekoč Kalimero, medtem ko se Simona dobro zajebava in izpade duhovita. Kaj si tako obseden od tega, kdo ima prav in komu je treba dati prav? In kaj imam jaz s tem? Me kličeš na odgovornost, ker mi je Simonino pisanje bolj simpatično od tvojega? Naj odstopim kot urednik, ker sem njo povzdignil, tebe pa potunkal? Ali naj me SiOL krivdno razreši? Kaj ti pravzaprav hočeš od mene?
23. Junij 2008 ob 14:54
hm. tole pa ni več nevemkakšno pariranje komentatorski svojati …
23. Junij 2008 ob 15:29
23. Junij 2008 ob 15:43
Vsak kul tip podpira retoriko Simone Rebolj. Marko pa je sploh ekstra, če so si v Preverjeno plonkali njegove misli in stavke, in jutri bodo težili z zastavicami. Pa to ni prvič, enkrat je bilo celo z Mercatorjem, češ nič prestižne špecerije ni za dobiti. Kar ne ubije, nas krepi - preveč izlizana fora, ampak za Peleta okej.
Rak: Vem, vem marikaj se da potolažiti z dudo, za mene velja enako. S čim preričam otroke? “Smicalice”, fore, zgodbe, glupiranje…vse to upali, če ne takoj malce pozneje.
Dela se po kurikulumu in, če v njemu piše, da so partizani okupatorji, ne osvoboditelji, tudi jaz moram tako govoriti, čeprav sama mislim, da so osvoboditelji, ki so uzrpirali oblast. Zdi se mi, da si na to ciljal, kajnda? Nisem pametna, samo s pametnimi ljudmi se družim( od majhnega) in imam dober spomin. Za konec še eno izlizano foro ( to s forami me je Marko naučl). Roka, ki ziblje zibko vlada svetom, ne vem kateri filozof je to rekel, torej nisem prepametna za tja, kot ti misliš.
23. Junij 2008 ob 16:51
Ne, Crnkovič! Eni smo štof za predavanja v CD, kakšna svojat da smo, medtem ko drugim aplaudiraš. Simono Rebolj sem omenil, ker je grdo izgnala Mico iz svojega zadnjega veleumnega prispevka, kjer Zinedine Zidane kar s kurcom dosega gole. Mica je imela eno pripombo in jih je dobila po nosu od Simone. Če se ti v mojem primeru postaviš na Simonino stran mi dol visi, sem dovolj težak po naravi, da se lahko sam ubranim