Drezina

Sreda, 6. avgust 2008

Če me nekaj zanima, razumem tudi nemško. Naprimer tole: “Es baut eine Brücke zwischen zweibeiniger und zweirädriger Fortbewegung und schult dadurch Gleichgewichtssinn, Koordinationsfähigkeit und Reaktionsvermögen.” Gre za tole, prišlo pa je po pošti v ponedeljek zjutraj:

Bike-1

Doslej sem mislil, da je drezina tisto smešno železniško-železničarsko vozilo, ki so ga — vsaj nekoč — ročno poganjali tako, kot da bi črpali vodo iz vodnjaka. Pa ni samo to. Drezina je v bistvu prvo dvokolo, izumljeno leta 1817.

Novokomponirana slovenska beseda za to reč je poganjavček. To mi zveni tako, kot da si jo je izmislila kakšna poslovodkinja v Baby Centru v BTC-ju. Plastična roba, plastična beseda.

Dotični model drezine — ki sem ga spet staknil kje drugje kot na Manufactumu (tokrat na nemškem, kjer je ponudba precej drugačna od tiste na .com) — je namenjen otrokom od drugega do šestega leta starosti.

Tako imenovani First Bike Laufrad sem kupil malo prezgodaj, saj Oskar niti pri najnižjem položaju sedla z nogami ne doseže tal do te mere, da bi se lahko poganjal. Nekaj mesecev bo še trajalo — do takrat pa si bom lomil hrbet s porivanjem. Hitreje ko ga porivam, bolj se mu seveda zdi zabavno.

Kolesa so dvanajstinpolcolska, okvir pa je iz litega aluminija.

V Bušiju prodajajo podobne drezince, le da so lesene. Če se prav spomnim, jih imajo v dveh velikostih. Prednost Oskarjevega modela pa je po mojem v tem, da ima prave pnevmatike, ne polno gumo.

Vožnja se potem konča približno takole:

Bike-3

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 6. Avgust, 2008 ob 00:56 v kategoriji BabyBlog, Konzumer Blog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

103 komentarjev na “Drezina”

  1. Petra pravi:

    Drezine oz. poganjalčke sem opazila v Trgoavto res pa, da so znamke Kawasaki in tudi v njihovih barvah. So alu in s pravimi pnevmatikami. Imajo pa tudi bremzo. Cena 89 eur. Lesene imajo tudi v štacuni v Stari Ljubljanai vendar za kos polena ne nameravam odšteti 100 ojrov + pa čeprav so tako IN, ker so natur.
    Koliko si pa ti colal za tole?

  2. Petra pravi:
  3. chef chef pravi:

    Da ne boš tako kot en fotr na Čopovi. Mali se je s tisto leseno drezino (tudi jaz prvič slišim, da je to pravzaprav bicikel) brez strahu zapeljal dol, stari ga je vzpodbujal izpred pošte… ampak mulc ni znal bremzat, tako da je na koncu fotr šprintal kot Usain Bolt, da ga je ujel nekje pri Mestni hranilnici… seveda se je mali že v joku valjal po tleh, sicer bi se odpeljal do Prešerca :)

    Sicer pa… tale je uibr stajliš (skoraj tako kot angleško-nemški naziv)

  4. Miran pravi:

    Chef, takele drezine bi lahko kupil na Karel Erjavec. slovenski vojski bi gotovo prišle prav.

  5. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Petra: Hja, dvakrat toliko. Ampak tega kawasakija pa res ne bi kupil.

  6. tomx pravi:

    Priznam, prvič slišim za tale manufactum in me zanima če so te stvari, ki jih prodajajo mogoče ročno izdelane?

    Design je kr ql in čeprav je cena rahlo zasoljena mam občutek, da so izdelki zelo kvalitetni.

    LP

  7. Maxi pravi:

    Jah takile izdelki me skoraj premamijo, da bi nabavili še enega mulca. Ko sem pred dvema letoma tole odkrila, je bil naš že glih na pravem biciklu brez pomožnih koles. Huda mašina:)

  8. Sanja Benko pravi:

    koko lepo, ravno pravšnji bycycle, za take male pile driverčke…

  9. BorutV pravi:

    Nič nisi prezgodaj kupil. Imam pomoje točno toliko starega sina, kot je tvoj, pa imam lesenega ( http://www.likeabike.co.uk/products/likeabike_mountain.php ) doma že eno leto. ;)

    Zakaj lesenega? Sem preštudiral ponudbo in mi je bil ta najbolj všeč. Predvsem zaradi učinkovitega sistema blokiranja krmila, da se nebi preveč zasukalo in ‘polnih’ felten.

    Imamo pa doma nekaj podobnega, vendar primernega za mlajše, malo manj spretne, kot jih zahtevajo poganjalčki, o katerih se tukaj debatira. 20€ nekje v Avstriji. Smešno poceni, ampak vseeno zelo uporabno. Stvar naj bi predstavljala pomanjšanj motor, je zelo podobna tem poganjalčkom, le cca 30% manjše vse skupaj in zadaj namesto enega kolesa, vzporedno dva. Razmak zadaj med kolesi 10-15cm. Seveda vse plastično, ampak zadeva itak ni za v vitrino, ampak za vozit se po stanovanju.

  10. nevenka nevenka pravi:

    Ja, včasih so imeli majhni otročki triciklčke, da so se lahko prevažali, a so jih res hitro prerasli.

  11. Janez Janez pravi:

    MC že nekaj člankov ni omenil svojega nadobudneža, zato so bili vsaj berljivi.
    Kakšno razmaženo dete bo to postalo, bo pokazal čas, vendar pa sem prepričan, da mu s takšnimi brezveznimi bicikli, ki to niso MC ne dela velike usluge.
    Po osebnih izkušnjah in tudi svojih znancev lahko trdim, da ga ni bicikla čez BMX. Kar nekaj jih poznam, ki so se na BMX -u vozili brez dodatnih kolešk že pred svojim tretjim letom. Moj sin npr. en mesec preden je dopolnil tri leta, čeprav je danes že redni študent.
    Če bo MC tako nadaljeval, njegov nadobudnež nima pogojev, da se samostojno zapelje pred vstopom v OŠ.
    Upam, da se motim in da dobimo kakšno fotko preden dopolno tri leta.

  12. Sašo pravi:

    @Janko Janko
    Lepo, da si vodiš evidenco vseh sinovih podvigov. Očitno je to zelo pomemben podatek, kdaj kdo “spelje” sam. Ko pride fotr iz dopusta, mu moram zatežit,da mi pove kdaj sem jaz speljal sam, saj je to očitno neverjetno pomembno.

    Tale stavek pa je neverjeten – za razmišljat:

    “Moj sin npr. en mesec preden je dopolnil tri leta, čeprav je danes že redni študent.”
    :-)
    Bravo, študent in to še redni….pa še kolo zna peljat…

  13. Bilfo pravi:

    A se ni tisto vozilo na tirnicah imenovalo derezina ?

  14. pipi pipi pravi:

    Moje izkusnje so bile taksne, da se je nas tamali naucil vozit na navadnem biciklu brez pomoznih kolesckov v enem popoldnevu brez kakrsne koli pomoci, razlog za to gre iskat predvsem v jezi na letu dni starejsi konkurenci, ki je to ze obvladala in to jasno dala vedeti tudi njemu ;)

    Ni vse v infrastrukturi …

    Tako, da nekako ne vidim prave uporabne vrednosti teh kvazi koles ( ki bi naj bile namenjene ravno prehodu na klasicno kolo), ker loviti ravnotezje potem, ko so noge na pedalih je povsem nekaj drugega kot pri tem, ko so noge povsem v drugem polozaju … drugacno tezisce telesa.

    Zgleda pa res ko en iBicikl ;)

    .::PiPi::.

  15. Miran pravi:

    Janez Janez, končno nekdo, ki pove bistvo nakladanja. V enem prejšnjih blogov, ko se je tudi promoviral nič krivi otrok, sem nakazal skropucalo napisanega in morebitno škodo nedolžnemu otroku.
    Zdrava družba bi morala reagirati in otroka takega starša dati v rejništvo, da bi živel v normalnih pogojih.
    Crnkovič prosim te nehaj in ne pasi svoje lenobe na take načine. To, da so naši intelektualci. MARKO CRNKOVIČ v imenu Slovenskega naroda te prosim , da prekineš.

  16. nevenka nevenka pravi:

    A pri treh naj bi se otrok sam vozil? Jaz sem bila očitno en mali debilček, kaj češ, nisem imela bicikla. Pri šestih sem komaj dvignila očetovo kolo, tako je bilo veliko in težko. Pri sedmih sem se pa vozila “pod štango” in bila vsa potolčena od junaštev. Nihče mi ni meril inteligence pred biciklom in po. Po nekem čudnem naključju sem postala celo študentka, pa še kej. O, hvala ti, o bicikel? Janez Janez….

  17. nevenka nevenka pravi:

    Miran, upam, da so tvoji otroci izrezana mama.

  18. Miran pravi:

    Nevenka ugotavljam, da si ti izrezan bicikel.

  19. nevenka nevenka pravi:

    Le s čim ti je uspelo to ugotoviti?

  20. chef chef pravi:

    Hoho, kakšni idioti.

    Po mojem mnenju, in svoj čas sem bil kar dober kolesar, je taka varianta bicikla za otrokov razvoj ravnotežja bistveno boljša od tricikla, ki sploh ne zahteva nobenega ravnotežja in je otrok gor res totalno pasiven.

    Seveda je pa z argumenti nemogoče nastopit proti omejencem tipa Janez ali Miran.

    P.S.: nimam pojma kdaj sem se naučil vozit bicikel, mislim da tudi okrog 4. leta, zagotovo sem pa znal že pri štirih letih brat (takratke oblačke iz Lakotnika). In potem sem postal izredni študent.

  21. chef chef pravi:

    Pardon, redni študent (zaenkrat kaže, da falirani :( )

  22. Sašo pravi:

    @ 2xJanez
    No ravno zdej me je fotr klical in mi je rekel, da si moje prve solo vožnje ni zapisal v svoj dnevnik.
    Mi je pa povedal zelo fascinanten podatek.

    Baje sem si že redno, vsak dan umival zobe še preden so mi sploh zrasli.

  23. kofi kofi pravi:

    Janez in Miran, a sta vidva kaj v sorodstvu? Ne obstaja namrec veliko tako naprednih familij v Sloveniji!

  24. miran pravi:

    Chef, Kofi:
    Lahko me linčate, vendar ne prenesem ljudi, ki so sami sebi paparazi.

  25. Jasna pravi:

    Janez Janez: Ne pretiravaj! Ni ga otroka, ki je že vozil kolo pred tretjim letom starosti in to brez pomožnih koleškov. Najbolj nadarjeni in gibalno spretni otroci se naučijo voziti kolo, brez pomožnih koleščkov okoli četrtega leta. Centri za ravnotežje enostavno niso toliko razviti, da bi prej zmogli. Okoli tretjega leta lahko začnejo rolati., če jih starši držijo za rokco. Rolati pa znajo šele pri štirih. Seveda motorično nadarjeni.

    Drzina je očarljivo zdizajnirana, draga je ampak glede na to, da bo služila tudi Oskarjevem bratcu, ko bo nabral zadostno število let recimo, da se je nakup izplačal. Slikca je lepa, umetniško izrezana, Oskar očarljivo dete, barve na fotki se mi zdijo malce blede.

  26. Jasna pravi:

    Chef: Otrok pri kvalitetnem triciklu sploh ni pasiven. Veliko spretnosti mora uporabiti pri vrtenje pedalov, obračanju krmila in zaviranju. Kvalitetni tricikli imajo tudi zavoro. Sploh, če je star 2 leti je to za njega ohoho. Ko se to nauči pride na vrsto ravnotežje, ki ga vadi lahko s hojo po gredi ali vrvi, ki je na tleh.

    Sašo: Danes je normalno dojenčkom “prati zobe”. V bistvu z gazico se jim brišejo dlesni.

  27. Tivoli pravi:

    Drezina… zanimiv izraz. Sploh če ga uporabiš kot kuliso za takle sestavek… :-)

    Sam imam kolega, ki je svojemu otročičku kupil zelo fensi čevlje – tudi približno dve leti prezgodaj. Niso delali manjših številk.

    …tudi kolega je moral ročno pomagati pobu, da jih je nosil…

  28. miran pravi:

    DREZINA, ali NEUMNOSTI na toaletnem papirju.

  29. chef chef pravi:

    @Jasna: V mislih sem imel lovljenje ravnotežja. Na triciklu se lahko tudi v rikverc pelje, če mu paše, pri tej zadevi mora pa že malo lovit ravnotežje.

  30. BorutV pravi:

    Od kje nekaterim predpostavka, da starši kupujemo otrokom take igrače z namenom, da bi se čim preje naučili vozit navadno kolo in posledično postali redni študenti?

    Za tiste, ki jih to zanima, še link do slike tistega manjšega kolesa, o katerem sem pisal par 10 postov više: http://www.moj-album.com/vstopnica/tyurikobdg/

  31. bošti pravi:

    …kot opažam te drezine večinoma imidž starši naokrog tovorijo, ker otroci pač niso tolk trapasti, da bi na biciklu sedel, ki to pravzaprav ni in se naokrog z nogami poganjali…pet minut, potem je pa veselja konec…in če je to tako prima zakaj se pa potem noben odrasel ne vozi na takem kolesu?spet primer kako odrasli že vemo, kaj je za otroke dobro…skiro rules

  32. Mavricna Mavricna pravi:

    Bicikel (dvokolo) ponavadi znamo vozit, ko obvladamo “lovljenje ravnotežja” in poganjanje pedal.
    Tricikel (tri kolesa, dve zadaj, eno spredaj) pa znajo otroci vozit, ko znajo pedala poganjat, pa lovljenje ravnotežja sploh ni pomembno.
    dajte no mal Chefa upoštevat :)

    iz SSKJ (za tiste, ki mislijo, da ni isto):
    drezína -e ž (i) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina
    derezína -e ž (i) žel. drezina
    To pomeni, da je derezina isto kot drezina

    poganjavček ali poganjalček … v SSKJ in SP ga ni.

    Je pa boljši kot tricikel, ker se bo otrok prej naučil “lovljenja ravnotežja”, kar je dobro za kasnejši prehod na bicikel.

  33. Jasna pravi:

    Torej besede drezina sploh ni v slovarju. Marko si jo je kar izmislil za kolo brez pedalov?

    Borut: Seveda je prezgodaj kupil, če se vsaj z vrhovi prstkov otrok ne dotika tal. Pa tale Oskarjev ima taprave pnevmatike, zdi se mi, da vaš ima polno gumo.

    Chef: Vse te stvari so v redu in pomagajo pri pridobivanju motoričnih spretnosti. Poganjalec pri majhnih, tricikel pri malo večjih, drezina, skiro, rolerji, skate, Bmx, kolo..samo, da ima kolesa in otroci se že zabavajo, a ne bošti.
    Tale Miran se pa čudno obnaša glede ne to, da je kvazipsiholog. Mislim, da stvar je takšna: Luštne dizajnerske stvarce so Markova “boljka”, on je od nekdaj takšen. Vsak ima svojo strast. Jonasova “boljka” so športni avtomobili in zato ni slab človek. Meni ljubi pevec Jay Kay ima celi vozni park najprestižnejših avtomobilov pa ga zato nimam nič manj rada. Me ne moti, če nekdo pretirava na določenem področju, če pa pretirava in se preserava na celi črti mi pa že gre ne živce.

  34. 1tastar pravi:

    VOSU!

  35. Mavricna Mavricna pravi:

    Jasna, beseda drezina je v slovarju. V SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Pa derezina je tudi. In pri geslu derezina je napisano v razlagi drezina (se pravi, da je derezina = drezina)
    Besede poganjavček (ali poganjalček) pa ni. Niti poganjalec ali poganjavec nisem našla. To je nova tvorba.

  36. 1tastar 1tastar pravi:

    BK!

  37. BorutV pravi:

    @Jasna: taka stvar, ki stane skoraj 200€ se itak ne kupi smo za otroka. To je vglavnem za starše. Zato lahko kupiš tudi prej, če ti je všeč. Jaz sem ga že. Otrok bo že zrasel…

    Tudi naše kolo ima gume za napumpat, saj se na sliki ventilčki vidijo. Ampak ta lastnost se meni zdi popolnoma nepomembna.

  38. chef chef pravi:

    @bošti: Ti si sicer tečen bedak, ampak prvi bicikel, ki so ga izdelali leta v prvi polovici 19. stoletja, je bil točno drezina. Šele zdaj berem, da je bilo izumitelju ime baron Karl von Drais, zato se zadeva verjetno imenuje drezina.

    Kar dobrih 40 let so se tudi odrasli poganjali z drezinami, šele potem sta dva Francoza dodala pogonski sklop, za razliko od današnjih biciklov pa je bilo pogonsko kolo spredaj in brez vseh prenosov – poganjal si direkt sprednje kolo. Potem so izdelali tiste bicikle z ogromnim sprednjim kolesom, kjer je pogon še vedno direkten na kolo, kar je seveda jeba. Zato je gospod John Kemp Starley slednjič leta 1985 poguntal pogon kot ga poznamo danes – s prenosom od sprednjega zobnika na gonilkah prek verige na zobnik, ki je pritrjen ob pesto zadnjega kolesa.

    Kar se mene tiče, bi se prav rad zapeljal z eno klasično drezino. Mogoče jo pa pri Manufactumu ponudijo tudi odraslim?

  39. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Chef: Človeku, ki se zna vozit z biciklom, bi se drezina najbrž zdela nepraktična. Vprašaj mene, ki sem imel dva king size skiroja. Za več kot po centru to ni. In bog ne daj, da bi poskušal v predolg in prestrm klanec. Boljšega od bicikla si še niso izmislili.

  40. Jasna pravi:

    Ja, ja saj vem, da je v slovarju Mavrična, nisem vedela, ali se v standardni slovenščini reče tem kolesu brez pedalov drezina.

    Vem Borut, da stvar lahko počaka, ampak otroci so frustrirani, če nekaj ne zmorejo. Ni dobro kupovati ( ne mislim na Marka ), nič prevelikega. To starši najrajši počnejo s kolesi, da bo za dlje, otrok pa nima od tega nič.
    Prav imaš, nekatere stvari starši kupijo prej za sebe kot za otroka. Moj fotr je že bil takšen. Njemu je bilo brezveze investirati, če ni imel sam kaj od tega. Tako je za svojo malo punčko naročeval pri žlahti iz tujine elektične vlakce, sintisajzerje, lok in puščico, letalo na poteg, ki kar daleč leti in takšne komplicirane tehnične igrače, ki jih je sam znal sestavljati, vrteče se obroče na poteg, ki sem jih iskala po vročih skalah, da me je skoraj pičila kača. Ko sem bila nekolik večja sem dobila lep nož, in sva ga s fotrom zabijala v tarčo na drevsu, tako kot to počnejo v cirkusih. No vseeno so lepi spomini.

  41. nevenka nevenka pravi:

    Ja, jaz pa sem bila zaradi očeta daleč najboljši nogometaš med mulci v naši ulici :-) , šele kasneje sem se lahko posvetila tudi drsanju. Je pa zanimivo, da nikakor ni želel, da bi šla poklicno po njegovih stopinjah, čeprav je prirodoslovna radovednost najbrž zapisana v gene.

    Moram reči, da vseeno kar z zanimanjem spremljam kako Marko želi biti dober očka, pač po meri življenja, ki ga je vajen. In kako nekateri mislijo, da so njihova merila tista, ki naj bi veljala kar za vse ljudi. Res ne vem zakaj je kdo zaradi tega priklopljen na 500.000 Voltov in mu prežiga pamet.

  42. chef chef pravi:

    @MC: Seveda imaš prav, drezina bi bila enako velika, a počasnejša in totalno nepraktična. Jaz imam pa majhen skiro, ampak to je uporabno (v bistvu tudi idealno) za razdalje do pet minut peš.

  43. Janez Janez pravi:

    Spoštovani pisci!
    Prav nič slabega nisem mislil pod prispevkom št. 11, vendar vedno dobim kurjo polt ko nekdo eksploatira svoj naraščaj za ljudsko popularnost. Še huje je kadar vidim na predvolilnih plakatih politike s svojimi otroki in ostalo družino.
    MC je moj priljubljeni pisec kolumn in njegove bloge prebiram z velikim veseljem, vendar ga želim opozoriti le na to, da naj se do svojega nadobudneža obnaša kot oče in ne kot dedek.
    Bicikl gor ali dol, samo nekaterim piscem bi rad še zatrdil, da otrok ob pravilnem pristopu z lahkoto zvozi na dveh kolesih pred tretjim letom ( oz. tik pred tretjim letom ), povdarjam pa, da to sploh ni pomembno. Leto gor ali dol, mogoče delno vpliva na otrokovo samopodobo, vendar nikoli dokazano.
    Še vedno trdim, da je BMX ( širicikel – dvokolo s pomožnimi koleščki ) zakon in imajo jih za vse starostne skupine, medtem ko je kakršenkoli poganjavček nujno potreben za zgodnejše obdobje. LP

  44. Jasna pravi:

    chef: hahahaha sem te zamislila kako se pelješ na drezini za odrasle.

    Janez Janez: Kaj pa vem, mogoče pa res kakšen otrok speljal okoli tretjega leta brez pomožnih koleščkov, recimo Nadia Comaneci.

  45. nevenka nevenka pravi:

    Seveda Jasna, pri treh letih redkokateri otrok razvije dinamično ravnotežje in koordinacijo do te mere, da bi se lahko samostojno vozil z otroškim biciklom. Veliko vprašanje je tudi percepcija okolja in reakcijski čas na ovire, da ne omenim še ostalih faktorjev motorike kot je moč, vzdržljivost, hitrost, gibljivost, natančnost itd.
    Lahko, da mu uspe peljati kolo, a samostojna vožnja zanj pri treh letih ni varna, ker centralno živčevje še ni dovolj zrelo za obvladovanje vseh obremenitev. Otrok lahko pade in se poškoduje.
    Sam otrok utegne poskušati in preceniti svoje sposobnosti zaradi velike želje, da bi bil ” že velik”. Se mi zdi, da je za določene zadeve dobro, da je kdo od staršev poleg, in otroku pomaga tam, kjer sam še ne zmore. Otrok je otrok in ne Superman. Vse ob svojem času. Na tak način otrok ohrani veselje do izzivov, neuspehi pa ga potrejo.
    Z vajo in potrpljenjem staršev otrok napreduje, in slej ko prej, ga ne ujameš več zlahka. En dva tri bo z rolko po zraku frčal….

  46. simonarebolj simonarebolj pravi:

    “Janez Janez, končno nekdo, ki pove bistvo nakladanja. V enem prejšnjih blogov, ko se je tudi promoviral nič krivi otrok, sem nakazal skropucalo napisanega in morebitno škodo nedolžnemu otroku.
    Zdrava družba bi morala reagirati in otroka takega starša dati v rejništvo, da bi živel v normalnih pogojih.”

    Hahahahahaha … Kej tacga, MIRAN! Ja, seveda … Otroka takega starša bi zdrava družba vsekakor najraje vtaknila v rejništvo, da bi otrok lahko spoznal, kaj je ljubezen po naše. Sprejeli bi ga ljudje, po katerih dvorišču se trkolika veliko otrok, vsak je pa toliko in toliko vreden, da jih rejnik lahko vzdržuje, predvsem pa sebe. Oskar bi se oddolžil z delom v hlevu, morda bi kje položil parket itd. Ne bi dobil koleščka za rojstni dan, ampak zvezke za šolo in zmajčkovo torto. Če bi kdaj občutil, da to ni to, ni panike … spoznava pač, kaj je ljubezen. Mu bodo že Mirani pojasnili. Tako kot bi po mnenju zdrave javnosti tisti Madonnin Afričanček moral ostat v sirotišnici in počakat, da odraste ravno toliko, da bi šel lahko fotru pomagat delat … spoznal bi, kaj je ljubezen. Ne pa ušiva Madonna, ki ima otroke samo zato, da se razkazuje, pa še kopica varušk ji pomaga. Dajmo posvojenčke nazaj … tam kjer ljubezen raste, pa še malo aidsa, zanemarjenosti in druge drekarije, pardon, ljubezni.

    Zdaj pa moje skromno amatersko psihološko mnenje. Oskar bo brez dvoma v primerjavi z marsikom tudi razvajen otrok, vendar pa bo ravno tako svojo razvajenost poplačal, ker bo imel zahtevne starše, ki bodo pričakovali, da se uresniči v najboljšem smislu, da bodo ponosni nanj in on ponosen nase. Nič hudega mu ne bo. Ne glede na to, ali ga Marko pofotka od spred in od zad ali pa če nihče od nas ne bi vedel, da kakšen otrok sploh obstaja. Otroci staršev, ki delujejo kot javne osebe, so vedno v precepu. V kolikor jih starši odtrgajo od javne sfere, a bi jih zavarovali, se lahko počutijo zapostavljeni, v kolikor jih izpostavljajo s seboj ob boku, se včasih počutijo pod pritiskom. Oskarju v vsakem primeru ne bo nič hudega, ampak prej obratno, kar pa ne moremo trditi za marsikaterega otroka, ki odrašča po rejništvu (ne v vseh primerih, ampak preveč), še manj pa za marsikaterega, ki odrašča nekje v anonimi, v revščini in psihični torturi, kar naprej pa posluša, kako pomembna je ljubezen, še posebej če ničesar drugega na razpolago NI!!! Otrok relativnega obilja v materialnem in emocionalnem smislu, je tarča ljubosumne javnosti, saj predstavlja zgled, kakršnega prenekateri starši pač ne zmorejo dosegat in se vprašajo, a mi pa nimamo pravice imet otroka? In potem se začne izvajat linč nad starši, ki ponujajo in predstavljajo “preveč”. Vsi mi dobro vemo, da Oskarju ni in tudi Jonasu ne bo nič hudega. Prej obratno. Predstavljata ponos staršev, udobje, občutek ljubljenosti, celo oboževanosti, obetavno podlago za ugledno prihodnost itd.

    In Miran bi ju najraje vtaknil v rejništvo, da se le spoka ta slikica idile izpred oči … hahahaha … Kako ljubeznivo do otrok, res!!!! Čez komplekse odraslih ga ni, a ne?!!! Treba se bo sprijaznit pač! Ja, otroci imajo toliko, kolikor jim lahko ponudijo starši! In zdaj zajočimo skupaj … trararara … Floskule o ljubezni pač niso dovolj! Še posebej če se ljubezen sploh ne more prebit čez sto in eno oviro, ki zavira kakovost življenja. Daj, Miran, raje se orientiraj na sfero, ki otrokom v resničnem pomanjkanju materialnega in emocionalnega nič ne pomaga, namesto da okupiraš svoje misli, kako bi strpal na minimum otroke, ki jim ne manjka nič, da ne bodo frustrirali staršev, ki svojim pač ne morejo nudit potrebnih presežkov za zadovoljstvo in nadpovprečen razvoj.

    Res je! Otrok ni nič kriv. Oskar res ni kriv, da bi ga Miran najraje strpal v rejništvo, ko vidi, kako živi, Markota pa kar v zapor, ker nas zalaga s tem presežnim virom ljubosumja … hehehe …

  47. simonarebolj simonarebolj pravi:

    P.S.: Zakaj se pa na naslovnici svetijo Avseniki, namesto zadnje objave?

  48. Miran pravi:

    SIMONA REBOLJ v velikem se strinjam s tvojim blogom št. 46. To je ena izmed možnih variant, ki pa ni edina in obstajajo še bolj intelektualne.
    Vendar: Ne dvomim, da je Marko Crnkovič dober starš in bo poskrbel za svoje otroke tako kot je potrebno. Dvignilo pa me je razkazovanje v blogu pod naslovom DREZINA.
    Namreč iz otroštva se spomnim, kako so bili v cerkvi otroci mežnarjev vedno v prvi klopi in postali strežniki še preden so znali hoditi, kako so otroci organista peli prvi pri orglah, še preden so znali govoriti in kako so otroci babnce, ki je krasila cerkev, malodane viseli na oltarju v okras celi vasi. Tugi župnik je imel te otroke za prednostne in so imeli petico pri verouku, ne glede kako je bilo. Je že župnik poskrbel, da so znali.
    Enako je bilo na vasi z otroki vaške tovršice. Vse ostale otroke, navadnih staršev se je pretepalo in vleklo za ušesa.
    Mene so starši vedno vzgajali, da se človek ne sme siliti v ospredje, češ, da je to grdo. To mi je v življenju ostalo.
    MARKO CRNKOVIČ, prpričan sem, da kot intelektualec razumeš, da nimam nič proti tebi, še manj proti katermu koli otroku, imam pa pravico do mnenja o zapisanem in fotografiranem.
    Bistvo je, da me ne moti nobena oseba, motijo me izključno dejanja.

  49. Janez Janez pravi:

    Spoštovana Simonarebolj!
    Glede na to, da govorimo o navadnem poganjalčku, se je tema kar dobro razširila kot običajno pri blogih MC – ja.
    Vaše skromno psihološko mnenje niti ni tako skromno in se lahko v večini strinjam.
    Kot dolgoletni delavec v športnem klubu, imam mnogo izkušenj, zato opazujem in ocenjujem starše na različnih nivojih v skupinah otrok od 6 do 18 let.
    Lahko zatrdim, da razna posredovanja staršev v naših športnih dejavnostih padejo na neplodna tla. Vendar imam preveč izkušenj ravno od staršev, ki so bodisi medijsko prepoznavni, ali pa aktivni na politični sferi in svoje malčke priganjajo do maksimuma, oz. jih popolnoma zanemarjajo.
    Na tekmovanjih, nam trenerjem, nekateri dihajo za ovratnik, drugi pa so zadovoljni že z udeležbo.
    Npr. v hokejsko šolo ( nisem hokejski trener ), otroke vpisujejo že s petim letom, ker je pač tak trend, da moraš danes otroka čimprej vpisati v kakšno dejavnost.
    Kako lahko tak otrok lovi ravnotežje na drsalkah, če ne obvlada bicikla? Saj dobi stolček, ki ga poriva po ledu, medtem ko ostali že drsajo mimo ovir.
    Hočem povdariti le to, da nekateri ljubljanski malo bolj izpostavljeni in prepoznavni očetje, v našem klubu počnejo takšne neumnosti na škodo svojih otrok, da imamo športni delavci kar precej dela preden te otročke naučimo sprejemati tako poraze kot zmage.
    Ne želim preveč razglabljati, sploh pa ne o imenih, vendar, če otroku nudiš vse kar si zaželi, še ne pomeni, da si dober starš.

  50. Okapi pravi:

    >človek ne sme siliti v ospredje, češ, da je to grdo. To mi je v življenju >ostalo.

    ROTFL:-)))

    O.

  51. miran pravi:

    Okapi “ROTFL”
    Kaj to pomeni?

  52. nick pravi:

    bemu mast, miran, ti je pa ostalo enih frustracij iz cerkve.

    Kaj pomeni ROTFL, vprašaj pa kakšnega župnika, to so menda blazno pametni in študirani ljudje. S poudarkom na BLAZNO.

  53. CRVENA pravi:

    No, na splošno je ideja prevoza s kolesi v bistvu pozitivna.tudi za odrasle! Poglejmo samo, koliko je onesnaževanja okolja z izpušnimi plini avtomobilov in vsled tega tudi nastale podnebne spremembe.Orkani pri nas, drugod tornadi, menjavanje vročine in neviht.Tudi NEBO je drugačne barve: rdeče in oranžno.

  54. frau Blitz pravi:

    Nekaj takega se valja na našem dvorišču in čaka, da ga kdo ukrade. Mi mu pravimo laufrad in seveda ni stal 200 evrov. Naša dva nista laufrad fana, ampak vidim pa mulčke, ki šibajo ko strela z njim. Meni se zdi za dveletnika bolj praktičen skiro. Naš mali ga je kar obrajtal. Da si malo odpočijete od psihologije zgoraj se malo popasi tu http://www.puky.de . Če boš hotel malega res razveseliti pa tu http://www.rollytoys.com.

  55. nick pravi:

    crvena,

    gledam zdele v nebo in je v glavnem

    CRNO

    LOL ;) )

  56. Zero pravi:

    Janez Janez: Poznam veliko primerov ko na osnovi staršev otroci pridejo do neke pozicije v športu. Npr. v košarki se gredo tega: na tabore za kadetsko reprezentanco kličejo fante katerih starši so kake velike ribe v bogatem podjetju. Tako na koncu Slovenija dobi člansko reprezentanco razvajenih igralcev brez jajc…saj si videl lani proti Grkom koliko samozavesti je bilo na strani Slovencev. S takimi izbori izgubljamo talente.

    Rad bi pa še dodal, da v Sloveniji vlada velika foušija in ljudje kupujejo različne stvari, da bi lahko sosed trpel. Moje osebno mnenje je da g.Crnkovič ni šel v ta ekstrem, da povzroča foušijo drugim ampak je le vesel svojega otroka. Kdo pa ne bi to naredil.
    lp

  57. Jasna pravi:

    Simona: Malo sem premislila, da ne boš rekla, da samo nakladamo pa poglejmo to drezino z ekološke plati. Razvojni minister bi se ziher zgražal kako dragi materjali se uporabljajo za vozilo, ki je v bistvu za Oskarja kratka umestna faza. Koliko se spominjam iz poljudnih revij aluminij se pridobiva iz boksita v električnih pečeh. Pridobivanje aluminija je zelo drago, energijsko potratno in, če bi večina staršev imela Crnkovičeve nakupovalne navade, še veliko elektrarn bi potrebovali na Savi. Tudi kolesa so iz aluminija ampak vsaj trajajo dlje. Aluminij potrebujemo za bolj pomembne reči, kot so otroške “igrače”.( letala, vesoljsko opremo, karnise, žaluzije…). Kupiti kolo brez pedalov in to za krateko obdobje iz tako dragega materijala kaže na neosveščenost. V naši edini talilnici Talum v Kidričevem iz njega so izdelovali celo nakit. Ekološko in energijsko potratno je iz aluminija izdelovati in kupovati drezine.

  58. Jasna pravi:

    Nick: Ne bit tečko in ne zajebavaj rdečko?

  59. Jasna pravi:

    Drugač, malo sem spraševala ljudi naokoli, če vedo kaj je to drezina – “nikad čuli”. Sem nekaj razlagala o prvih biciklih, pa tudi o vozičkih na tirih. “Aha, kaj ne poveš tisti voziček iz Divljeg zahoda, ki se pumpa”. Pojma nimajo, da se tovrstnim kolesom reče drezina, vozičke poznajo samo iz westernov. Beseda ni ravno poznana Slovencem niti mlajšim niti starejšim.

  60. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @Miran:
    To, da so grdi odrasli v imenu tega in onega zapostavljene otroke vlekli za ušesa, medtem ko so po vezeh izpostavljene malikovali, je problem odrslih, ki so pač ostali na nivoju otroka in prenesli infanttilno vedenje v sfero pravic odraslih. To ne pomeni, da je izpostavljenost grda sama po sebi. Župnik je bil pač kreten in največ dobrega je naredil kot župnik, da ni imel otrok.

    @Janez Janez:
    Seveda ne pomeni, da če otroku lahko nudiš vse, kar si želi, si že dober starš. In zgodb in variacij na to temo je polno. Moj znanec, ki je prav tako trener otrok na športnem terenu, mi je pa na primer opisoval problem razvajenih otrok premožnih staršev, ki jih vpišejo v razne tovrstne krožke, da imajo več časa zase, ti otroci pa so totalno podivjani in nasilni. Po eni strani so zapostavljeni in zato konstantno vzbujajo pozornost, po drugi pa mislijo, da je svet njihov in tudi pretepajo in terorizirajo vrstnike, kakor jim pade na pamet. Starši pa odigrajo golj vlogo zagovornika, ko trener zahteva seveda ustrezno obnašanje. Itd. Itd. …. To so pač butlji. Položaj in denar pa razsodnosti ne prinese. Crnkoviča v ta koš ne mečem. Mislim, da se mu takih tortur ne bi niti ljubilo zganjat, pa še precej subtilen človek se mi zdi, tako da …

    @jasna:
    Hvala za smeh. Preklet aluminij. Bo pa kolešček dal naprej še komu drugemu, pa bo manj potrate … Sicer se pa za posebno potratnost in posledično škodljivost okolju zaradi teh poganjavčkov do nadaljnjega ni za bat po mojem. Vsaj v Sloveniji ne. To je pol nizke plače pri nas. Tako da se otroci za to prehodno veselje večinoma lahko kar pod nosom obrišejo … hehe …

  61. miran pravi:

    SIMONAREBOLJ v blogu 60 si prepovršno pokomentirala tisti del, ki se veže name.
    Stvar je bolj pomembna, saj je zaznamovala rodove.
    Tudi ravnatelj mestne šole je bil velik prijatej staršev, katerih trije otroci so bili mega odličnjaki.
    Potem pa se je nekega dne, žal, svet otrokom zrušil. Še danes ima medicina z njimi veliko dela. Pa še kup neproduktivnosti povlečejo take stvari za sabo.
    Primer, ki ga navajam je le eden, tako le za primer.

  62. beatnik pravi:

    Uf, kako mi gre na živce folk, ki po slovenceljsko tripa na neuspeh drugih ljudi in ga izkorišča za razglašanje lastnih velesposobnosti. Miran se najbrž v svojih mokrih sanjah Marku pokroviteljsko nasmiha: »Saj ni čudno, da je tvoj faliranc. Kaj si mu pa kupoval takrat tisto drezino in ga silil, da gleda dnevnik. Poglej moje….«. I told you so.

    Sicer pa krohot na krohot. A je Miran resnična oseba al’ tko k Jasna?

  63. Miran pravi:

    Ko gledam spodnjo fotko mislim, da bi bilo dobro, da bi nosil otrok, ki se vozi z Drezino, čelado.

  64. david.pelko david.pelko pravi:

    Joj mene, kaj ste zatežili okoli te uboge Drezine.

  65. david.pelko david.pelko pravi:

    @Simona, res je. Vse krivice, ki so se nam zgodile v otroških letih, in ki so se tako ali drugače prenesle v našo podzavest smo kot odrasli dolžni premagati. Na žalost te stvari velikokrat veselo prenašamo naprej in se premalo zavedamo, da smo zdaj ODRASLI.

    Zavest ima absolutno premoč nad podzavestjo. Tega marskido ne ve, vendar 100% drži.

  66. david.pelko david.pelko pravi:

    Miran, ti primeri otrok, ki jih vlečeš na plano, je zelo lepo opisal dr. Trstenjak.

  67. david.pelko david.pelko pravi:

    pardon, prehitro sem oddal komentar, nadaljujem: Miran, če se ljubiteljsko ukvarjaš s psihologijo, bi pa ja lahko vedel, zakaj so ravnateljevi otroci tako propadli. To je lep primer “vzornega” učenca, nekoga, ki mora biti v vsem prvi, in ko enkrat tega več ne zmore, se znajde pred prepreko v svoji glavi, ko naprej več ne gre.

    Če nekdo kupi svojemu otroku koristno igračo, kar Drezina nedvomno je, so taki napadi brezpotrebni in milo rečeno čudni.

  68. Vanja pravi:

    @Borut.V: marsikdo si ne more privoščiti niti takšnega kolesa s posebnimi poganjavčki, ki jih ti omenjaš in se nabavijo v Avstriji za 20, 30 eurof. Jaz sem si vedno, še od malega, želela kolo, vendar so bili starši prerevni, da bi ga kupili.Razen tega je bila bolezen razlog naše revščine. Zato ne zavidam nobenmu, k si loh kup tak bicikel. Katere bolezni? (Downow syndrom, alkoholizem, odvisnosti, pritlikavost, prisluhi, oficirji JNA v familiji, etc) Tudi sama nimam dovolj denarja in takšno službo, da bi si lahko omislila družino, predvsem pa me to niti ni nikoli mikalo, zato, ker pač nimam teh potreb.Stara sem 38 let in tudi že po tej plati sem v premenopausi. Whatever…Ne vem, če ta komentar sploh paše sem…

    @Crvena, ampak rdečo barvo sovražim, ampak to ni dovolj…..

  69. Aja pravi:

    “A je Miran resnična oseba al’ tko k Jasna?”

    Tako kot Jasna? Kaj pa je z Jasno?
    A ni resnična oseba?
    Meni se je zmeraj zdelo, kot da tekste piše kakšen Gradišnik al pa Mazzini in se pri tem neznansko zabava.

    “Zavest ima absolutno premoč nad podzavestjo. Tega marskido ne ve, vendar 100% drži.”

    Uauuu, v kakšnem raju bi živeli, če bi bilo to res.
    No, mal bi blo tut dolgočasno ampak 100% varno.
    Nobenih psihopatov, pedofilov, posiljevalcev, paranoikov. Podzavestni impulzi bi sicer dvigovali svoje poredne glavice, ampak potem bi zavest, ki bi imela premoč pokazala svoje mišice in ein, zwei, bi bil red vzpostavljen.

    Pa še vsi terapevti bi čez noč izgubili delo.

  70. miran pravi:

    David Pelko, moram te popraviti. Dve tretjini je podzavesti in ena tretjina je zavesti.Prav v tem je recimo “problem”, da zavest ne zmore “zarazumeti” podzavesti.Zato so, če govorimo o kritičnem v življenju, problemi nerešljivi, ker jih pamet ne razume.Torej ravno obratno kot ti trdiš.

    AJA je res lepo nakazala kako bi bilo, če bi zavest obvladala podzavest.

    Ne vem od kod sum, če sem resnična oseba?

  71. Didy pravi:

    VANJA, TI SE PRESERAVAŠ. NA SIMONINEM BLOGU PA SE HVALIŠ S FUKABILNOSTJO IN SE GREŠ TLE ENO aseksualnost…
    MUUUUUUUUU

  72. david.pelko david.pelko pravi:

    Ah, Aja in Miran. Vidim, da premalo bereta in še manj testirata v resničnem življenju. :)

    Če bi me Crnkovič honoriral, vama bi zadeve šel obrazložit, tako pa ….nimam časa :(

  73. david.pelko david.pelko pravi:

    No ja, nimam časa ….. tisto o honoriranju je bil hec :)

  74. Aja pravi:

    Ni teba, David, glavno da ti razumeš, sam upam da se ti v realnem življenje ne bo zgodilo kaj takega, da bo ta tvoja teza postavljena pod vprašaj.

    Življenje ma na svoji poti včasih take čudne meandre, vozi nas v razne pokrajine, kjer imamo priložnost v praksi preizkusiti svoje abstraktne ideje. (testiranje resničnost pač kot si napisal, kjer ne testiramo mi, ampak smo vrženi v okoliščine, kjer se izkaže ali in v kolikšni meri imamo prav)

  75. david.pelko david.pelko pravi:

    Aja, ne nabijam teorije, vse sem preskusil. Bom kasneje nekaj napisal okoli tega, če MC-a ne bo motilo.

  76. Triniteta pravi:

    David pelko je en drk..č. Skriva se za eno anonimnostjo in bere RKC psihologijo

  77. Miran pravi:

    David Pelko, menim, da je čas , da bi MC organiziral tabor nas, ki smo na blogu in simpatizerjev bloga.
    Od petka do ponedeljka recimo na kakšni turistični kmetiji. Oziroma predlagam Mašun.
    Med drugim tudi izmenjava mnenj in usklajevanje. Pa vožnja in tekmovanje z Drezino.

  78. david.pelko david.pelko pravi:

    @Triniteta. Priznam da Edvarda Kardelja res ne berem. Za slikanice tipa Naš Tito, sem pa tudi že prestar.

  79. ANja JUD pravi:

    Prhajam iz tega novega predora od sct, sem mal pogledala kva marko piše, zlo mi je všeč tale tema ( široki e). Bi se navezala na tale komentar pred mano, david pelko, 19:32. Jaz tudi ne berem omenjenih, RKC ćlankov pa tudi ne. Prvo zavezo Biblije, kar se tiče druge zaveze in Kristusa, pa je zadeva predvsem stvar starejše zgodovine.

  80. Brina pravi:

    @David P., ne se delat infantilnega, al pa res ne veš, za kwa se gre
    lp, jaz 21.15

  81. david.pelko david.pelko pravi:

    @Miran in Aja

    Mnogim se zdi neskončno naivno in neznanstveno, če jim svetujemo, naj si z zavestnim razumom usmerjamo svoje obnašanje in premagujemo zgrešene navade. Toda ta nasvet ima nedvomno prednost pred vsemi drugimi: pomaga! Ima pa še to prednost, da je znanstveno utemeljen.

    Mnenje, da razumsko mišljenje ne vpliva učinkovito na človekovo razpoloženje in usmerjenost, je močno razširjeno. Pod vplivom Freudove psihoanalize so namreč mnogi prepričani, da so v človekovem osebnem vodstvu odločilna podzavestna nagnjenja in razpoloženja.

    A prav novejši psihoanalitiki, kakor je npr. J.A. Schindler na univerzi v Wisconsinu so z vso prepričevalnostjo dokazali, da je glede učinkovitosti vplivanja razmerje med umskim mišljenjem in podzavestjo navadno prav nasprotno od tega, kar so trdili pravoverni psihoanalitiki.

    Avtomatični duševni mehanizem, ki ga je Freud imenoval podzavest, deluje kakor stroj in nima svoje lastne volje in lastnega vodstva; pač pa skuša biti vedno na voljo in v službi zavestnih predstav, misli in vzorov. Podzavest deluje kakor pokorni sluga, ki skuša ugoditi mislim, željam in zapovedim svojega gospodarja.

    Zavestno mišljenje pa je odločilni nadzorni gumb nezavestno delujočega stroja. Od tega gumba je odvisno, kako bo deloval nezavestni avtomatski mehanizem naših gonov. Od zavestnih predstav, idej in idealovje odvisno, v katero smer se bo obračal ves ta mehanizem naših nagnjenj in obnašanja. Vse je odvisno, na kakšen vzvod svojih misli in vzorov pritisnemo ob svojih odločitvah.

  82. Jasna pravi:

    Če bi imel vsaj malce soli v glavi, bi vedel, da v psihologiji ni nič znanstveno utemeljeno.To ni egzaktna veda tako kot fizika. Teorijo relativnosti so sprejeli, takrat, ko so jo rušili in jo niso mogli zrušiti. Takšnih metod se ni možno poslužiti pri psiholoških vedah, ki so jih šele pred kratkim sprejeli pod okrilje medicine.
    Torej Pelko ne “lupetaj”, da je znanstveno utemeljeno. Psihologom se samo nekaj zdi. Ne rečem, da jih ne potrebujemo, zagotovo ne potrebujemo bluzenje kvazipsihologov kot sta vidva z Miranom.

    Beatnik: Kako to misliš, če sem resnična? Verjetno misliš na identiteto?

  83. Jasna pravi:

    Poprava:… znanstveno utemeljenega

  84. david.pelko david.pelko pravi:

    Jasna, vsi tvoji komentarji od prvega do zadnjega so LUPETANJE.

  85. Martin pravi:

    Jasna je fenomen, ane veš? Njena “teža” je obratno sorazmerna z njeno maso, čas pri tem ni pomemben.

  86. Jasna pravi:

    Pelko: Mislila sem, da se bo najin konflitek razvil v kakšno polemiko, recimo o najsodobnejših izsledkih poznavanja možganov, pa “ništa od toga”. Ti si samo užaljen. Seveda so moji komentarji “lupetanje”, ampak neslovensko “lupetanje”.

    Martin: Ampak najhujše in najbolj ubijalsko je, ko je kinetična energija nekega telesa enaka polovici zmnožka njegove mase in hitrosti na kvadrat.

  87. Opal pravi:

    Na enem rkc blogu sem prebral E=e/enoto.mc2, če se ne motim je to copy paste Einsteinova formula. Kakšne zveze ma to s kinetično energijo, Jasna?

  88. nevenka nevenka pravi:

    Oh Jasna, v študiju psihologije je najtežji predmet statistika. Tudi v vseh drugih znanostih (tudi fiziki) je ponovitev eksperimetov pri enakih pogojih, ki dajejo nespremenjen rezultat ključnega pomena za empirično dokazovanje pravil. Tudi, če gre izključno za matematične simulacije. Tudi v psihologiji je tako, psihologija je znanost in odkriva s pomočjo znanstvenih metod.
    Ravno tako poskuša na modelih variirati spremenjljivke ob čim bolj stalnih pogojih. Odkriva pravila, ki delujejo po principu verjetnosti. Odkriva korelacije med posameznimi parametri, ki jih analitično popisuje. Postaviti psihološko trditev, pomeni leta in leta opazovanja vzorcev, njihovih sprememb in analiziranja in oblikovanja sklepov. Prav gotovo je to čisto drugače kot filozofija, ki pa menda nima takih metod.
    Kar se pa relativnostne teorije tiče, pa pomalem postaja le še spomin. Z razvojem kvantne fizike se odkrivajo nove zakonitosti.
    Za vse teorije ostane območje, kjer še kar dobro delujejo, za naš ljubi planet je Newtonova fizika čisto dobra, za tiste, ki se vozijo s svetlobno hitrostjo npr. z drzino, bo Einsteinova še kar držala, vse kar gre preko meja (last frotier :-) ) pa se sooča s popolnoma novimi dejstvi.
    Znanost napreduje veliko hitreje kot lahko človek z nekim povprečnim zanimanjem dojame. Tudi psihološka znanost, ki je vedno močneje integrirana z drugimi znanostmi, tudi z fiziko, preko nevrologije, računalništvom, ki simulira nevronske mreže….

    To, kako ljudje izkustveno razmišljamo o psihičnih in psiholoških zadevah je pač malce utemeljeno, malce tudi ne…a tudi o tem se je smiselno kdaj pomeniti, vseeno se mnenja dopolnijo in včasih kdo zanalašč kaj prebere, da mu drugi ne bodo solili pameti…
    nekaj koristi torej vendar je… ;-)

  89. Jasna pravi:

    Nevenka: Nimam živcev brati Pelkotove komentarje, ker njemu se samo nekaj zdi. Ne poznam Trstenjakovo delo in ne vem, če je on kdaj imel v raziskavi kakšne pacijente ali je semo pisal neke teorije? Nisem mislila resno, da bi polemizirala, Pelko mi gre blazno na živce , Miran še bolj in če bosta veliko komentirala ne bom več zahajala sem.V bistvu psihologija in psihijatrija me nista nikoli očarala.
    Tudi ti si zmešala hruške in krompir. Prvo, kar je treba moramo strogo ločiti nevrobiologijo ali biofizikalne raziskave, ki temeljijo na meritvah in številkah od psihologije in psihijatrije, ki temeljijo na zgodbah in kognitivnem. To je subjektivno in omejeno.
    Zakaj je statistika najtežji predmet, verjetno tudi zato, ker se vpisujejo študentje, ki jim ne gredo naravoslovne vede. Ah, dej no Mrkaiću že ni bila nič težka. Metode, ki jih omenjaš so že znanstvene ampak vhodni podatki niso. Podatki , ki ne temeljijo na številkah in izračunih niso egzaktni. Če bi to držalo kar pišeš, da je psihologija integrirana z fiziko bi Joshepha Fritzla razcefrali v atome in vrgli ven formulo pa bi bilo vse jasno. Ker to ne gre bo Fritzl uganka še mnogim generacijam psihijatrov. Statistika velikokrat ne daje prave slike, ker tisti, ki obdelujejo podatke ne upoštevajo vseh okoliščin. Psihologija ne more biti znanost, mogoče bi prej lahko bila psihijatrija ampak, če se spomnem Copperfielda kako je sposoben prevarati naše zaznave vedi, ki temelji na kognitivnem ne moremo reči in nikoli ne bomo rekli znanost. Znanost je nekaj kar drži za vse večne čase tako kot Newton, in ne nekaj iz česa se ( nekateri ) dela norca tako kot iz Freuda.

  90. david.pelko david.pelko pravi:

    Ah Jasna, uboga reva! David Pelko ti gre na živce? Saj v resnici nisem tako grozen, no! :lol:

  91. 1tastar pravi:

    Marko, si že kdaj slišal za motorno drezino (pravilno je DEREZINO)? Škoda, da na komentarju ne morem objaviti slike!

    Ker si uradni komentator (koliko ti pa plačajo?), zrihtaj to, da bomo lahko poleg tistih par smeškov, na komentarjih objavili tudi kaj ilustrativnega :!:

  92. Nick pravi:

    tastar, vseeno je pravilneje drezina kot derezina. Misliš, da Marko ni preveril, preden je objavil?

    MMG – saj lahko objaviš link, če že slike ne moreš.

  93. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Drezina – v drugih jezikih “draisine” – je že prav, ker se imenuje po izumitelju, ki se je pisal (baron) Drais.

    Ja, ziher. Še to bi se manjkalo, da začnejo komentatorji objavljat slikce!

  94. Nick pravi:

    Ampak je silno moderno, da vsaj avtor svoj blog popestri z raznimi slikicami in fotkami, po možnosti čim bolj butastimi :) )

    (menda je jasno, da nimam v mislih tega bloga)

  95. Jasna pravi:

    Pelko: Potem je tudi Woodi Alen ubogi revček. Njemu tudi razni psihijatri, psiholozi in njihovi občudovalci gredo na živce, in kdaj se pokaže priložnost za to jo izkoristi, da se v svojih filmih norčuje iz njih. Tako se spomnem scene, ko je Woodi ležal na kavču in razlagal psihijatru o svojem strahu, da ima tumor v glavi, on pa mu je za hrbtom jedel sendvič. Ta komentar je namejen tudi Nevenki.

    Seveda si grozen Pelko! Kako lahko kar nekaj bluziš o zavesti in podzavesti? Pa še ta Miran in njegovi butasti pavšalni izračuni koliko je procentov, zavesti koliko pa podzavesti! Ravno dve tretjini je podzavesti in ena tretjina zavesti? Kdaj pa so to izračunali? A to se da izračunati?Koliko je to v številkah? Kdo bo to bral, jaz že nimam živcev!

  96. Nick pravi:

    Evo še ena lesena drezina s pravimi gumami:

    http://andrej1810.blogspot.com/2008/07/torek-22.html

  97. mgerencer mgerencer pravi:

    @Jasna

    Noben avtor to ni tako številčno izrazil, to so neposrečeno dodali predvsem naknadni interpreti. Večinoma gre samo za bolj nazoren prikaz materije.

    2/3 tako izhajata iz konstalacije – zavesto, predzavestno in nezavedno. Ker se smatra, da sta zadnja dva dela nezavedna, je pač znesek 2/3. Se pa pojavi problem, ker so tudi deli zavestnega nezavedni (recimo tisti, ki upravljajo z obrambnimi mehanizmi, ki pač morajo biti nezavedni). “Računica” se torej delno izide.

    Je pa še ena računica in sicer 1/10, ki gre v prid zavesti. Kako pa to? Zato, ker se Freudovi elementi duševnosti, za boljši prikaz primerjajo z ledeno goro, ki plava v vodi. Tisti del, ki štrli iz vode je zavestni del, ostalo pa nezavedni del.

    Torej računica predvsem v službi ponazoritve stanja, da je nezavednega pač več kot pa zavesti. In to je to :)

  98. Jasna pravi:

    Poznam slikco, ledene gore, ki plava v vodi. Nad njo je sonček, pod vodo Id in super ego nad vodo pa ego. Ampak to mene ne fascinira tako kot predvsem atomi potem še bozoni, fermioni, leptoni, elektroni…

  99. Jasna pravi:

    Nick: Markova drezina je dizajnerska, ampak radijator zraven je navaden, čudno, da ni dizajnerski. Ah, kako sem poredna!

  100. mgerencer mgerencer pravi:

    @Jasna

    No, saj bosta psi in fiz tudi do tja slej ko prej prišli skupaj in bomo potem imeli netolerantnost do elektronov, skupnsko terapijo mezonov ter osvobodi svojega notranjega kvarka. Le vprašanje časa.

  101. miran pravi:

    Da ljudje nimajo živcev za branje je potrditev tega, da je podzavesti dve tretjini in zavesti ena tretjina.
    Neobvladovanje živcev je stvar, da razum ne obvlada čustev!!!!

  102. nevenka nevenka pravi:

    Ne vem Jasna, moja najboljša prijateljica je univerzitetni profesor razvojne psihologije, malo poznam kaj počne in kako, ker sem pred leti celo delala z njo na ravno statističnih obdelavah, izbirah vzorcev in teh zadevah, ki omogočajo kateremukoli, tudi fizikalnemu pojavu, da se ga zajame čim bolj realno. Fizika namreč ni nič drugačna, popisovanje fizikalnih pojavov že daleč ni več enostavno kot v Newtonovi fiziki, tudi fizika uvaja cel kup izračunanih konstant, matematika uvaja iracionalna števila, ekonomija uvaja fiktivne vrednosti pri izračunavanju optimumov. Vse te vede raziskujejo pojave na modelih. Model je vedno samo približek realnosti. Rezultati se priblizujejo realnim ocenam, s pomočjo številnih iteracij. Znanstvene metode so vedno bolj enake.
    Sodobna fizika postaja vse manj empirična in vse bolj teoretska.
    Sodobne fizikalne teorije je pa res težko dokazati.Nekaj gre z simulacijami, nekaj ne. Človekov um gre zelo daleč.
    Moj brat je preverjal nekatere zakonitosti termodinamike, ukvarjal se je z entropijo pri malo višji temperaturi od absolutne ničle, meril je ob katerih pogojih je možen prehod energije iz hladnešega telesa na toplejšega. Njegovi izsledki so zelo zanimali NASINE stokovnjake. Podatke je obledoval čisto tako kot moja psihologinja. Cel kup parametrov je moral OCENITI, da je lahko eno leto tekla simulacija 24 ur na dan. To je še vedno znanost.

  103. Jasna pravi:

    mgerencer: Nikoli ne bosta prišla skupaj. Ti povem Hollywoodarji se zelo delajo norca iz psiijatrov v filmu Nori na Mary tudi, no iz odvetnikov tudi.

    Miran. Misliš, da je to kar si napisal res, pa to o neobvladanju živcev….kako veš, da se ti to samo ne zdi in da imaš prav?

    Nevenka: Joj meni! Seveda je fizika teoretska, seveda ne vidimo črnih lukelj vemo, da obsajajo, ker uplivajo na druga telesa in to se, da izmeriti. Relativnostna teorija sploh ni teorija, ampak je dejstvo in ne vem zakaj ji še, kar naprej rečejo teorija.

    Pa saj sem ti že napisala, da znanstvene metode so enake VHODNI podatki pa ne. Brat je vnesel meritve, psihologinja je omejena na svoje zaznave in pacijentove zgodbice, ker drugeg nima. Ponavljam: ne govorim o nevrobiologiji in biofizikalnimi raziskavami. Res nimam potrpljenja več o tem. Samo premišljujem o stvareh. Ne razumem na osnovi česa ljudje varjamejo, da ti pavšalni procenti podzavesti in zavesti držijo. To je meni ZF! Duševnost je samo projekcija naših možganov. A to se da zajeti s številom? Nasine, ki so točni in precizni izračuni primerjaš z psihologinjinimi podatki. Nikoli Nasina Orion in Ares ne bosta znova krenila proti Luni, skupaj s težkim tovorom, če bosta mat. in fiz. štimala v piko. Pozneje pa proti Marsu z nekimi drugimi vozili . Sem zaključila, ker se ponavljm vse sem že povedala!

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.