Cankarjeva 1/VIII.
Torek, 2. september 2008Včeraj je bil velik dan — no, vsaj veliko jutro. Ob pol devetih sva z Nino pripeljala Oskarja v vrtec. Njegov prvi dan. V tem smislu nisem tako sentimentalen, da bi mi bilo hudo, razumem pa svojo mamo, ki je rekla, da je imela zaradi tega že cel teden cmok v grlu, kot da bi šel revček dvaindvajsetmesečni s trebuhom za kruhom od hiše. Ampak čisto vseeno mi pa tudi ni bilo. Iz vrtca sem šel z mešanico nelagodja in ponosa.
Potem pa sem šel v pisarno.
Po štirih letih imam od včeraj namreč prvič spet pisarno. Natančneje: prav svojo pisarno, pisarno zase, imam prvič po skoraj devetih letih, ko sem bil nazadnje gospod urednik (Dunajska 5/IV., Delo/Razgledi), štiri leta pa minevajo, odkar sem imel nazadnje svojo stalno pisalno mizo v kateremkoli uredništvu (Slovenska 55/I., Finance).
Pisarna je ravno prav velika za enega človeka, recimo šefa (23 m²), vendar jo bom — upam: je zelo verjetno, ni pa ziher — že kmalu delil z drugimi (še z dvema do tremi). A kakorkoli, ta pisarna mi je že dolgo tako všeč, da sem jo za vsak primer najel sam, še preden stoprocentno vem, da jo bom(o) res rabil(i), da ne bi nazadnje ostal brez nje. Še ta mesec se bo izkazalo, kaj bo zares iz tega, v najslabšem primeru pa bom v njej tri mesece. V njej je ostala pisalna miza in dva regala, sam pa bom privlekel še eno in star kavč. Nabavljali bomo pozneje.
Sem gor sem vedno rad zahajal na obisk h kolegu. Sam se je zdaj preselil v sosednji, večji prostor. Morda bomo zazidali vrata, ki zdaj vodijo v mojo pisarno skozi njegovo, in prebili steno, da bo vhod direktno s hodnika. Ampak tudi če ne.
Iz pisarne ni izhoda na teraso razen skozi okno. Terasa namreč ni mišljena kot terasa, ampak je v bistvu samo streha — zavarovana s provizorično ograjo. Pogled je pa takšen:
In še na drugo stran:
Terasa je polna majhnih odzračevalnikov, ki so v bistvu pokončne cevke s stožčasto strešico. Kolega pravi, da jih bo pobarval kot mušnice.
S te terase je posnet nek nepozaben kader v Peščenem gradu Boštjana Hladnika z Alijem Ranerjem in Mileno Dravić — in bog ve, če ne tudi na njej. Snemanje je moralo biti pravi akrobatski podvig, saj so snemali dol čez rob. Pravzaprav iz tega sklepam, da so snemali z etaže pod mano. ČB film, seveda, kontrasten, spodaj pomanjšane mravljice in motorna živinčeta, v glavnem sami fičoti, ki so vozili še po Čopovi …
Objavljeno v Torek, 2. September, 2008 ob 10:00 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
2. September 2008 ob 11:08
Ko gre otrok v vrtec, je možno, da se starši vsaj za nekaj časa raznežijo. Celo postanejo nekoliko zaljubljeni v nekaj, morda rahlo nežnejši do sebe in okolice.
Ti si v tem času dobil zase potrebno igračko. Pisarno.
Pa sta z otrokom enakopravna.
Vsak je v življenju nekaj sebi dodal.
2. September 2008 ob 11:22
Pa še to. Koliko te pride mesečno stati vrtec?
2. September 2008 ob 11:23
Prvič: Ne vem še, ker bom šele danes oddal vlogo za znižano plačilo vrtca. Drugič pa: Zakaj bi ti to razlagal? Da boš ugotavljal, v kateri plačilni razred spadamo?
2. September 2008 ob 11:34
Če sem pošten, je točno to.
Pa ne, da me samo zanima, ampak danes je razkrivanje denarnih zadev stvar, ki dela zanimiv vsakdan.
Morda bi se celo Drago Kos vpletel v denarno zadevo. Na nivoju vrtca seveda!
Nabava igrač, igral, podkupovanje vzgojiteljic, varušk. Pač afero se da narediti.
Za vrtce bi pa naredili “JASNINO” komisijo.
2. September 2008 ob 11:55
velika “sanja” vsakega birokrata je pisarna
2. September 2008 ob 12:03
Pogled iz pisarne na drugo stran je prav lep, romantičen.
Jaz iz svoje gledam v Kamniške planine, v neposredni bilžini pa ni kaj lepega videti. Žal.
Oskar pa v vrtec. Prva prelomnica. Hudo resen dogodek. In včasih kakšna solzica. Potem pa se človek navadi. Tudi, ko je še majhen.
2. September 2008 ob 12:27
Pisarno imaš torej v najemu.
Kakšne so kaj cene? Bodisi za jo kupit, ali plačevanje najemnine?
Jaz osebno bi za tako pisarno vzel kredit in jo kupil. V najslabšem primeru jo oddaš v najem in z najemnino odplačuješ kredit.Je pa tvoja!
2. September 2008 ob 12:29
Perfekcija.
Resnično je prvi deveti datum iniciacije in ne enaintrideseti dvanajsti, kot rekoše! Na 01.09., se obrne stran v dnevniku in je radost in življenje steče kot po maslu!
Bom d’jal; Srečno…
2. September 2008 ob 13:42
Srečno in uspešno uradovanje ti želim in veliko lepega razgleda (brez megel) za inspiracijo!
No, zdaj mi je tudi jasno, zakaj je kavč na načrtu velike pisarne tam, kjer so zdaj vrata:-)
2. September 2008 ob 14:28
[...] Ni za hvalit se, vem. Našo staro je zasedel Crni, mi smo se preselili kakšne štiri metre stran, in čakamo novo [...]
2. September 2008 ob 14:36
“Jaz osebno bi za tako pisarno vzel kredit in jo kupil.”
To bi bila modra poteza. Firme namreč kar derejo v zabasan center, kjer je zadnje čase še parking za 2 uri težko dobit.
2. September 2008 ob 15:37
A o tem skrivnostnem projektu pa ne bomo nič zvedeli?
Nekaj se pripravlja … verjetno bo ratalo … mogoče ne … upam da bo …
Ampak nič vam ne povem.
Mi pa taki firbci (no, vsaj jaz)
2. September 2008 ob 16:34
Pisarna izgleda fino, upam pa, da imaš klimo… na strehah je vedno vroče….
2. September 2008 ob 17:27
Ja, se strinjam z Ajo, tudi mene bolj zanima razlog za pisarno kot njen razgled in parket … hehe …
3. September 2008 ob 08:30
Jaz sem si iz vsega zapisa najbolj zapomnila, da bo v pisarno privlekel star kavč. Za vse ostalo pa me bolj malo briga.
3. September 2008 ob 09:31
Jasna in kaj bo tebi ta star kavč?
3. September 2008 ob 10:02
Hohštapler frenčkiser crni bo dal vlogo za znižano plačilo vrtca. Pri nategovanju države tudi ego malce potrpi kajne
3. September 2008 ob 10:21
Solata: Ne pizdi, če ne poznaš stvari. Nihče ne plača polne cene za vrtec, ampak največ 80% (8. plačilni razred). Zato se formularju reče vloga za znižano plačilo. Plačilni razred določijo na podlagi dohodnine ali treh zadnjih plač, števila družinskih članov in premoženja, ki ga moraš navesti.
3. September 2008 ob 10:27
žaljiva solata dobi odgovor, midve vljudni s Simono pa ne
tut prov
zdej grem pa mulo kuhat
LOL
3. September 2008 ob 11:02
Torej, Marko, če boš plačal 80 procentov, koliko bo to v eurih?
3. September 2008 ob 11:38
Miran, kaj težiš z denarjem ? Kaj bo meni ta stari kavč? Ne vem, mogoče bi bil dober za tole: (refren) http://www.youtube.com/watch?v=3jenls81zOk
3. September 2008 ob 12:16
Jaz pa lice_merom in negativnim elitistom nudjam tale komad!
http://www.youtube.com/watch?v=6U_JCykPHM8
3. September 2008 ob 12:17
Jasna: Koliko ljudi je potrebno na kavču za ta refren? Več kot eden in manj kot dva?
3. September 2008 ob 12:19
Jasna, Štulič, glasba Balkana je res nekaj posebnega. Od vedno me navdušuje njena izpovedna moč.
3. September 2008 ob 12:33
K’nede? Spoštovani zborovodja_a.
Pa daj! Odlepi malo no!
3. September 2008 ob 13:29
Jaz pa mislim, da bo Marko odprl kakšno psiho posvetovalnico. Pacienti bodo pa ležali v čevljih (zato star) na kavču in tarnali. Zakaj bi sicer potreboval kavč? Čeprav ne bi tudi jaz imela nič proti. če bi ga imela v službi.
3. September 2008 ob 13:57
aja, ok
4. September 2008 ob 11:56
Miran, več kot en sladoled ne pride v poštev. Kako to, da se pogovarjaš z menoj?
http://www.youtube.com/watch?v=gd1pO1TU6C8&feature=related
4. September 2008 ob 14:25
Jasna, sem jezen nate, a kljub vsemu priznam, da si carska.
4. September 2008 ob 14:34
Jaz sem ti v stilu slovenskega nacionalnega športa fouš. Za lokacijo, za kvadraturo, predvsem pa za razgled. V svoji zavisti pa potihem upam še, da je tudi najemnina temu primerna. Kar naj te oderejo, kaj pa maš med službo za gledati na Ljubljanski grad.