Danes ni predstav

Torek, 7. oktober 2008

Zadnje čase najbolj razvpit kinematografski konflikt je (bil) Kino Dvor. Nekaj let sta si ga delila Slovenska kinoteka in Mestna občina Ljubljana. Glede na razpoložljiva sredstva je bil program bolj skromen in temu primerno nezanimiv za gledalce, kaj šele rentabilen. Kaj rentabilen, vsaj približno finančno vzdržen! Zato ga je Kinoteka — samovoljno, kot radi rečejo — zaprla. Potem pa so se naenkrat čudežno pojavila sredstva MOL in Kino Dvor je te dni znova začel predvajati filme. In to še veliko bolj ambiciozno kot prej. Toda na začetku so tako ali tako vsi ambiciozni.

Bolj kot za na neuspeh obsojeno bitko za gledalce je šlo pri Kinu Dvor za kulturnopolitično vojno med tako imenovano državno, ministrsko filmsko linijo in alternativno, LDS-ovsko, nekoč sicer režimsko linijo, ki se je po zatonu stranke zatekla pod Jankovićevo okrilje. A dobro je vedeti: četudi se je filmska (kulturnopolitična) opozicija predstavljala kot alternativa, je bistvu pravoverna, konservativna, bolj papeška od papeža. To so v glavnem ljudje, ki prisegajo na film kot na elitistično umetnost za posvečene poznavalce. Sramota, vpijejo, da prestolnica ostane brez art kina — pri tem pa se jim zdi povsem irelevanten podatek, da je bilo za ljubljanski art kino že veliko, če so prodali dvajset vstopnic dnevno. Kar šteje, je to, da so oni pri koritu — pa čeprav morda še bolj pri intelektualnem kot pri finančnem.

Kot gledalcu mi je prav malo mar, kdo upravlja art kino. Mar mi je kvečjemu za to, da predvajajo filme, ki jih bo hodilo gledat več kot dvajset ljudi na dan. Dejstvo, da bi naj bil Kino Dvor po novem “mestni kino”, morda obeta, da bo program bolj ljudski, mislim človeški — se pravi ne artističen, temveč vsaj boljši kot v Koloseju. Ta je taka katastrofa, da se bodo od njega počasi odvrnili celo tisti, ki hodijo tja samo zato, da se bašejo s pokovko. To sicer ne bi smelo biti težko, vendar glede na prav nič presenetljivo programsko ekipo prenovljenega Kina Dvor osebno dvomim, da jim bo to uspelo.

Da bo Kino Dvor vsaj poskušal biti prijazen do gledalcev, ki niso fani šesturnih indonezijskih eksperimentalnih vizualij, lahko po eni strani sklepamo po tem, da se po novem deklarira kot mestni kino. A kaj bi naj to pomenilo? Resda bo po novem od mesta, a mestni kino tu ni mišljen kot uradni naziv institucije, kot recimo Mestno gledališče ljubljansko, temveč — se bojim — kot definicija programskega profila. V bistvu hoče Kino Dvor povedati, da je on tisti, ki prispeva k urbani kulturi, ne pa recimo Ljubljanski kinematografi. V bistvu Kino Dvor uvaja na filmsko področje dihotomijo med urbanim in predmestnim. Ta dihotomija ne da ne obstaja, nikakor pa nima zveze s sámo kinematografijo. Urbano je kvečjemu to, da (lahko) hodimo v kino v centru mesta, sredi spleta storitev, ne pa v nakupovalni center.

Večji del težav, ki jih imamo v Ljubljani — in seveda v drugih krajih — z (ne)obiskovanjem kina, je posledica eskalacije multipleksov kot filmskih hipermarketov, ki targetirajo predvsem večinski segment trga brez okusa ali celo brez nagnjenja do filma. Njihova publika so v glavnem tisti, ki hodijo v kino tako, kot si drugi doma prižgemo televizijo in kar nekaj gledamo. Toda to sámo po sebi ni problem. Na katerem področju pa ponudniki, proizvajalci, trgovci ne targetirajo predvsem večinskega segmenta trga? Take primere lahko — vsaj v Sloveniji — preštejemo na prste ene roke! Toda zdi se, da samo še ljubitelji filma tega niso opazili in še naprej jadikujejo nad komercializmom in še naprej vztrajajo pri drugi, elitistični skrajnosti, ki pa je ravno toliko smešna, kot je pomasovljeni Kolosej odbijajoč. Mestni kino — če mu je že treba tako reči — bi bil prava rešitev, če bi bil mainstream, kulturno spodoben, ne zatežen in umetniško alternativen, pa če bi ga odprli v ne vem katerem predmestju.

Mestnim oblastem, ki so nasedle domnevnim reševalcem dobrih filmov v Ljubljani, pa lahko očitamo tudi to, da se prav tako kot država še nikoli niso spustile v vojno z monopolističnim prikazovalcem. Kako to, da še nikomur ni prišlo na misel, da bi Kolosej kinematografe in Ljubljanske kinematografe kot lastniško povezani podjetji prijavil Uradu za varstvo konkurence — če se že sami ne spomnijo — zaradi tako rekoč 120-odstotnega obvladovanja trga filmske ponudbe (prikazovanja in distribucije, vsaj v Ljubljani)?

Morda pa bi več kot UVK dosegel Janković s svojimi izsiljevalskimi metodami, s katerimi privija investitorje? Kolosej zapre Kino Komuna, pa je takoj en mestni kino manj. Ali pusti propadati Kino Vič, pa je takoj en socialistični mestni kino več. Zakaj jim to dovolijo? Zdaj pa hočejo zgraditi multipleks še v centru? Prav. Ampak samo pod pogojem, da ne povozijo še zadnjih točk, kjer je mogoče videti kak dober film za ljudi z IQ-jem nad 60.

Kina kot Kino Dvor so stvar kulturne politike na nivoju države. Mestne oblasti se naj v to ne vtikujejo. Namesto da poslušajo kulturne ekstremiste in zaverovance vase, naj z ustreznimi mehanizmi raje zaustavijo stihijo, ki jo zdaj gledamo.

Dnevnikov Objektiv, 4. 10. 2008

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 7. Oktober, 2008 ob 09:22 v kategoriji 93, Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

41 komentarjev na “Danes ni predstav”

  1. chef chef pravi:

    Komuno so ukinili?!? Banda!

    Sicer pa že dolgo pravim, da se kulturi v Ljubljani pod Jankovičem slabo piše :(

  2. barbiblond barbiblond pravi:

    Žal je tudi kultura tržna in se bo pač treba navadit delat umetniške filme, ki so gledljivi. Sej se da.
    Eksperimentalni in strogo art filmi pa naj dobijo manj udarne termine, kakšen torek zgodaj zvečer, tisti, ki si jih želijo, bodo šli kadarkoli.
    Zunaj je trend kinoklubov z dodano vrednostjo- s šampanjčkom in skupinskim čvekom po predstavi.
    Multipleks je po defoltu čista inflacija nizkokategornikov, mislit kaj drugega je fantastika, uvk pa si bo iskal delo drugje.
    Pa se enkrat v celoti strinjam s tabo.

  3. Ana pravi:

    srčno upam, da bo tudi Maribor dobil kakšn svoj Kinodvor… največja bedastoča je, da nimamo podobno zadevo tudi pri nas….glede na to, da se hvalisamo kot kulturno mesto in se prijavljamo na izbore….

    Upam, da bo Kinodvor izpolnjeval svoje poslanstvo in boste uživali! Sicer pa kmalu pridem na vaše konce..tako da….bom tudi jaz :mrgreen:

  4. Ana pravi:

    *podobne zadeve :oops:

  5. Pumperdekl pravi:

    M. mešalcem megle se torej težka piše ?

  6. Jasna pravi:

    …socijalistični kino? Kakšen pa je to kino? A v njemu namesto reklam vrtijo kaj iz NOB-a, ali kaj o Titu? Ali si mogoče mislil na ambijent? Ah da, saj je še veliko stvari v tvojih zapisih bilo socijalističnih: meniji v opatijskih hotelih, cvetlični aranžmaji na Brdu, urbanizem in arhiktetura v Ljubljani… no ja važno je, da so kapitalistični goljufi iz Wall Streeta, ki jih rešujejo z davkoplačevalskim denarjem v redu!

    Kaj naj bi delal UVK znotraj istega ali povezanega podjetja?
    Kaj naj bi še z enim multipleksom v centru? Gantar že ve, saj je zadosti pameten in podjeten.

  7. maja pravi:

    Se zelo strinjam, ampak a ima kino kot tak sploh kakšen kulturni status na nivoju države, tko kot gledališče, po moje spada med čisti biznis in hvala bogu, da je vskočilo mesto. Pa tud proti izsiljevanju ne bi imela nič proti, mesto odobri multipleks, kolosej pa zagotovi tudi art program. Bojo že zračunal, a se jim splača. Pa KULTURNA politike na nivoju države, ha, ha s tem arogantnim Simonitijem?.

  8. McFly pravi:

    Gantar nima več veze s Kolosejem in kinematografi, je prodal svoj del.

  9. zimb pravi:

    ne razumem cisto ideje, da je film ki ga gre gledat 20 ljudi na dan slab film. ne vidim pa tudi nobene pametne strategije kako povečat to število ljudi, če bi se, recimo 95% ljudi, ki bi recimo videli kakšno mojstrovino od bergmana, fellinija, sokurova ali druge bande, zdel ta film ta zaden dolgčas. seveda ga ne grejo niti gledat.

    meni osebno je bivša kinoteka odprla filmski svet in sem zaradi nje tudi začel smatrati film kot nekaj kar je lahko dobro.

    a elitizem da ustrežemo samo množicam je pa ful ok?

  10. O.J. pravi:

    Komentiram komentarje in zapise.
    Kolosej kot podjetje objavlja filme, ki mu nosijo denar. Čeprav je že dolgo v rdečih številkah,
    To, da je MO LJ odgovorna za razvoj dnevne kulture se seveda ne strinjam. Mestna Občina bi morala izpod svojega okrilja dati vse organizacije, ki ždijo na neki alternativi, tako gledališki kot filmski, kot glasbeni. Alternativa je pač rešitev za trume raznih umetnikov, ki razen vlečenja denarja ne delajo nič.
    V primeru, da se Ljubljana hoče promovirati v Evropi in svetu potrebuje najprej infrastrukturo, kamor štejem tako butični (opera recimo) kot masovni kulturni turizem (štadion), obnovo starega mestnega jedra in podiranja stavb, ki kazijo mestno podobo.

    zimb: Ideja je, da mora tudi kulturna dejavnost v Sloveniji postati tržno blago – vendar so kulturniki ostali v sistemu, kjer so dobili toliko denarja, kolikor so ga rabili.
    Elitizem se ustreže tistim, ki ga lahko plačajo.

    Meni se zdi nesramno in svinjsko, ko govorimo o višjih plačah, višji produktivnosti, visoki inflaciji… Hkrati pa denar namesto v razvoj vlagamo v dejavnost, ki bi se morala komercializirati.

  11. zimb pravi:

    @o.j. od kje ti ideja da mora biti kulturna dejavnost tržno blago? država ima milijonkrat večje izdatke, ki niso niti toliko profitni kot je kultura. se pravi da je tvoja teza da se vse sprivatizira in da trg odloča o vsem? nas pa že stanejo dosti bolj zaposleni, kjer trije delajo stvar, ki bi jo lahko naredil samo en, pa porodniške, pa pokojnine, pa milijon zaposlenih v javnih sektorjih, če že hočes res kaksen denar prišparat …

  12. O.J. pravi:

    1. Tržno blago mora biti, ker zgleda z denarjem delajo slabo. Tržno blago mora biti, ker je ta nivo kulture preseravanje. Tržno blago mora biti, ker je namenjena le 20 ljudem na dan. Ker ni namenjena raji. Ker je, kot sem zapisal v drugem stavki.
    2. Ima. Vendar jih bi morala zmanjševati.
    3. Trg o življensko nujnih dobrinah ne bi smel odločati. Te dobrine bi morale biti javno dostopne. Alternativni film med to ne spada.
    4. Zaposleni v javnem sektorju nas stanejo. To je potrebno znižati, da si bomo potem lahko privoščili javne dobrine.
    5. Gre za to, da porodnice in upokojenci nimajo šanse da zaslužijo denar iz svojega računa. Kulturniki ga pač imajo.

  13. zimb pravi:

    @o.j.: porodnice in upokojenci nimajo fizične možnosti za služit denar, kulturniki pa zato ker se njihovo delo ni dovolj tržno uspešno. v tem so si podobni.
    po drugi strani ce država, ali zasebnik naroči pri umetniku recimo kip ali režijo državne ali privatne proslave, dobi umetnik zato denar – se pravi je v tem primeru enako tržen kot katerakoli druga storitvena firma. zakaj si je potem težko predstavljati, da recimo država naroči tri filme na leto in jih za to delo plača? v čem recimo režija filma ni delo?

    jasno pa da je kultura tvegan posel in ni vse kar se naredi dobičkonosno, na vsakih sto del pa nastane nekaj kar je in zelo tržno in se potem vlači po zgodovini kot del nacije, državni ponos bla bla.

  14. O.J. pravi:

    Midva se loh zgleda dolgo časa pingpongava :) .

    Delo top kulturnikov je seveda tržno uspešno.

    Slovenski profesionalni šport ima recimo da 1500 profesionalnih športnikov. Te naj bi bili top of the crop in si denar v večini služijo kot profesionalci + 10% od teh je zaposlenih v policiji, carini, vojski. Mislim, da iz sveta pisateljev, igralcev, glasbenikov ne bi bilo težko našteti 1500 ljudi, ki v kulturi živijo samo od tega denarja.

    Potem pa poglejva še pol profesionalni šport. Te dopoldne delajo v firmah, popoldne pa trenirajo. Teh je verjetno še več, Koliko je nontopofthecrop kulturnikov, ki vlečejo denar iz raznih organizacij, ki služijo same sebi, raje ne bi šel niti na hitro računati.

    Če država naroči tri filme na leto so to trije preveč. Hec. Če potrebujemo filme, moramo imeti sklad, ki mladim in perspektivnim avtorjem pomaga pri prvih korakih. Potem pa ne več. Potem pa naj režiserji, igralci in ostali pač delujejo na trgu.

    Kultura sedaj ni tvegan. Bi pa mogel biti, ravno tako kot prej omenjen šport.

  15. Jaka Gerčar Jaka Gerčar pravi:

    Jaz se že 2 meseca pritožujem nad filmskim izborom v Koloseju. Tako, da sem vesel za Kinodvor in upam, da vsaj tam ne bodo vrteli popolnoma skomercializiranih filmov (se pravi same brezvezne akcije in risanke).

  16. Fuga pravi:

    Ja, v Kranj se je tudi usral Kolosej in z njim povezan KD group. Ta zadnja peklenska združba pokupi vse kar se v Kranju pokupiti da in tako smo poleg Planike in Ibija izubili tudi Kino Center Kranj, kino Storžič in obenem vse dvorane za kulturno dejavnost Kranjskih občin. Dvorana Kina Center je bila prevelika za Kranj, župan Mohar B. je naredil kšeft, če prav je bil prodal že vse občinske kulturne dobrine, Tuš planet pa gradi skoraj na pokopališču mega zabaviščni center z velikanskimi kinodvoranami, in to se bo pa menda splačalo. Pa tudi ta investicija je bila že v naprej kupljena, podkupljena in prodana. Pa naj kdo reče, da dnar ni sveta vladar.

  17. O.J. pravi:

    Fuga: to preprosto ni res.
    Kino Storžič je bil v denacionalizacijskem postopku.
    Kino Center je imel take probleme z likvidnostjo in zastarelostjo opreme, da sem film tu pa tam gledal dvakrat, ker je vmes za 15 minut zmanjkalo zvoka.
    Tuš planet bo končno v Kranj pripeljal moderni kompleks, kino + bowling, ki ga cela gorenjska nima.
    Njim se bo to splačalo, ker so od kapitala. Zemlja pa tukaj ni bila od MO kranj.

  18. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Kranjčani boste dobili bovling in vsi tisti iz še večjih rovt, ki še ne bodo imeli bolinga, vam bodo zavidali. Še z Bleda bodo hodili v Kranj bovlat. In potem bo to debilna varianta kegljanja postala pangorenjsko kratkočasje za zdolgočaseno mularijo, ki še ni videla dobrega filma, kot ponekod v Mediteranu še danes upokojenci balinajo. Nakar bo bovling postal totalno out in ne bo več tja nikogar in bodo spet malo rušili in si podajali javni prostor, ki ni nikoli nikomur zares služil razen privatnemu upravljalcu.

  19. O.J. pravi:

    Marko, pa to sploh ni vprašanje.
    To je na privatni zemlji, v lasti privatnega investitorja, ki bo, ko bo bowling propadel tam pač zgradil nekaj drugega.

  20. Fuga pravi:

    Ja, hvala za informacije, ampak v kranju res pogrešamo koncertno pa kino dvorano. Smo ratal en orng podeželje.

  21. O.J. pravi:

    Z vsem spoštovanjem do svobodnega mnenja:

    Kino kompleks pride. Ne eden, baje bo celo v kinu center v 2 tednih zaživele 2 dvorani.

    Kranj je od leta 98 napredoval iz stare zastarele luknje v malo manj staro luknjo. V 12 letih smo dobili ogromno infrastrukture, ogromno se je prenovilo.

    Pa da grem še bolj offtopic:
    Kranj je postal (ok, res da s investicijami v trgovino in infrastrukturo) središče spodnje gorenjske. Če bi imeli v Loki bolj sposobne ljudi, pa bi se Kranju zaradi stagnacije do leta 98 lahko zgodilo še huje. Selitev preostale proizvodnje kamorkoli drugam in še večja ruralizacija okoliških naselij.

  22. Si. R. pravi:

    Pa naj že končno kak erotic-art(porno) kino uvedejo nekje … :)

  23. 359 359 pravi:

    če je iz prvega predvajanega filma (bančni rop) sklepati na prihodnost, potem se motiš, marko. upam, da se…

  24. prerok pravi:

    V Kolosej ne hodijo samo ljudje z IQjem pod 60, jih je pa kar nekaj takih na blogih.
    Kolosej bi težko prijavili konkurenci iz razlogov navedenih v tem zgrešenem spisu, saj je v Evropi primerov v Evropi, kjer dominantne verige multipleksov ne distribuirajo le enega “majorja”, temveč kar tri ali štiri. Hkrati pa od začetka leta Ljubljanski kinematografi ne distribuirajo več Warnerja. Ob temi je bil Petelinji zajtrk njihov zadnji neodvisni projekt. Kar se trenutno dogaja na tej sceni je kvečjemu Xpandova distribucija določenih 3D materialov znotraj (a ne ekskluzivno) svoje mreže 3D dvoran.

    Torej je bil osnovni material za ta vpis napačen, sledeče dedukcije še toliko bolj.

    Filmsko kulturo je treba negovati in vzpodbujat. Zato je potrebno tudi nekaj državnega denarja, a hkrati mnogo manj kot se ga je dajalo do sedaj.

    Dejstvo je, da je 35mm format preživet. Stroški prikazovanja so neupravičljivi in pri številu gledalcev, ki jih taki obrobni materiali pritegnejo, zagotovo nesmiselni. Tako se lahko te projekcije za “izbrane” izvajajo tudi na digitalnih formatih in še to v poslovnem modelu, ki to opravičuje. Projekcijam, ki zberejo toliko ljudi, ki jih prenese malce večja dnevna soba, je namenjen DVD in BR.

    Kinodvor lahko s svojim konceptom centralnega mestnega kina dejansko postane stična točka entuziastov. Artsy marginalci pa bojo pač morali razumeti, da za njih prihajajo časi večje in širše filmske ponudbe, ampak ne v dvoranah s 100+ sedeži. Za njih bo pač video on demand, pa naj bo to doma ali v bodočih kino kavarnah.

    Pri Zokiju pa bi rad videl čimmanj moči in ne obratno. Kar trenutno počne v Ljubljani nas že tako siromaši za različne priložnosti, a ker določeni niso bili dovolj donatorsko razpoloženi, pač niso prišli v igro. Emonika ima v razpisnih materialih predvidene kino dvorane, a njih Zoki ne ve nič. Dvorane naj bi bile tudi v sklopu novega stadiona v Stožicah in v Kolosejevem projektu v centru.
    Če k temu pristavi nekaj dvoran še Tuš, bo Ljubljana zopet mesto absurdov. Kdo bo takrat skrbel za filmsko kulturo?

  25. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Prerok: Res ne vem, zakaj se vsem zdi tako normalno, da EN prikazovalec v ENEM mestu vrti filme ENEGA distributerja in da ima pri tem ENEGA IN ISTEGA lastnika.

  26. 359 359 pravi:

    jebemti, prerok, te tvoje “poslovne modele”! js mislim, da se pa tudi kakšne bolj artsy-partsy kuriozitete ne more sramovat en mestni kino. se čist strinjam, da je vsakovečerno prikazovanje malijskih art filmov za tri ljudi no-go. ampak en malo širši koncept, podobno kot ga fura LIFFE, samo da čez celo leto, bi bil pa po moje čist smiseln, tako z vidika rantabilnosti, kot gledanosti. imaš filme, ki bolj vlečejo in prinesejo nekaj več denarja v malho (a la “predpremiere” na liffe-u) in druge, ki so bolj butični, pa jih je zato treba malo bolj spromovirat, čeprav verjetno nikoli ne bodo napolnili cele dvorane. ena premišljena politika prikazovanja, ki stalno hodi nekje po robu mainstreama in se ne boji včasih zastavit svoje besede tudi za kej bolj odbitega. matr, drugač se pa res nima več smisla za kej borit…

  27. prerok pravi:

    Marko: Ne gre za to, da je to normalno, ampak pač trenutna realnost. Pobaraj Zokija kako je z dovoljenji za ostale kinoprikazovalce. Kar nekaj bi jih rado prišlo v LJ. Zakaj se ne razpišeš o svinjariji, ki se je zgodila pred nekaj leti v Šiški.

    Morali bi graditi City Park 2, ki bi imel tudi 8 kino dvoran. Dobili so celo potrditev mestnega sveta. Spar je že imel izdelane vse načrte, pa je potem desnica (KD) hotela zaščitit svoje interese v kino poslu (ker brez ljubljane bi jim propadli vsi multipleksi v sloveniji, saj bi vsi vrteli le še v tušu) združila moči z levico, kjer je lobiral Zokijev Merkator.

    Se kdo spomni s kakšno razlago so potem zavrnili Spar? Anyone?
    Obrazložitev je bila, da je že dovolj nakupovalnih površin in bi tam raje gradili stanovanja.

    Danes tam novih stanovanj ni, se je pa razširil Merkatov in nastal novi Hofer. Pod katerim kamnom ste se takrat in še vedno skrivali vsi brezvretenčni novinarji, mi ni jasno. Ljubljana bi lahko dobila konkurenčen multikino vključno s hoteli in še kaj.
    Ampak je bilo bolj pomembno po vsem tem še iz”voliti” Zokija.

    Ob tem nam še dodam, da je tvoj komentar spet oddaljen od realnosti. Kolosej prikazuje filme vseh distribucij in trenutno nima ničesar v lastni. Delež njegovih filmov v kinu je ničen, kakšen je delež Šparovih izdelkov v Šparu? Lahko morda kupim Merkatorjeve izdelke v Šparu ali obratno?

  28. O.J. pravi:

    Glede lobiranja meni nekaj ni jasno:
    Če ti kot predsednik uprave Mercator zlobiraš, da ti ne postavijo trgovine na parkirišču je to dobra odločitev. Moraš že toliko ponuditi v zameno (moči, pomoči…), da glasujejo zate.
    Če ti kot župan prodaš tistemu, ki plača največ in imaš pod oblastjo mestni svet – si že spet na pravi poti.

    Nehejte ga srat!

  29. prerok pravi:

    359:
    LIFF je tak kakršen je zaradi svoje ekskluzivnosti. Če pridejo Stonesi, se na to gre obvezno. Če bi igral vsak teden?

    Ko omenjaš promocijo si verjetno ne znaš predstavljati koliko stane medijski prostor v Sloveniji. Verjetno si ne znaš predstavljat kakšne stroške predstavlja en sam film preko licence, kopij, podnaslavljanja, osnovnih materialov, logistika, prevajanje in potem še oglaševanje. Da bi pokril zgolj osnovo, bi moral kino na vsak film pridelat več tisoč gledalcev. Če bi se šli drago oglaševanje še toliko več.

    Toliko danes komajda pridelajo komercialni filmi, ne pa artsy.

    Če bi videl te številke z druge strani, bi verjetno drugače gledal na to celotno sceno, ki v bistvu obstaja kot sama sebi namen, le da se preživlja z državnim denarjem. Tu se z Markom strinjam.

    Komuno bi morali predelati v dve manjši dvorani s predprostorom in vrtet izključno v digitalnem formatu. Vse to pa nekako spremljat z neko dodatno komercialno dejavnostjo, sicer lahko to spet živi samo od donacij.

    In ne pozabi, če si sam zaželim nekega izjemno redkega sadja, potem ga bom moral tudi plačat po izjemno visoki ceni.
    Ne vem kako bi ti reagiral, če bi jaz prosil državo, da subvencionira to sadje zame in še 10 ljudi v Ljubljani. Pozitivne posledice vsekakor bojo, saj nas bo 10 bolj zdravih.

  30. prerok pravi:

    OJ
    Svoj zadnji stavek pripiši sebi. Verjamem, da gojiš topla čustva do LJ župana, ampak za to sta lahko samo dva razloga. Si znotraj njegovega sistema, ali se ti pa niti od daleč ne sanja kaj vse se dogaja v LJ.

    Ne glede na razlog, se s takimi izjavami blamiraš. Če te je ena opcija nastavila, ti bo ta krila hrbet, pa magari na račun konkurence in boljšega življenja meščanov.
    Če si pa na funkciji in mora nekdo, če hoče nekaj zgraditi, najprej nakazat nekaj dobre volje na nek drug račun, potem je to zloraba položaja.

  31. O.J. pravi:

    Blamiram se zakaj? Ker bom vedno zagovarjal interese subjekta, za katerega delam? Tukaj govorim seveda o tem, da bi sam v tej fazi verjetno delal enako. Kot lastnik ali kot župan. Je pa res, da je preteklo premalo časa vmes in da se sedaj to meša. Ampak se ne bi smelo.
    Povsod se gre za interese tistega, ki te zaposluje.

    Prerok, to je svinjarija. Ampak je svinjarija, ki je lahko pod preprogo. Ker gre ta svinjarija v javne, ne v zasebne roke. “Donacije”, kot vir “pospeševanja” birokracije pa ne poznamo samo pri nas, v bistvu jih je ZJ vzel iz Londona.

    Sam bi te donacije drugače uzakonil. “3% vrednosti gradnje posla za pravne osebe se mora donirati v mestni proračun.”

    Evo, pa je volk (mo) sit in koza (zakoni) cela.

    Sam razmišljam o tem: v lj pride nov gradbinec, kupi zemljo, hoče si postavit stolpnico. No-go. Naj nekaj denarja še “donira” skupnosti. Tukaj ne gre za osebne, ampak za skupno dobro?

    Glede postavitve na položaj pa je po mojem mnenju ZJ dovolj kapitalsko in osebnostno (tukaj bi termometer že “počil”) močan, da tega v tej fazi ne potrebuje. Če pa govoriš o Rop – Kučan – Jankovič v Mercator je pa postavitev resnična.

  32. 359 359 pravi:

    @prerok: jaz nisem nikjer govoril o desetih ljudeh. to si si sam zmislil. ko pa je govora o nekaj stotinah ljudeh, se pa že da nardit marsikaj. pri promociji pe seveda tudi nisem omenjal gigant plakatov in tv oglasov. če polemiziraš z mano, se torej drži tega kar sem res rekel.
    vztrajam: z dobičkom bolj gledanih filmov se lahko pokriva tudi tiste malo manj gledane (pa ne mi spet o treh gledalcih v dvorani, ker nisem eden izmed teh;). kino z dobrim vodstvom in konceptom lahko preko svojih kanalov (splet, filmski mesečniki, dogodki…) spromovira tudi bolj zahtevne vsebine. več zvestih gledalcev bodo “ulovili” na uspešnejše filme, večim bodo lahko “poturili” tudi kaj bolj odštekanega, kultnega in sploh ne dolgočasnega.
    namen subvencij pa verjetno ni, da se z njimi pokriva nekaj, ker se itak samo od sebe prodaja in prinaša dobiček, ali ne?

  33. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Prerok: Kar pišeš, je kontradiktorno. Po eni strani naj bi bili KD Group “desničarji” – kar je oslarija –, po drugi pa naj bi jih Janković ščitil s tem, da po tvojem ne spusti v Ljubljano drugih prikazovalcev (Tuša). Pa četudi bi imeli Tuša, kot da bi to bilo kaj boljše?! Po tretji strani je v City Parku zraven Koloseja Spar in ne Mercator, ker se Jankoviću pač ni uspelo zmeniti z Mermalom. Po četrti strani so – se strinjam – zavrnili gradnjo Sparovega kompleksa v Šiški z absurdnim argumentom, da nima smisla graditi še enega tako blizu Mercatorja. Vika Potočnik je takrat v mestnem svetu rekla, da gre za zvit načrt trgovcev, kako bi nam žepov potegnili še več denarja. (O tem sem napisal kolumno, tako me ne tlači v isti koš z ostalimi novinarji, ki se jim je to zdelo normalno.) In ne, mestni svet tega projekta ni potrdil, ampak zavrnil, in to ne na pobudo KD, ker tam niti ni bil predviden multipleks.

  34. prerok pravi:

    OJ
    tisto kar ti misliš, da je donirano v skupno dobro, je le delček tega, kar mora iti še v privat dobro.
    Če te ata zaposluje, super, ko boš v priliki z njim poslovat, se spet beremo.

    359
    Verjetno ti res ni popolnoma nič jasno v filmskem poslu. Izgubo imajo distributerji, ne kino. Kdo bo pokrival izgube? Vsak film ima drugega producenta, s kje boš kam kupčkal? Koliko filmov pa naredi tako resno velike denarje, da bi pokrivali ostale?
    Z mesečniki in online bi delal promocijo? Koliko gledalcev pa bi dobil na ta način? V kateri kino? Dvor?
    Če se ne zavedaš, ima ta dvorana 200 sedežev, če bi imela tri tedne polno zasedenost, bi ravno pokrila stroške enega filma (distributerju). Torej so praktično vsi filmi, ki se vrtijo primarno v Kinodvoru obsojeni na minus. 10-20 ali 500 gledalcev je čisto vseeno. Oboje pomeni globok minus.

    Marko:
    V prvem odločanju je mesto odobrilo Sparov načrt. Proti je bila samo levica, ker je bila na strani Zokija. Potem se je razvedelo, da v tem kompleksu 8 kino dvoran (v najem bi jih takrat pri Sparu vzel Tus) in stvar se je obrnila. KD je pač pritisnil na desno opcijo v LJ da so vdrugo izglasovali proti Sparu. Takrat sta bili proti obe opciji, leva in desna. Je pa jasno, da je KD na strani denarja in ne barve zastave.

    Zoki ne ščiti desničarjev v LJ, prej obratno. (Čeprav KD, kot se strinjamo, ni na desni). Bolj je vprašanje pod kakšnimi pogoji lahko kdo pride v LJ.
    Kar je bistveno pri tej zgodbi je to, da bi s konkurenco lahko prekinili stanje nad katerim se pritožuješ. Dobili bi močno alternativo, ki bi lahko spremenila celotno filmsko kulturo v Ljubljani.

  35. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Proti je bila levica in levica je imela pod Danico Simšič večino. Torej?

  36. 359 359 pravi:

    prerok:
    torej hvala bogu za subvencije in sponzorje in mecene in vse kar še na svetu obstaja drugega kot “poslovni modeli”! da lahko v ljubljani kljub temu vidim kak normalen film. ker kateri evropski film se pa lahko pri nas finančno pokrije, razen kakega almodovarja, kusturice in še par njih? hvala bogu in vsem angelom za liffe, hvala bogu in vsem angelom za kinoteko in za kinodvor, če bo vrtel dobre filme, ki jih bo folk hodil gledat. ene nekej tisoč, druge pa nekaj sto ljudi.

    in ja: z mesečniki in online promocijo in različnimi dogodki lahko pametna ekipa dovolj dobro popolni en mali kino, kakršen je kinodvor (samo in zgolj o dvoru sem zgoraj tudi pisal). če pa misliš, da bi za upravičenje delovanja kina dvor morala biti večina od 200 sedežev non stop zasedena, potem seveda ne govoriva istega jezika. ponavljam: hvala bogu in vsem… (glej zgoraj)

    sicer mi je pa ta prerokovalski ton od nekod poznan. zeh…

  37. prerok pravi:

    marko: Očitno pač nisi videl v živo Sergejevega nasmeška, ko je pogovor prišel do glasovanja v mestnem svetu.

    359: Po zadnjem postu je jasno, da govorimo o različnih stvareh.
    Orto arty filmi so zgolj ljubiteljska stvar. Težko vidim državo pokrivat to plat življenja nekaterih posameznikov. Nekateri kvalitetnejši filmi, ki si zaslužijo kino atmosfero, zdaj res ne pridejo v prestolnico, pa bi morali.

    Tu je zgolj vprašanje kako se bo to financiralo. Ekipa v Kinodvoru kaže dovolj volje in energije, da ponudi mestu nekaj več. Upam, da bodo zdržali. Ampak zgolj njihova energija ne bo dovolj, če bo publika apatična. Če si ljudje res želijo takih filmov, potem naj jih podprejo z obiskom. Saj ni pomemben zgolj zaslužek. Če bodo dvorane vsaj občasno polne, bo to lep znak, da ima smisel nadaljevat v tej poti in po možnosti razširit kapacitete in lokacije.
    A za tako možnost najprej potrebuješ konkurenco, ki bo sama našla pot in šele potem se lahko mesto odloči za pomoč.

  38. maja pravi:

    pa se kako res. program v kinu dvor je bil do konca dolgocasen in kino obupno prazen. popolno nasprotje hipermarketa kolosej, a enako bebav in brez posluha. pika. nobenih politicnih ocal ne potrebujes za tako ugotovitev.

  39. markopigac pravi:

    Marko, ne vem kaka je situacija v LJ, vendar ti lahko povem, da je v mariborskem Koloseju, ponavadi v dvorani 3-5 ljudi.

  40. vibram fivefingers pravi:

    vibram fivefingers is at an unprecedented pace experienced five fingers prospects the craze using the times, walking in the forefront using the times. the comparison of option styles is unique,it’s the five finger shoes which i like best.Often see this sort of modeling.

  41. vibram five pravi:

    Another hand, she took a bookmark in the book, look in the vibram five process of reading, perhaps she walked in the far end willow tree, she is reading in the five fingers breeze. Perhaps this is the west wing of the book the vibram fivefingers unrelieved by or proper.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.