Bateau-mouche

Nedelja, 12. oktober 2008

Danes popoldne sva šla z Oskarjem z ladjico po Ljubljanici. Za oba je bilo to prvič. Izlet z ljubljanskim bateau-mouche sem planiral že dolgo, vendar ni bilo časa ali pa sem pozabljal. Včeraj pa sem v Dnevnikovem Objektivu bral članek arhitekta Suhadolca, ki opisuje “lepote in sramote Ljubljane”, kot jih vidi iz čolna z gladine Ljubljanice. To me je spodbodlo, da sem se končno podal na to plovbo.
Ladjica odrine izpod brvi pri Ribjem trgu in pluje proti toku do Špice. Tam obrne in pluje do Zmajskega mosta, kjer spet obrne in se vrne v pristan.

Pričakoval sem nekaj neverjetnih pogledov, scen in rakurzov, ki jih človek z nivoja ulice ne vidi, toda vožnja je v tem smislu presegla moja pričakovanja. Če to iz teh fotografij ne bo razvidno, sva kriva samo midva z mojo Leico. Kljub temu naj objavim nekaj bolj uspelih fotografij — s komentarji ali brez.

Sustarskimost-1

Sustarskimost-2

Trnovo

Prule

Suhadolc

Edini človek, ki sem ga “srečal” na Ljubljanici, je bil — take a wild guess! — Janez Suhadolc. V svojem gumijastem kanuju je veslal od Prulskega mostu proti Špici. Na zgornji fotografiji (v rdeči vetrovki) se je znašel slučajno, šele potem sem ga prepoznal.

Brv

Šele danes sem zares opazil, kako grda je ta brv. Če se kdo še spomni, so jo pred kakšnimi desetimi, petnajstimi leti postavili samo začasno. Zgleda tako, kot da bi mladoletnikove ali osumljenčeve oči v tabloidu prekrili s črno pasico.

Tromostovje

Trznica

Ali ne spominja Plečnikova tržnica na bok mogočne ladje?

Zmajski

Nazaj

Presern

Z vode vidimo drugače ne le mesto, temveč tudi ljudi. Na ulici smo vsi del meste, med njimi, na reki pa ne. Reka je izolacija, čeprav je vtkana v mesto. Tam nekdo bere knjigo pod vrbami na trnovskem embankmentu, drugje se naslanjajo na ograjo in nas gledajo, tretji spet ščije pod mostom, na špici imajo piknik. Nič takega, ampak drugače.

Še bom šel.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 12. Oktober, 2008 ob 21:31 v kategoriji Ljubljana, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

25 komentarjev na “Bateau-mouche”

  1. Pumperdekl pravi:

    vsi posnetki in vedute so enkratne razen platenbau bloki v trnovem, te bi bilo treba takoj podret ker kazijo okolje pa še podrli se bodo sami od sebe če bo potres.

  2. chef chef pravi:

    Pišuka, fotografije s te Ljubljanice pa nikoli ne uspejo!

    Tole je bilo lani z SE k790i.

    Priporočam ti še nočno vožnjo! Po možnosti, ko bo Ljubljana pred božičem nakičena.

  3. irenca irenca pravi:

    Hvala za tole. Že dolgo časa razmišljam o izletu z ladjico po Ljubljanici na neko sončno nedeljsko popoldne, pa prestavljam in prestavljam… Grem zihr naslednjo nedeljo, si me prav nakuril zdajle s tem! :)

  4. Sonja pravi:

    Ja, Ljubljana je lepa tudi “od spodaj”!

  5. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi:

    “tista črna pasica” pa je res grda … crni, hvala za tole vožnjo … bilo je, čeprav kratko, poučno … moram tudi sam enkrat mojega mulca peljat …

  6. Jasna pravi:

    Tudi jaz sem brala članek arhitekta Suhadolca. Tale srednja glasbena in baletna šola na Špici je ziher socijalistična ( čeprav ji gospod arhitekt pravi modernistična arhitekturna polomija). Kdo pa je avtor? Bog ve, če je ni sprojektiral CK ali kar Šetinc?
    Drugače vse socijalistično ni vedno slabo. Tista stavba, ki ji rečejo Klavir v bližini PTT-ja se lepo vklapa v okolje.

    Vedno se zabavam, ko ti podučavaš arhitekte.

    A ve kdo mogoče v kakšno tablo se je zaletl Haider? A je bila mogoče dvojezična?

  7. chef chef pravi:

    Bila je enojezična!

  8. nevenka nevenka pravi:

    Meni je bil zelo všeč del plovbe tam, kjer Ljubljanica že teče po Barju in je okolje bolj naravno. Videli smo veliko račk in drugih obvodnih ptic. Zelo prijetno doživetje.
    Mi je pa žal, da naše ladjice niso nič kaj posebno čedne na pogled.

  9. Petra pravi:

    A flota parkirana na Špici te ni impresionirala?
    Pojdi enkrat po Ljubljanici tja do Podpeči…sicer ne vem če ti bo všeč glede na to, da si city slicker.

  10. flayo pravi:

    Je bilo to včeraj okrog 17. ure? Na barki ste bili samo trije. Se mi je zdel znan obraz :) Pri Špici sem na levem bregu bral knjigo in radovedno dvignil pogled kadar je mimo prbrnela kaka manjša ali večja ladjica :)

  11. flayo pravi:

    @Nevenka
    najverjetneje bodo v bližnji prihodnosti take:

    Nagrada za dobro zasnovo na BIO 21,
    Plovilo za plovbo po reki Ljubljanici Argo,
    Jernej Jaroslav Kropej, Ljubljana, Slovenija

    http://www.bio.si/images/stories/bio/testni/dz4_3k_big.jpg

  12. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Flayo: Ja, odhod je bil ob 17:00. In ja, bilo smo trije (plus Oskar in krmar). Še dva španska turista.

    Sem videl zasnovo ladjice. Ampak iz tega, kar razstavljajo na Biu, ponavadi nič ni.

  13. nevenka nevenka pravi:

    Aha, sem pogledala sličico. Ladjica je kar lepa, ravno pravšnje velikosti. Morebiti je za moj okus malce premoderna, ker sem bolj v les zaljubljena.

  14. Jasna pravi:

    Chef: Škoda.

  15. chef chef pravi:

    Jasna, obratno. Tako bo večnost preživel spokojno.

  16. Tomac pravi:

    Ali bi rad s francoskimi izrazi pokazal, da znaš francosko ali imajo še kakšen globji smisel? Za “trnovski embankment” imamo lep domač izraz – trnovsko nabrežje, ali še lepše trnovski pristan, da o naslovu sploh ne izgubljam besed….Ali nisi bil prav ti že enkrat oglobljen zaradi naslova v tujem jeziku…!? Slovenščina ti je očitno preozka za “finese”, ki jih potem izpišeš “po francosko”….ali pa enostavno ne poznaš slovenskih izrazov…E, Marko, Marko. Res si snob……

  17. flayo pravi:

    @Marko
    Škoda.
    Sicer ne navijam za točno tako rešitev,
    ampak, čemu je potem namenjen ta rompompom (TV prenos, nagrade…)?

  18. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Nisem snob, niti mi ni sloveščina preozka. Včasih se je samo malo naveličam. Včasih se tudi prej spomnim tujega izraza. Brez panike. Saj veš, da znam tudi lepo čistunsko pisati…

  19. Tomac pravi:

    Kadar kdo po nemarnem zapostavlja slovenščino, se spomnim anekdote svojega prednika, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, postavil na kocko kariero vrhovnega sodnika, in v kavarni Evropa sredi Ljubljane, pri belem dnevu, višjemu staro-jugoslovanskemu oficirju, ko je ta nastopal v nemščini, pripeljal klofuto, s pojasnilom, da “častnik jugoslovanske vojske v javnosti že ne bo govoril nemško”…lahko si predstavljate, da bi afera lahko imela hude posledice, pa se je k sreči uredilo brez represalij……… ………Marko, saj ti francoščine ne zamerim preveč…..me pa vedno pogreje, ko kdo zanemarja svoj domači jezik……tako sem pač vzgojen, kot vidiš iz zapisanega…..

  20. Nordstar pravi:

    Slike so slabe, namen je pa dober.

  21. En_pač pravi:

    Tomac, verjetno te zadnje čase precej pogreva, pa ne zaradi francoščine, ampak angleščine …

  22. Ursa pravi:

    Škoda, da niste šli na izlet z ladjico kakšen mesec ali dva nazaj, saj so bile čez poletje brezplačne vožnje za otroke po Ljubljanici z animacijo. Poglejte na http://www.colnarckova-pot.org . Upamo, da bodo tudi naslednje poletje….

  23. jaegermajster pravi:

    takole sem napisal pred leti:

    Kako mesto, ki ste ga že prevečkrat prehodili, zagledati na novo?

    Z gladine

    Ljubljana je mesto, ki svojo reko najprej pomanjša v imenu, nato pa se dela, kot da je ne bi bilo. Čeprav je Plečnik z neposrednim nagovarjanjem bregov skušal razrahljati Grubarjevo trdnjavsko racionalno prevzgajanje vode in se opravičiti za poniževalno spreminjanje male reke v nedolžno rečico, se na tej premikajoči vodi, kao ponosu mesta, kao cezuri med starim mestnim jedrom in novejšim delom, dogaja nič, ob njej pa komaj kaj.
    In ta komaj kaj je omejen na obrežji, na bregova med Šuštarskim mostom in Tromostovjem ter Tromostovjem in Zmajskim mostom, najprej s kafičarsko-sejmarsko promenado, zatem s tržnico in delnim spustom k reki znotraj ribarnice. Namesto okusa po urbanem turbopop in vonj po klobasicah na Špici, prepotena telesa maturantov in zvoki kitar pod vrbami pred trnovskimi bloki, zatem strmo protipoplavno korito, parkirišče med Samsaro in Čarlijem, vmes komaj kaj. A vedno iz varne razdalje mostu in nabrežja proti temni premikajoči se površini. Vedno od zgoraj k spodaj, redko obratno.
    Ko sva šeinšeenkrat gledala Jebiga: »Kje so čolni, kje so ladje? Povsod majo čolne pa ladje. Turizem, ogledi mesta. London, Pariz, Amsterdam, Beograd …,« nisva počakala na Noč na Ljubljanici (na, ob, v, mimo nje?), ampak sva si šla sposodit čoln. Najprej nisva vedela kam, v lokalpatriotski čolnarni so naju grobo odslovili, na Livadi pa nama je natakar dal kanu šele, ko sva ga prepričala o najinih dobrih namenih. V hipu je bilo vse drugače – mesto se je na ravni gladini vode najprej podvojilo, še enkrat zaživelo v lastnem odsevu ter se v strogem mestnem jedru, kmalu po Šuštarju, spremenilo v čisto optično situacijo. Nekje med Utrechtom in Benetkami.
    V počasnem travellingu in vseskozi zgornjem rakurzu so začele hiše izgubljati imena in oblike, oko, obrnjeno v nebo, pa je svoj ritem našlo v izmenjavanju črnin pod mostovi in belin pod nebom, prekritim z rahlimi oblaki. Na trenutke celo izkušnja, podobna Jarmuschevi viziji Dead mana – »they take him to the river and put him in the water«. Popolna vertikala pogleda. Od spodaj navzgor. Ljubljanica je samo še voda in nič več rečica, Ljubljane pa kdaj vmes sploh ni več.
    Tako kot v Makalonci, majhnem lokalu, izdolbenem v rob rečnega korita. Najprej umik pred frontalnimi pogledi, zatem spust k rečni gladini, na rečno gladino. Mikro geografski premik in povsem drugačna prostorska situacija, ki odpira, širi mentalni okvir Ljubljane in jo spreminja v drugo in drugačno mesto. Ne nov prostor, ki se prilagaja danemu okolju, temveč nov koncept, ki išče svoj kraj. Spust na rečno gladino. Eden izmed najelegantnejših načinov, kako v Ljubljani odplavati iz mesta, ne da bi ga zares zapustili.

  24. bucka pravi:

    @Jasna in chef:
    Tabla je bila enojezična, a bi morala biti dvojezična …

  25. 1tastar 1tastar pravi:

    Pa te je tisti, ki je scal pod mostom, vsaj zadel :?:

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.