Šurla proti Surli

Torek, 21. oktober 2008

Norčevanje iz ljudi — tako družbenih skupin ali konkretnih posameznikov — je v slovenskih razmerah nekaj skrajno hipokritičnega. Po eni strani gre za priljubljeno obliko kratkočasja, ki med nepoučenimi, nevzgojenimi in ne preveč pametnimi velja za normalen način vzpostavljanja medčloveških odnosov na razdaljo, v varnem zavetju zasebnosti in predvsem odsotnosti norčevanca. Po drugi strani pa gorje tistemu, ki se drzne iz ljudi norčevati javno! Celo v primeru, da se bo nehvaležna publika strinjala z vsebino oz. poanto norčevanja — in se pri tem hinavsko hahljala —, bo dejanje obsojala. O, ne, to pa ne. To ni lepo.

Ali se potemtakem še kdo čudi, da v slovenskih medijih skorajda ni satire? Se kdo čudi, da je je večina neslane, saj si ljudje z že tako pičlim in zasilnim smislom za humor ne upajo norčevati iz drugih, ker se bojijo družbene stigme zajebantov? In da še tiste redke duhovite primere satire nazadnje prepovejo, ker se tarče čutijo užaljene in ker je osebna prizadetost argument, ki nepreklicno povozi pravico do humorja?

Naj se najprej malo ponorčujem iz zadeve z vidika svobode in nesvobode medijev.

Mnogi ljudje v Sloveniji, celo novinarji in uredniki, so prepričani, da svoboda medijev pri nas ne obstaja. To seveda ni res. Če mediji ne bi bili svobodni, potem Silvester Šurla že ne bi mogel biti na odgovornem položaju v nekem tedniku domnevno nacionalnega dosega. Še več! O Reporterju si lahko mislimo karkoli, o Šurli si pa ne moremo in ne smemo. On je človek, ki ga imajo vsaj notranjepolitični in informativni uredniki na televizijah za kompetentno osebo, ki ji je vredno prisluhniti v okviru tistih njihovih bodisi duhamornih (TVS) ali hujskaških (Pop TV) soočenj in modrovanj v najbolj gledanih terminih. Svoboda namreč ni le to, da se politiki ne vmešavajo v kadriranje in urejanje medijev. Svoboda je tudi to, da profesionalna skupnost ne izvrže evidentno nekredibilnih, nekompetentnih, paranoičnih, užaljenih, neduhovitih, zateženih, fanatičnih, pristranskih kolegov, ampak jih potiska naprej in dela uslugo njim samim, sama pa se okorišča z njihovimi nebuloznimi izvajanji. Šurla ni nič drugega kot uredniček nepomembnega, obskurnega, marginalnega, tako rekoč alternativnega tiskanega medija — novinarski ceh pa ga je napihnil v nekakšnega Slivnika, ki je (bil) vsaj konsistenten človek in človek nekega formata, karkoli že je znal naložiti ali narediti.

Šurla je očitno človek, ki trpi za sindromom lastne veličine in pomembnosti. Samo spomnite se, kakšne je uganjal, ko ga lastniki niso hoteli potrditi za odgovornega urednika Maga. Takrat sem na blogu napisal, da se mi zdi “že po človeški plati neverjetno, kako je mogoče, da se nekdo tako krčevito oklepa odvzetega položaja in pri tem rohni po medijskih in političnih krogih kot kak pijanec, ki mu v lokalu nočejo postreči pijače”. Zato me njegova užaljenost zaradi lika reporterja Surle v Hri-baru in posledično prepotentno ukrepanje na TVS, da so parodijo njemu na ljubo morali preimenovati, niti najmanj ne preseneča.

Preveč pišem o Šurli. On ni pomemben. Pomemben je samo kot sicer nepomemben novinar in urednik s posebnim — in seveda tipično slovenskim, tako v smislu žurnalizma kot kolektivnega karakterja — nagnjenjem do teorije zarot, prehitrega sklepanja, površnega pisanja, politične pristranskosti in kar je še takih lastnosti, ki jih je možno ironizirati in karikirati, in seveda kot človek, ki se slučajno piše Šurla. Človeka s smislom za humor to avtomatično napelje k temu, da ga hudobno preimenuje v Surlo — kar se kot rokavica roki prilega zgoraj omenjenim lastnostim. Šurla je človek, ki je preprosto moral dobiti ironičnega dvojnika in imitatorja po imenu Surla. To je bila priložnost, ki je Bojan Kranjc, Jure Godler in Sašo Hribar niso mogli in smeli zamuditi.

Če je Silvester Šurla, ki živi in dela v svetu privatnih medijev, primerek svobode medijev, pa je Petar Radović — kot urednik na javni televiziji — primerek nesvobode. Od urednika razvedrilnega programa na nacionalki bi pričakovali, da bo premogel vsaj malo smisla za humor in da bo sposoben osnovnih miselnih operacij, s pomočjo katerih bi si prišel na jasno, kaj je sploh satira, kdo ali kaj je lahko njen predmet, kaj je lahko pri satiri pravno sporno glede osebnostnih pravic in kdo si sploh sme privoščiti, da bi bil zaradi norčevanja užaljen.

Prav, dopustimo možnost, da se pogruntavščina z reporterjem Surlo Radoviću resnično ne zdi smešna. Glede na siceršnje neslanosti, ki jih TVS prodaja kot humor, je to zelo možno. Tudi iz incidenta z glasbeno skupino Let 3, katere člani so v oddaji TLP nastopili z vrtnicami, zataknjenimi v ritno luknjo — zaradi česar je Radović nameraval suspendirati Kranjca —, lahko sklepamo, da je omejen in ozkogled purist, da ne rečem puritanec. Še kaj hujšega pa si lahko mislimo o njem kot o odgovorni osebi, ki je popustila neumestni pritožbi užaljenega posameznika in s tem samo še dodatno zatrla že tako ali tako zmedene slovenske pojme o tem, komu ali čemu se smemo — ali celo moramo — smejati.

Dnevnikov Objektiv, 18. 10. 2008

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 21. Oktober, 2008 ob 14:10 v kategoriji 93, Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

36 komentarjev na “Šurla proti Surli”

  1. Pris Pris pravi:

    Blogos ima ta trenutek med izpostavljenimi blogi kar dva zapisa o Surli oz. Šurli. Nekateri se sprašujejo, ali si sploh zasluži takšno pozornost.

    Šurla sam zagotovo ne. Lepo si ugotovil, da gre za nadutega užaljenčka in urednika pristranskega marginalnega tednika, ki mu Hribarjev vzdevek čisto ustreza. Problem svobode medijev in pravice do satire pa se še kako tiče vseh nas in blogerji moramo biti – tudi zaradi narave blogov – v prvi vrsti, ko se bo obsojala tovrstna cenzura RTVS in pritiski na ustvarjalce oddaj, ne glede na to, kaj si sicer mislimo o Hribarju, Šurli, Radoviću, Jonasu ali Crnkoviču.

  2. Pris Pris pravi:

    Hehe, glede na to, da sem ravno opazil tudi Simonin prispevek na isto temo, bodo očitno kmalu izpostavljeni celo trije zapisi na to temo. :D

  3. Jasna pravi:

    Prva dva stavka sploh ne razumem. Kdo je nepoučen, nevzgojen ne preveč pameten tisti, ki se norčuje ali tisti, ki v tem sodeluje? Vidim, da mi je slovenščina včasih ovira. Vse kar sem imela za povedati sem povedala Jonasu za tebe mi ni čisto nič ostalo. No more… no mogoče to. Nekateri se zgražajo kako to, da Šurle ne poznam. Prepričana sem, če bi bil tako neodoljiv kot si ti, da bi ga ziher poznala. Tako ga pač ne poznam.

  4. chef chef pravi:

    Pri primeru Surla je itak najbolj smešna njegova bebava užaljenost.

    Grem stavit, da so ga že v osnovni šoli zajebavali s Surlo.

  5. Rak pravi:

    Marko, kako pa komentiraš nedavno Šurlino izjavo, prebral sem jo na teletekstu RTV SLO, v stilu, da se z likom kar strinja, ker mu koristi, prav tako tedniku.
    Mene sicer tudi zelo zanima, koliko nove kakovosti bo lik reporterja Surle doprinesel k oddaji. Bodo bolj pomembne teme, ali Surla.

  6. Jasna pravi:

    Chef: Točno tako! Jonas, Hribar, Godler, Kranjec & co.so itak na osnovnošolskem nivoju. Sploh Jonasov blog: Surla do tal. Tako se dela v osnovni šoli. Marko je malo boljši vsaj ne piše o njegovem nosu in dlesni ampak o njemu kot novinarju.

  7. Grega pravi:

    Odlično napisano! Sploh poanta glede satire v slovenskih medijih je zadela žebljico na glavico.

    Mogoče pa sta tudi Šurla in Radović postala del ekipe Hribarja in je bilo vse skupaj samo ena genialna, skupna akcija.

  8. chef chef pravi:

    @Jasna: A Surla ima dolg nos? Tega nisem vedel. Jaz sem nadimek Surla razumel bolj kot štos na račun vtikanja nosu v stvari, ki se ga nič ne tičejo.

  9. david.pelko david.pelko pravi:

    MC. Trije naslovi na vrhu, Jonasov, Simonin in tvoj. In vsi tako ali drugače govorijo o Šurli. Simona je stvar zajela še širše, ampak vseeno!

    A je to tako pomembna tema? Kaj ste se vsi tako zapičili v to? Ne razumem!

    p.s. Vem, da je vsak neodvisen in piše kar hoče, ampak vseeno!

  10. Jest pravi:

    Šurli je časopis uspel, Vam, MC, pač ne.

  11. milena pravi:

    v bistvu ob vsem pisanju o Šurli lahko dodam le to, da mi je zmeraj všečno, če se ponorčujemo iz človeških napak, moteče pa mi je, če se norčujemo iz točno določenega človeka.
    Zakaj ravno iz Šurle?
    Če se ozrem okoli sebe, bi lahko bil- roko na srce- domala vsak izmed nas priročna tarča nekemu Hribarju: eden ima prevelik nos, drugi majhnega tiča, tretja preveliko rit….Napak v naši osebnosti, oz. značaju pa je lahko nešteto, nekdo kot je Hribar, bi jih z lahkoto našel.
    Žal je tako, da se tovrstne pritlehne manire v Sloveniji označujejo za “pristen in izviren humor”
    :-(
    priča smo jim tudi na Blogovju, pa se le redki s takim načinom smešenja posameznikov ne strinjajo.
    Očitno nimajo novodobnega smisla za humor.

  12. Kolenkišta pravi:

    “Šurla ni nič drugega kot uredniček nepomembnega, obskurnega, marginalnega, tako rekoč alternativnega tiskanega medija”

    Reporterju lahko očitaš pomanjkanje kvalitete, a je daleč od marginalnega medija. Desni tisk brez Reporterja? Ga ni, razen če prebavljaš Družino in Demokracijo. Jaz ju ne.

  13. Jasna pravi:

    Chef: Jaz sem slišala neke priče, pri Hri- barju, da ima dolg nos. Vsi novinarji pa so itak njuškala, morajo bit.

  14. blitz blitz pravi:

    david, “je to tako pomembna tema? Kaj ste se vsi tako zapičili v to? Ne razumem”… Pop kultura pač. Biti del črede. Sem eno tako ravno v soboto med fuzbalsko tekmo slišal: “ubi, ubi, ubi žabara!”. V pomanjkanju eht močvirnikov tudi Domžale zaležejo. :sad:

    Malce si krivičen do Simone, v njenem prispevku je Surla samo en kamenček v mozaiku.

  15. Robert L. Tuva pravi:

    Resnično dobra kolumna. Tako so za moj okus napisane stvari, ki konkretno vplivajo na javno mnenje.

    Spomnil bi, da ne samo v Sloveniji, da imajo s satiro probleme tudi v ZDA, kjer so se nedavno še demokrati “zategnili” ob sicer demokratom naklonjeni New Yorker s teroristoma Obamo in njegovo ženo na naslovnici.

    Po drugi strani pa je Palinova zadnjič nastopila v oddaji Saturday Night Live in lahkotno prenašala šale na njen račun. Morda je njene sproščenosti kriva prav tista naslovnica New Yorkerja in veliko takratnega debatiranja …

  16. Vanja pravi:

    Zanimivo. Kot,d a se menja oblasgt. kar naenkrat ni na udaru Jankovič ali Pahorjevi plakati…zdaj so na udari desničarski trobentarji….Piha nov veter in raprli smo jadro….zaenkrat nam gre kot namazano…..

  17. chef chef pravi:

    @Pelko: Za moje pojme je to odločilna tema za razumevanje nehumornosti Slovencev. S te strani smo med najbolj zadrgnjenimi narodi na svetu, žal. Zato se tudi smejemo vsemu sranju, ki nam ga servira Đuro.

    @Jasna: Eno je pronicljiva surla, drugo pa trobezljanje brez kritičnosti.

  18. djubre pravi:

    @vanja: ti tako ne prebavljaš crnkoviča, da si ga že nekajkrat zapored neupravičeno skritizirala. jadro gor ali dol.
    važna je vsebina, mislim. pa tudi tisto o pahorjevem plakatu ste narobe razumeli. sam kot volilec sd-ja, si z lahkoto predstavljam, da bi objavil takšen zapis o pahorjevem plakatu. daleč od tega takrat, da bi šlo za kakšno tenkočutno blatenje njegovega imena, kot je tedaj komentirala simona.

    drugače pa, ja, kaj naj drugega kot, da se s crnkovičevim zapisom strinjam. mislim, s pogledom na svobodo satiriziranja, šurlovih pisanj in lika surle še nisem imel priložnost spoznati.

  19. misa pravi:

    Če Šurla lahko nastopi v Piramidi, zakaj Surla ne bi smel v Hri-baru?

  20. mgerencer pravi:

    Čakaj, a ni bil tule še včeraj en zapis o državnih novinarjih ali pa so komunisti začeli že sabotirati? ;)

    Btw.greš na Laibache v Filharmonijo?

  21. david.pelko david.pelko pravi:

    @Chef, da smo zadrgnjeni se prekleto strinjam.

    Vsa ta naša tragikomičnost je prišla do izraza včeraj, ko nas je obiskala kraljica. Meni vse skupaj deluje kot tista risanka, ko velikan obišče Liliputance. Glede na to, da smo gostili že Clintona in Busha, kar ne morem verjet, kakšno brezvezno govoričenje o obnašanju pred kraljico, oblačenju in ostalim zadevam. Kot, da bo na to prekleto večerjo prišlo vseh dva milijona Slovencev. Čakal sem, da še kdo objavi, da se prdeti pred kraljico tudi NE sme.

    JOJ, JOJ, JOJ!

  22. Jean Tonic pravi:

    duhamornost na TVS vs. hujskaštvo POP TV…. Bravo! Ne bi mogel boljše in krajše opisati bedne realnosti slovenskega TV političnega komentatorstva/novinarstva….

  23. Jasna pravi:

    mgerencer: Kaj bojo Laibachi izvajali? Bacha oz. tisto svojo zadnjo ploščo? Veliko dela so vložili ampak mislim, da oni tega niso sposobni v živo odigrati. Verjetno bo: pritisni play. To me pa res zanima!

    Chef: Sem že zgoraj napisala, da nimam pojma o Šurli in o njegovem trobezljanju za katereg Hribar dobiva navdih za šankom, ker ko vidi kozarček baje se mora prijeti za njega. Poznam samo privlačne novinarje ala Crnkovič ali kurbirje ala Modic. No pa še kaj vmes mogoče perverzno-privlačnega Štefančiča.

  24. mgerencer pravi:

    Hja, verjetno bo res tako – torej laptop, pardon Imac. No, mogoče pa jim bo Filharmonija posodila kakšnega glasbenika :) Nek napovednik obljublja doživetje in edinstven spoj slike ter zvoka – se že bojim malo…

    Sicer pa:

    http://mgerencer.blog.siol.net/2008/05/28/poslusamo-glasbo-laibachkunstderfuge-2008/

  25. kinkitone kinkitone pravi:

    Jaz imam pa karto že.

    Aja, to glede nosa. Saj ima Godler nos povprečne velikosti. Je pa res, da je v oddaji pobarvan rdeče. Nos.

  26. 1tastar 1tastar pravi:

    Jaz sem satirik, samo ti potem rečeš, da sem kmet :!:

  27. simonarebolj simonarebolj pravi:

    1. Hišni blogerji se ne dobivamo na pirčku, da bi se dogovarjali, kdo bo o čem pisal, ampak je izbira svobodna in včasih se zgodi, da nas več piše na enako temo, enako, kot se dogaja po vseh drugih medijih. V kolikor se ne kloniramo v sporočilih in pristopih je več zapisov na eno temo celo zanimivo branje.

    2. Osebno me je za zapis o humorju inspiriral Crnkovičev prejšnji prispevek, kar sem z linkom v zapisu tudi omenila in s Surlo vred zapakirala v prispevek o burkanju na Slovenskem na sploh. Temu primerno je Crnkovič, sklepam, tudi spremenil moj naslov za prvo stran, kar glede na kontekst pozdravljam, saj ne gre eksplicitno za pisanje o Surli.

    3. Pisanje o tem Surla primeru se meni osebno ne zdi povsem nepomembna stvar. Še posebej po izkušnji s svetovnim bobnenjem o karikaturah Mohameda. To, da se nekomu fržmaga, ker ima s tem promocijo Šurla ali Hribar, ker mu gre eden ali drug na jetra, je irelevantno za samo obravnavo pojava!

    @Djubre:
    Jaz takrat nisem najedala Crnkoviču, ker je pošimfal plakat Pahorja. Težila sem zaradi konteksta političnih prispevkov in uravnoteženosti šimfanja, ker ni šlo za noben izjemen primerek marketinškega kiksa. Poanta je podobna, kot je meni eden izmed komentatorjev tokrat očital, zakaj natančno ne navedem, kdo so ustvarjalci predstave, ki jo driblam in za katero predstavo gre. V tem primeru nisem s prstom pokazala, ker gre pač za ploho enako že vnaprej skonstruiranih afengunc mizerij in bi se mi zdelo krivično posebno izpostavljat eno, samo zato, ker sem se jaz takrat privlekla do stola. V večini primerov pa se strinjam s kritiko komentatorja.

    In Crnkovič, kot je kasneje zapisal v drugi kolumni, ni volil SD, zato tvoj argument razočaranega volivca nad plakatom ne igra vloge. Ne trdim, da je v tem primeru sploh pomembno, koga je Crni volil, ker mislim, da ni pomembno, ampak samo tako … zaradi natančnosti, za kaj kdaj pravzaprav gre.

  28. rokg. rokg. pravi:

    Šurla je v redu. Reporter pa je zapolnil nišo in je precej zanimivo branje. Tako rekoč prepovedana staja.

  29. Jasna pravi:

    mgerencer: Laibachom pri Bachu ne sme noben pomagati, ker potem to ni več Laibach. Ah, še pevec ne bo imel nobenga dela. Meni Bachove fuge na tem CD-ju zvenijo nekako prazno. Čeprav je truda ogromno. Jebi ti zvok in sliko na na “pritisni play”. Fajn bi bilo, če bi se dobilo nekaj glasbenikov z diplomo klavirja v žepu in odžgali fuge na sintih.

  30. djubre pravi:

    @simona rebolj: kot kaže tvojega takratnega komentarja nisem posebej ponotranjil oz. pomožganil. tako kot si zdaj navedla, je smiselno.

    ah, saj res, šlo je za Zares, vendar je takrat navajal, da bo volil SD. v bistvu je pa vseeno, SD in Zares, ker sta tesno povezana. sam sem to zapisal, ker s emi je v mojem ožjem kontekstu razumevanja zdelo relevantno. tako pa sem zdaj dobil na znanje tvoj širši kontekst in sem vesel, da sem ga ponotranjil. ušel mi je še zadnji kanček upanja, da kdaj kaj narobe napišeš. hehe.

  31. lordwales pravi:

    Kdo pravi da pri nas ni satire -politične, kaj pa toti list?

  32. Vanja pravi:

    djubre tudi jaz se strinjam z vsem zapisanim in Crnkovič je napisal dobro kolumno. Sem ga pa hotela malce podražiti glede njegove hm kako naj rečem naključne kritičnosti, ki se nekako sovpada z menjavo vladajočih opcij. In v novinarstvu sem tega precej zasledila. če mu delam krivico se opravičujem Marku in univerzumu!
    Ker praviš, da sem ga že drugič napadla neupravičeno, domnevam da misliš na njegovo kritiko o Đurotu, vendar me ni motilo to, da je skritiziral Đurovo delo temeveč se mi zdi, da je MC pač nacionalno obremenjen. Lahko pač,d a sem brcnila v temo, ne bi bilo prvič, me pa termini Neslovenec ali kako Bosanec zna nategniti Slovenca ne zdijo na nivoju.

  33. djubre pravi:

    aja, drugič in ne nekajkrat zapored, le kaj si mislim. sam nisem dobil občutka, da je nacionalno obremenjen, pa sem nacionalno obremenjen balkanoid.

    jah, razumem, da si ga hotela podražit, še posebej, ko si mi to zdaj tako lepo razložila. naj bo to vse o tem. verjetno sem jaz brcnil v temo in ugani kaj, tudi to ne bi bilo prvič.

  34. Jasna pravi:

    Simona : Marko je volil nekega pevca iz Zaresa. Upam, da ni Jana Plastenjake ( sori, Marko ne morem, da te ne bi zezala). Valjda je volil Lada Leskovarja? Meni že dolgo intuicija govori, da tem arogantnem napihnjencu Golobiču ni za zaupati. Nekaj trobezlja o ženskih kvotah, ko pa Kresalova izrazi željo, da bi rada bila predsednica parlamenta jo zelo nežno nogira in postavi Gantarja, ki
    mu je za to funkcijo bilo malo mar. Pfej! Če bi bila Kresalova bi mu rekla v tist oranžen filozovski ksiht: ( pička ti materna!)
    Funkcija predsednice parlamenta bi se Kresalovi lepo podala, pravnica je, lepo govori, na tej funkciji ne more narediti nobene škode in si jo je nazadnje tudi želela. V preteklosti so se pravniki vedno dobro obnesli v tej vlogi.

    Glede Hribarja je tako: zdi se mi, da on ni objektiven, da so animirani levi politiki pri njemu samo zaradi lepšega, da mu pač noben nič ne očita, smeši na najbolj niskoten način pa desne in to tako, da povdarja in se norčuje tudi iz fizičnih lastnosti.

    Godlerju vloga Surle sploh ne leži. Godler se dela ful pametnega (baje preučuje relativnostno teorijo) in, če je že tako pameten kaj pa rabi Jonasa za mentorja? Šarec ne rabi nobenga mentorja. Na živce mi gre še iz TLP-ja, ker ko vidim kakšneg tipa, da igra klavir pretvorim se v uho. Slišala sem kako se pri bolj zahtevnih stvareh moti. Kako mu ni nerodno ? Valjda misli, da ljudje to ne slišijo. Naj nikar ne misli, da je Jure Ivanušič, ker Ivanušič je dober , Godler pa ne!

  35. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @djubre:
    Še bolj komplicirano je. Ampak drugič.

    Nazadnje sem na primer prav poceni neprevidno Bojana Krajnca preimenovala v Boruta Krajnca, pa nisi opazil. Kdo ti je kriv … Mogoče ti za RD poklonim kakšen svoj res nebulotičen pubertetniški tekst … boš dobre volje vsaj deset let … hehe …

    @Jasna:
    Jaz sem tudi volila nekega pevca iz Zaresa … haha … ker je tudi moja osebna izkaznica pač določala, da moram obkrožit Lada Leskovarja, če hočem volit Zares. Sem se odsmejala že sebi za tisto volilno škatlo na Vegovi, pa se mi ne ljubi še Crniju režat.

    Dvomim, da lahko Golobič sam diktira, kje bo Kresalova in dvomim, da ga položaj Kresalove bolj skrbi od položaja svoje stranke s svojimi kandidati … Lahko bi se mu očitalo, da ni postavil kakšne ženske iz svoje stranke na čelo parlamenta, ampak veretno ni tako primerne, da bi se lahko kosala z Gantarjevim renomejem. Tole z ženskami bo še težavno.

    Odkrito povedano tega pri Hribarju nisem opazila. Tudi se ne spomnim norčevanja iz fizičnih lastnosti desničarjev, medtem ko bi bili vsi levičarji brezprizivno prikazani najlepši … hehe … Dopuščam pa možnost. Bom pozornejša.

    Godler mi je kot Surla okej in pri Hribarju na sploh. Tudi za klavirjem me niti najmanj ne moti. Vse obvlada. Me pa moti na blogosu, ker piše brezvezarije na brezvezen način in prodaja vuhmepišovske štose za mimogrede. Ne potrudi se niti pol toliko kot za Ono, pa tudi tisto je brezveze. Šlepanje samo in zgolj na ime. Upam, da ne bo začel še prepevat in plesat. Jaz sem na primer v tem oziru plebejka, ki bi morala bit bojda vesela, da sem na obisku za določen čas in se zavedat plebejskega pedigreja, ki te po defoltu rukne nazaj na njivo. Osebno sem v življenju odklonila dve donosni priložnosti, ker me je bila sram, saj sem bila mnenja, da nisem primerna kot nekateri, ki so se pulili za isto. Baje to počnejo samo kreteni. To sem jaz. Vsak angažma sem si pridelala z referencami, da sem vredna podpore. Pa sem bila enkrat tudi pohojena iz drugih razlogov. Ker se mi ni zdelo, da bi se morala dat fukat tako in drugače, če mi ne paše. Skratka … razumem tisto poanto o gori Makarovičeve, zato si jemljem pravico, da se mi bruha ob kameradarskih hihitanjih, nazdravljanjih in neupravičeni nadutosti. Z veseljem bi videla ogromno piscev, pevcev, plesalcev … ki tako obvladajo zadeve. Pa ne vidim. Redkost so. Vidim pa naokrog polno nonšalantnega kameradskega blefa, ki se drži za roke in si dviga ponos z rezgetanjem nad boljšimi, češ, eh, koliko je tega, pa tako malo prostora. Lažnivost in hinavščina.

    Tudi Godler je poseben in je redkost. Ampak ne med pisci.

  36. 1tastar 1tastar pravi:

    Simona, imaš prav. Že, odkar imam internet, se čudim, kaj Godler počne med hišnimi blogerji. Še Jonas je biser proti njemu!

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.