Bugaboo generacija

Sreda, 5. november 2008

Vozičke bugaboo so začeli v Sloveniji prodajati tik pred Oskarjevim rojstvom. Ko sem ga prvič videl, mi je bil všeč — a kaj, ko smo ravno kupili drug voziček. Po več kot dveh letih se ne spomnim, zakaj ravno quinnyja (model buzz, plus dreamy košaro in maxi-cosi lupinico z easy-fix podnožjem), toda vsekakor je to bila slaba izbira (razen teh zadev za v avto). Quinny je po zaslugi nemogoče šasije težek, okoren, težko ga je obračati, še težje zložiti; nekoč mi je “avtomatski” mehanizem za odpiranje skorajda odščipnil prst, da sem kričal od bolečin in ohromljen klical na pomoč; penasta guma na ročaju za porivanje je od obrabe (enoletne!) počila in odstopila, tisto na varovalu pa je Oskar preglodal; je pa tudi popolnoma nepraktičen za tovorjenje torb in vrečk.

Ker sem to pomoto moral nekako racionalizirati, sem se odločil, da mi bodo bugabooji šli na živce približno tako kot quinnyji. Pri tem mi je pomagalo tudi to, da so se v zadnjih dveh letih neverjetno razpasli. Bugabooji so hitro postali la poussette de choix du Tout-Ljubljana. V Ljubljani je vsak drugi voziček bugaboo. To je v nasprotju z normalno alokacijo blagovnih znamk in s pričakovanji, da bi lahko bilo toliko ljudi sposobnih prepoznati kvaliteto, za katero jim je sicer malo mar. Toliko bugaboojev med vozički je nekaj takega, kot če bi v Sloveniji nenadoma prevladali Applovi računalniki.

Mislim tudi, da vozički niso artikel, ki bi ga bilo treba preoblačiti, tako kot je bila nekaj časa moda mobitelov, ki smo jim menjavali ohišja. Tudi niso stvar fancy dizajna. To se mi zdi kontradiktorno zlasti pri tudi precej popularnih stokkejih. Ti so dokaz, da lep dizajn, apliciran na neprimeren predmet, lahko deluje grdo. Ali mogoče neprimerno apliciran? Po drugi strani je namreč res, da pa Bloomov hiperdizajnerski fresco stolček zgleda odlično!

Vse to z vozički pa navsezadnje tudi priča, da so Slovenci za mobilnostne zunanje aspekte svojega naraščaja pripravljeni odšteti velike denarce. Še huje! Pri vozičkih je zdaj ta, zdaj ona blagovna znamka očitno pomembna, medtem ko veljajo otroška oblačila znanih znamk za nastopaštvo. Kakšno so delali nekateri komentatorji na mojem blogu, ko sem objavil Oskarjeve — v modnem smislu sicer benigne, pa tudi ne drage — all-starke! Bolje, da novega Burberry marsovčka za Oskarja in pajaca za Jonasa sploh ne omenjam! A kakorkoli: grem stavit, da se v bugaboojih vozijo (tudi) premnogi otročički, ki jim starši striktno kupujejo oblačila v H&M ali drugih trgovinah podobnega ali še nižjega cenovnega razreda. Pa kaj bi se čudili? Saj je tudi pri odraslih tako. Avtomobili, ki jih vozijo Slovenci, so nad njihovim standardom, oblačila pa so podpovprečna.

Kljub temu, da se quinny ni obnesel, nisem bil navdušen, da bi Jonasu kupili nov voziček. Zdelo se mi je neumno, da bi pri dveh otrocih kupovali že četrti voziček. (Vmes smo kupili še prehodnega dvojnega — rabljenega, na Bolhi, no name, no logo —, ko je bil Oskar nekaj časa v varstvu z vrstnikom.) Prepričal me je šele sicer nenamenski finančni prispevek babice in prababice. Pa tudi prodajalka je ob nakupu pripomnila, da štirje vozički na dva otroka še ni najhuje. Kar ona pomni, je absolutni rekord osem na enega!

4S

Tokrat ni bilo dileme: Maclaren. Maclarna ima že Oskar. V model quest mod je presedlal pri enem letu (sicer 6m+). (Model Lulu Guinness dizajn je bil preveč punčkast.) Tako sva z Nino Jonasu kupila model 4 seasons (0+), ki je sicer kilo težji od Oskarjevega, z nekoliko večjimi koleščki, bolj tapeciran, predvsem pa z veliko dodatki (transportna torba, štiri podloge, zimska vreča). Maclarni so izjemno vodljivi in praktični, ravno prav majhni in veliki vozički, ki zloženi zavzamejo malo prostora. So pa tudi popolnoma nešminkerski, low key, navidez nič posebnega, neupadljivi — za nameček pa še poceni. Oskarjev maclaren je stal petkrat manj kot njegov quinny, Jonasov in Oskarjev skupaj pa polovico bugabooja. Ni čudno, da jih ne vidim veliko. Navidez uredniški, v resnici pa plačan in verjetno sponzoriran kriptopromocijski člančič v Obrazih, kjer je maclarna svoje Lilu hvalila Anja K. Tomažin, očitno ni vžgal. Mogoče zato, ker je rekla, da je edino, kar pri tem vozičku pogreša, spremenljiv naklon naslona za hrbet.

Ima namreč tri stopnje.

Jana (V imenu očeta)*, 4. 11. 2008 — (z dodatki)

⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯⎯

* Kolumna v Jani se od prejšnjega meseca seveda ne imenuje več Oskar in jaz. Da bi imel v naslovu imeni obeh ta malih, zraven pa še fotografijo vseh treh, bi bil čisti overkill. Nekaj časa sem razmišljal o tvrdkasti varianti Crnkovič & sinovi, a sem si premislil. Mislim, da je končna odločitev V imenu očeta kar pravšnja.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 5. November, 2008 ob 23:45 v kategoriji BabyBlog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

80 komentarjev na “Bugaboo generacija”

  1. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Ooo, Baby blog pa sem že kar nekaj časa pogrešal. V glavnem, včeraj zjutraj se mi je po nočni pisalo in sem repiciral na tvojo predzadnjo kolumno (raje vidim da izveš od mene kot od koga drugega, tematika pa se mi je tudi zdela zelo zanimiva), tako da si bom dovolil prilepit link:

    http://volkec.blog.siol.net/2008/11/05/birokracija-z-razlogom/

    Pa brez zamere

  2. Mihelič pravi:

    Mi imamo popolnoma isto kombinacijo kot vi, se pravi Quinny Buzz in Maxi Cosi in smo z njo zelo zadovoljni. Glavna prednost vozička je, da je tricikel, kar olajša manevriranje.

  3. Vanja pravi:

    Marko, nisem vedal, da ima žeilico za humor. Prvi del kolumne je zelo zabaven!
    Ja pleh je v Sloveniji pomemben, začne se pa že z vozički. Mi imamo chicco in smo čisto zadovoljni.

  4. mgerencer pravi:

    Oskar in jaz zveni prijetno in puhasto.

    V imenu očeta pa napol mafijsko. Mi že igra glasba iz Botra in predsmrtno hropenje:”maščujte me moji sinovi, maščujte!”.

  5. Vanja pravi:

    Meni pa v imenu očeta zveni cerkveno.

  6. zvezdica zaspanka pravi:

    blazno dolgočasen prispevek za nekoga, ki ima otroka starejsega od treh let in ne potrebuje vec vozicka…….no, za novo pecene starse je pa najbrz obupno aktualen……. ja, ja, se se spomnim…….:))

  7. aljosa pravi:

    Marko,
    tole je očitno popolnoma mestna varianta, že na grad moraš imeti težave s temi malimi kočeščki priti…

  8. đorđe pravi:

    Sori……sam če se tebi zdi butasto, da so bugaboo-ji popularni, je to pač tvoj problem…….in kot lastnik bugaboo-ja se zagotovo zanj z ženo nisva odločila zaradi tega, ker bo pa otrok v bugaboo košarici blažen, ampak je prevladalo nekaj drugih zadev (btw v igri sta bila buzz 3 in cameleon)…..bugaboo je lažji od quinny-a in medtem ko se tebi npr. ne zdi 3-4 kg nobena huda razlika, vprašaj raje nežnejši spol, kaj njim pomeni vsak dan desetkrat prestavljat 12-13 kilsko “kravo” ali 9 kilski voziček……seveda so tukaj še drugi faktorji: penjena kolesa….je štirikolesnik, po dveh sprehodih skozi ZOO sprednje kolo na quinny-u pleše kot boyband na tripu :) , je v celoti pralen v stroju itd !!!……tko da ni vse design, ker roko na srce mi je buzz celo nekoliko lepši ampak, jebiga…prevladal je razum ;) …..v mojem primeru tvoja teorija o pozerstvu mladih staršev ne zdrži.

  9. solata pravi:

    kaj pa Jane Slalom

  10. prelogar pravi:

    Ta pa je dobra. Da ti voziček skoraj odščipne prst – ohromljen od bolečin klical na pomoč -

    Sedaj mi je jasno šele zakaj vsi problemi okoli kavča pri selitvi.

  11. Vanja pravi:

    Uh recite kar hočete, meni je strašno všeč, ko očki poznavalsko govorijo o vozičkih. pa se le premikamo na bolje! Juppiii, mogoče bodo naši otroci bolj zdravi in boljši ljudje od nas..upam!!!!!

  12. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Volkec: No hard feelings!

    Aljoša: Problematičen teren za voziček z majhnimi koleščki je edino šoder – če ga preveč nasujejo. Sicer pa je moj cross country rekord z Oskarjevim maclarnom ekstremni sestop čez kamne in korenine po sicer uhojeni poti na slapovih Krke pri Šibeniku. Spal je kot dojenček. No, ne sprašuj, kako je šlo navzgor.

    Đorđe: Sploh ne dvomim, da je bugaboo v vseh ozirih bolj praktičen od quinnyja.

    Prelogar: Dokler ne pride vmes prst, si ne moreš mislit, s kakšno silo mehanizem pri odpiranju potisne šasijo narazen. Pomoč pa sem rabil zato, ker z eno roko ne moreš zapret vozička, da bi si osvobodil ukleščen prst.

  13. Jak pravi:

    En Maclaren Quest je pri nas še vedno v kevdru, čeprav ga mali ne rabi več že celo večnost – preprosto, voz se tako fino zloži, da še zdaj nikogar ne moti … Super za na pot, letalo, you name it, pa še košarica spodaj je čisto okej za kak nakup ali rezervne cunje (in je quinnyjeva zložljiva varianta ne premore). Sem pa malce bolj skeptičen za 4 seasons – v zimski sezoni je Q/Speedi s svojo “obilnejšo” košaro in tapecirungo po moje malce bolj komot za “zelo tamale”. So pa Maclarni striktno mestna izbira, mi v provinci smo vsaj za štart rabili malce bolj robustne zadeve :) )))

  14. đorđe pravi:

    @Vanja….je v tvojem postu možno opaziti kanček cinizma? :)

    Drugače pa če je to letelo name, se o stvareh, ki predstavljajo konkreten strošek (800+ € ni malo) vedno dobro pozanimam in jih proučim…….hvala bogu za svobodo dostopa do informacij :D

  15. Petra pravi:

    Iz dosedanjih izkušenj najrazličnejših mamic sem ugotovila, da vsaka prisega na svoj voziček kot na absoluten zakon, le Quinnyja so mi res doslej vsi odsvetovali. Bogaboo-ji so mi sicer všeč in vem, da so tudi vredu, ampak nakup takšnega vozička se mi pri mnogih zdi zgolj prvi korak v pretiravanju oziroma pomanjkanju občutka, ko se ves čustven veseliš naraščaja.

    Tudi midva sva pravkar opravila nakup in se odločila za Chicco Trio 3s – rešitev se nama je zdela najbolj praktična in “good value for money”. Za 579 evrov sva dobila lupinico, košaro, športni del, sistem za v avto, zimsko vrečo, prevleko za dež in torbico. Pri Bogaboo bi za vse to odštela več kot 1000 evrov. Lahko bi si sicer to privoščila, pa se nama je zdelo preprosto neumno.

    Seveda sva voziček kupila v Italiji (mnogi so mi svetovali, o čemer sem se vnaprej tudi prepričala na internetu: poglej pri nas, kupi pa v Italiji ali v Avstriji, kjer so isti modeli vozičkov po 100 evrov cenejši kot pri nas). Tako kot Marko opaža nenavadno število predragih Bogaboojev v Sloveniji, sva tudi midva opazila, da naši prodajalci živijo na lovorikah razmišljanja čustvenih staršev v pričakovanju: 100 evrov gor ali dol, samo da ima naš naraščajček vse najboljše. Zato so v povprečju vse stvari za otroke pri nas dražje.

    Aja, pa ne mi reči, da v časih, ko mediji tako zelo radi govorijo o “revščini”, 100 evrov ni veliko denarja. Kaj šele zapravljanje za Bogaboo voziček …

  16. Darja Hughes pravi:

    Zanimivo… kako razmišljate, Slovenci. Jaz sem nekoliko drugače naravnana in mi znamka pri teh zadevah (in otroških oblekah) ne pomeni nič. Predvsem mora biti funkcionalen, kvaliteten, ličen in v dobrem stanju. In čim bolj poceni, saj je to potrošni material. Ko sta bila otroka majhna, smo za takšne stvari kot so otroški vozički vedno iz principa poiskali kakšen second-hand.
    Ampak to seveda ni tipični slovenski stil razmišljanja. :)

  17. đorđe pravi:

    Tut jaz sem mel možnost bugaboo-ja dobit v UK kar nekaj ceneje, pa vendar ti iz izkušenj povem, da je reševanje reklamacijskih zahtevkov, v tujini kupljenih izdelkov, zelo “zabavno”…….tako da ja: vse lepo in prav……pojdi po voziček v Italijo oz. Avstrijo, ko pa bo kaj potrebno popraviti pa ti bodo redki slovenski zastopniki zastonj popravljali, v tujini kupljeno robo…..lahko pa sam neseš/pošlješ v tujino izdelek z garancijskim zahtevkom.

    Aja…pa še to……ta nakup ni bi narejen samo za 1x :D

  18. Petra pravi:

    @Đorđe:
    Ah ja … najrajši imam pa argumente v slogu “vsemogočnosti Slovencev”, ko baje “samo mi nekaj znamo zrihtat”.
    Vsekakor ti hvala za skrb, a dobila sva dve leti garancije in se zaenkrat z nakupi v tujini ter uveljavljanjem garancij še kar dobro znajdeva. Je pač treba biti pismen in vljuden, znati kaj vprašati, pa je vse mogoče. Ne nazadnje smo vsi skupaj v EU
    (se pa strinjam, da se v tvojem primeru ni izšlo – UK je vseeno malce dlje kot Italija, kamor lahko praktično anytime skočiš na odlično italijansko kavo in še kaj kupiš zraven).

  19. patricia pravi:

    lepo je imeti najlepsi vozicek. tak, da se vedno znova ob pogledu nanj razveselis in si cestitas k izbiri izgleda. glede funkcionalnosti pa ……. ne samo vozicki, tudi ostala otroska oprema je taksna, kot da bi rabila se vsaj naslednjih 20 let, da bi postala uporabniku popolnoma prijazna. vozicki so vsi po vrsti ali storasti ali tezki, avto sedezki so trdi in tezko pritrdljivi, da ne omnenjam oblacilc za novorojencke, da si hrbet zraven polomis. ali pa kopalne kadi, se prej. ko sem se sama prebijala cez to obdobje, sem vecino casa premisljevala, ce so ljudje, ki to dizajnirajo, ze kdaj od dalec videli otrocka. mislim, da bi se na tem podrocju dalo se veliko izpopolnit. ha, pozabila sem omenit se visek, otroske posteljice!!! to je sele zabava, najprej za vratne misice, potem pa se za otrokovo glavo. svasta!

  20. Jure/olki pravi:

    “Sploh ne dvomim, da je bugaboo v vseh ozirih bolj praktičen od quinnyja”

    Pa daj samo poglej kdo se vozi za njimi!!!! Ma katero od teh afnastih mamic zanima kaj drugega kot POZA. POZA in nič drugega!!!

    Same narihtane princeske, ki imajo zveličano mednožje, mulce pa smrkave in usrane, ker se jim malce da ne gabi brisat rit, sredi tivolija, kjer na promenadi ja ne smemo videti, da njena princeska ali prinček na redko kaka, do polovice hrbta.

    Danes je vse samo še POZA. Biti cool in fancy, pa magari z novim kreditom…

    Občasni šofer neuglednega 120Eur vrednega Maclarna, starega 6 let, ki za razliko od ostalega šodra, ki smo ga polomili prej ko v letu, še vedno brezhibno opravlja svoje poslanstvo.

  21. Darja Hughes pravi:

    Jure/olki : hvala bogu še eden pameten.

  22. mweiss pravi:

    Off the record.
    Vozički in ostala otroška šara me ne briga, me pa zanima zakaj Reboljeve in Gartnerja ni več med hišnimi blogerji? Pri njiju je vsaj kaj izbrati in prebrati. A raja res toliko naklika Žnidaršiča, Jerkičevo in tisto kvazi fotografinjo, da so SIOL-u pomembnejši od pišočih in razmišljujočih?

  23. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Reboljeva in Gartner sta bila podaljšana hišna blogerja (3+3+1 mesec). Bulovčeva kot deficitarna fotografinja ostaja do nadaljnega. Prihajajo novi hišni, ki bodo verjetno samo tri mesece, tako kot je zadeva zamišljena. Sicer pa lahko oba omenjena bereš še naprej, le na vstopni strani ne bosta več napovedana.

  24. david.pelko david.pelko pravi:

    MC. Če je nekdo dober, bi moral ostati. In če od nekoga ni nič (npr.: Jerkič) bi moral oditi.

    Priznam, da se s Simono in Iztokom največkrat niti ne strinjam in se mi zdi, da včasih hude kvasita, tako da bi jima kar usta zaprl (kot ti včasih meni), ampak sta bila velikokrat s svojimi teksti zanimiva in delovna. Nabrala sta tudi veliko komentarjev in zagotovo velik obisk.

    Ne razumem, kako sta lahko zgoraj omenjena odpadla, Jerkičeva pa ostala. Tudi Jenšterle in Košak sta zrela za odhod. O.K. s Košakom se da včasih lepo skregat in tudi lepo pogovoriti, Jenšterle pa ni ne vem kako ustvarjalen. Krneki.

    “Delovnih konjev” se ne menja. To je sicer moje skromno mišljenje, vendar se bo zagotovo marsikdo strinjal z mano.

  25. Darja Hughes pravi:

    Na vsak način bi se podpisala pod to, da je treba obdržati SIMONO REBOLJ in me pravzaprav zelo moti, da ste jo na SIOLU skenslali. Pravila gor ali dol. Njeni blogi, kontraverzni ali ne, so bili zelo kvalitetni. Iztok, no ja, saj je bil delaven, ampak produktvinost ni istovetna s kvalieto.

    Torej, če je kaj moči v glasu ljudstva, bi rekla, da glasujem, da pride Simonin blog nazaj med hišne.

  26. nevenka nevenka pravi:

    Marko, jaz pa podpiram spremembe. Tisti, ki pa radi berejo določene bloge, naj jih pač berejo še naprej.

  27. đorđe pravi:

    @ Petra…..smo malo hitro užaljeni kaj? :S……vse kar sem želel rečt je, da sem bil ničkolikorat primoran kupiti izdeleke v Sloveniji samo zato, ker so bili zastopniki za določeno znamko v Sloveniji zelo “prijazni” in nekako niso hoteli razumeti istega argumenta kot si ga podala ti…saj smo vsi v EU.

    @darja&jure

    Ja spet smo pri tem…..vse kar je dražje, bog ne daj da bi si skromni Slovelnceljni privoščili…ne živimo vsi po motu, nek se vidi razkoš.

  28. Darja Hughes pravi:

    đorđe : in po čem ti sklepaš, da smo “skromni slovenceljni?” Ali bi bilo možno, po tvoji enoumni slovenski naravnanosti pomisliti, da smo morda tudi takšni, ki smo presegli okvirje takšne snobovske (slovenske) potrošniške miselnosti? Seveda ne, to bi bilo popolnoma imaginarno. (….)

    Kaj pa ti veš op meni ? LOL :)

  29. Darja Hughes pravi:

    Oh, še to, đorđe, . ali veš, da so na britanskem dvoru tudi reciliirali (in jih še vedno! ) otroške vozičke in celo obleke za otroke? Naravnost grozno skopuštvo, a ne? ( Ali morda pametno razmišljanje glede izkorišačnja denarnih sredstev za bolj rentabilne investicije ??? ) A, đorđi?

  30. Darja Hughes pravi:

    popravljam : RECIKLIRALI

  31. Vanja pravi:

    đorđe, ne sploh nisem mislila sarkastično. Res me veseli!!!!!
    drugače pa, gledati na dol nekoga, ker nima bugaboo-ja ali pa ga gledati dol ker ga ima je zame two sides of the same coin. In jure olki se malo preveč ukvarja z mednožji kao afnastih mamic, briga naj se zase. meni gre na živce takšna mentaliteta, naj počenjo kar hočejo. Jaz bi tudi imela volvota-če bi si ga lahko privoščila, ker je udoben, kvaliteten, zanseljiv, varen. in mimogrede, bis e našel kakšen Slovenček, ki bi mu šlo to v nos in bi me proglasil za afnasto to in to z ne vem kakšnim mednožjem.
    glede simone se pa strinjam, nazaj za hišno, njeni prispevki definitvno zaslužijo plačilo. pa tudi Iztok, čeprav zelo plehek in včasih malo bitast, je pa zabaven in izbira dobre teme. Je pa res, da morda v Simonimi družbi nekateri ne sijejo tako zelo…če se že kaj primerja. In to zna biti pa zoprno, se strinjam

  32. Darja Hughes pravi:

    Hvala Vanja, se strinjam s tabo, đorđiju pa skromno sporočam, da jaz imam VOLVOTA. Zaradi omenjenih kvalitet. :)

  33. tekumze pravi:

    Berem da oimate pripombe cez quinnyje. Mi ga imamo ze 2 leti in to tanajvecjega, Quinny Confort XL. Glavni razlog za nakup pa ni bila moda ampak prakticnost. Ker o plocnikih lahk samo sanjamo se je uporabljal pretezno po poljskih poteh, makadamu in se hujsih terenih in tam prav pridejo prav napihljive gume in se je dobro obnesel. Druga prednost je da lahko otroka imas obrnjenega priti sebi, lahko pa tudi gleda naprej. Ko je blo treba smo ga zlozili in vso prtljago zraven in tudi za vec dnevni dopust ni blo treba kakih stresnih prtljaznikov. Klub veliko kilometrov je se vedno dobro ohranjen, tko da smo zelo zadovoljni,

  34. Andreja pravi:

    Nisem še mamica, tako da sem ostala kar brez besed, ko sem prebirala ta post. Človek ne more verjet, da obstaja toliko vrst vozičkov…
    Jao, pa ta kapitalizem…

  35. Čofotajka pravi:

    Se javlja ena, ki ima Bugabooja in kupuje v H&M-u:). Pa da obrazložim, zakaj, da bo mogoče za našo “sorto” malo več razumevanja. Bugabooja sem kupila, ker živim v dugem nadstropju brez lifta, ker sem drobno bitje, ki ji že teh 9 kil povzroča težave, ker nisem tehnični tip in je sestavljanje/razstavljanje tega vozička simple, ker imam en majhen avto, kamor se lahko stlači redkokateri voziček, ima 4 kolesa, je primeren za nemestni teren, … Vozičkov s takimi značilnostmi ni ravno veliko (vsaj pri nas) – zame sta v poštev prišla dejansko samo dva. Torej ne gre za blagovno znamko, nastopaštvo, … Je bil kupljen po temeljitem premisleku, med vsemi vozički pri nas se je pač izkazal za najbolj praktičnega za moje potrebe. Pa vsaj kašna tri leta bo v uporabi in tisto ceno nekako pogoltneš. Iz praktičnih razlogov pa nakupujem tudi v H&M-u, groza, ne? Obleke namreč noro hitro prerastejo, zato jih večinoma nakupim tam, kjer so stvari kvalitetne in ugodne. Ravno zato se mi zdi uporabna vrednost Burberryjevega plaščka veliko manjša od prepopularnega Bugabooja. Tudi nastopaštvo sama bolj povezujem s prvim kot z drugim.

  36. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Čofotajka: That was my point. Lahko bi bila kupila dve, tri kile lažjega in še bolj manipulabilnega maclarna za 350 namesto bugabooja za 800 €. Sicer pa priznam, tako pač je pri teh zadevah. Vsak ima svoje argumente in vsak lahko prezre kak dober voziček.

  37. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Aja, Andreja: Vozičkov je toliko kot avtov. Imaš minije, smarte, športne, karavane, enoprostorce, kombije, terence, doubledeckerje. Imaš pa tudi nepregledno količino accessories za vse te variante. Najbolj neverjetne so recimo rokavice za porivanje vozička. Da si človek ne bi poškodoval civilnih rokavic ali kaj. Čisto navadne, podložene goretex rokavice na palec. Samo zato, da pašejo k vozičku. (Če se ne motim, k Aprici.)

  38. gorans pravi:

    Crnkovič & sinovi. “&” bi se naj bralo “i” ali “in”, Predvidevam, da prvi, ker če bi bilo slovensko, bi tudi sinovi ne bili sinovi, ampak sinova …

  39. đorđe pravi:

    Darja, tebi sem pa res stopil na žulj :)
    Take it easy……če ti pač napišaš pod Juretov post, da je zaradi tega posta pameten, tvoj problem. Meni osebno se ne zdi nič pametnega v zmerjanju in brandingu ljudi na podlagi enega fuc*ing vozička, ki si ga ta oseba lasti. To je skoraj tako kretensko kot tista, ko nekdo vidi človeka v dobrem avtu in si misli:”lej ga lopova, sam pozira, pa ziher je nakradu za tale avto”.

    Btw, tudi sam sem zelo varčen v everyday life-u……od življenjskih stroškov do večjih nakupov in tudi z veseljem sem sprejel t.i. second hand blačila za otroka in za nosečnice od prijateljev in tudi sam ne vozim avta za 30k evrov……zdaj pa če se mi je pač zdel vredno kupit praktičen in lep voziček, ki stane 800€, sem pa pozer moj otrok pa posran in poscan? (……get a life……or even better…..live and let live ;)

    Bom namenoma malo v kakšno mlako porinil voziček, da ne bom toliko pozornosti vlekel nase, ko se bova z ženo sprehajal po ljubljanskih ulicah….haha

  40. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Gorans: Dvojina bi me pa v tem primeru zelo motila. Ne bi dobro zvenelo.

  41. blitz blitz pravi:

    Ja, že pred časom sem začel opažati, da so vozički postali statusni simbol, celo bolj kot avto. Najbrž zato, ker za Quinnya ali Bugaboo pa res lahko vsak napraska, medtem ko je Audi večini vseeno nedostopen. Tudi moja žena ga je hotela pred štirimi leti imeti, pa nisem popustil. Še zdaj me s škrtuhom zmerja. Meni pa so že iz principa zoprni izdelki, ki jih oglašujejo preko popularnih TV serij.

    Marko, glede hišnih bi pa imel eno vprašanje? kakšna je to formula 3+3+1? Formula pozabe? No ja, malo spominja na sestavljanje naše vlade, ko stari podaljšujemo rok uporabe :wink: jaz mislim, da bi morali ne glede na kakovost bloga hišne menjavati vsake toliko časa – morda je 3 mesece premalo, lahko bi bilo 6 mesecev, vendar se ne bi zamenjali vsi naenkrat. Vsak mesec bi zamenjal enega. Mislim pa, da bi morali menjavate vse hišne, s tabo vred. Razen Jonasa in tebe stalnih hišnih itak nihče ne bere, razen tega pa ti objavljaš tekste, napisane za Dnevnik, za katere si itak dobil že enkrat plačano. Mislim, da bi se lahko za nas, blogovsko bralstvo posebej potrudil, če že dobiš plačano.

  42. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Škrtuh: Tako imenovani VIP hišni blogerji so (smo) eno, hišni (izbrani iz množice 9943 blogerjev) pa nekaj drugega. Ti rotirajo na tri mesce ali na 3+3+1, če jih pozabimo zamenjat in potem rečemo, pa naj bojo še malo, ker so tako dobri. Tudi VIP hišni rotirajo, se pravi prihajajo in odhajajo. Od prvotne ekipe (od septembra 2006) smo stalnica samo Jonas, Tadej, Košak in jaz. Od naknadnih ima najdaljši staž Jenšterle. Vsi drugi so prišli pozneje, v različnih fazah, nekateri so vmes že tudi šli. Nekega dne bomo tudi mi.

  43. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Aja, nimam slabe vesti, ker objavim tudi tisto, kar je že bilo objavljeno v tisku. Dovolj objavim tudi ekskluzive za Blogos. Sicer pa, kaj se pritožuješ? Ali morda bereš Dnevnik ali Jano?

  44. Mimi pravi:

    Da nadaljujem nit o vozičkih…
    Tudi jaz sem fenica Maclarnov. Res so praktični.
    In uganite, kateri voziček rula po ulicah, avtobusih, parkih Londona, in to v šik Kensingtonu in Chelsea – ne Bugaboo in ne Stokke – res je, Maclaren!

  45. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @david.pelko:
    Večjega veselja MC – ju sploh ne bi mogel nihče naklonit od komentatorskega vica, ko mu pride v imenu podpore kakovosti in pridig o neumnostih solit pamet nekdo, ki hkrati “globokoumno” pametuje, da pri Michaelu Jacksonu in Tomu Waitsu zaznava po njegovem primerljivo vprašljive vokalne in poetične kakovosti, a jima priznava izmerljivo visoko stopnjo prepoznavnosti in priljubljenosti … hehe …

    @Nevenka:
    Nazadnje sem se lahko tako cinično nasmejala izrabi določenega pojma, kot si jo podala ti v imenu “sprememba” (politično res popularno v zadnjem času), ob množičnih zlorabah pojma “zavist” v s strani raznih slabovestnih rabljev in bleferjev na sceni … Jerry Springer sploh ni tako nadpovprečen simbol banalnosti in primitivizma, kot se zdi. Povsem povprečen je.

    @mweiss:
    Pomembnejši očitno so … zaradi klikanosti in še česa uredniškostandardnega pa zagotovo ne.

    @D. Hughes in Vanja:
    Hvala za palec. Simbolično.

    @MC:
    Če je že padel odgovor, pa takšen ne pritiče uredniku, ampak kvečjemu administratorju, ki mu ni treba nič več od formalnosti pač štekat. Se strinjam, da je podpora vsebinski in slogovni kakovosti, kaj šele izvirnosti, pri nas zgodovinsko kronično v deficitu, kar ima tudi svoje zelo razpoznavne razloge in zelo človeško odgovornost po slovensko za stanje. Ne morem pa verjet, da je v deficitu fotografinja Anka Bulovec. Kar zaboli me v prsih ob takšnih ganljivih informacijah, četudi jih preberem pod sumljivo bugaboostar merilcem antideficitnega smisla življenja po standardu od H&M navzgor. Sem mislila, da je ob poplavi fotografov v Sloveniji pač uredniku v zadovoljstvo, da je našel eno nivoju ustrezno pred nosom na blogoterenu, ki pokriva fotoobjave, ki jih je nekoč pokrival urednik kar sam, pa ga je minilo amatersko veselje. Da bi pa tako skrbel za pravičniško formalno operiranje med hišnimi, kot skrbi eksplicitno za tiste, ki prihajajo od “spodaj”, vzbuja dvome in izpade rahlo žaljivo v argumentaciji.

    Osebno privoščim Anki Bulovec nadaljevanje, ker rada verjamem (na fotke se ne spoznam), da je kakovostna, ustvarjalna in vredna podpore ter kvečjemu zato v možnem deficitu, brez siceršnjih srečnih okoliščin. Kar zelo razumem. Ostalo sem preverila kar na svojih plečih z blogoeksperimentalno simulacijo “trga” … kako pripeljat do prepoznavnosti blog, ki je že v kali po vseh standardih siceršnjih pravil igre privabljanja bralcev deficitaren material v vseh ozirih. V blogosferi se na tak način celo da preizkušat svoje meje verjetnosti, če imaš voljo zapravljat čas in delo zastonj, ker v imenu zastonj ni nič odvisno od osebnih poznanstev in drugovrstnih oblik politike. Nebesa.

  46. Vanja pravi:

    Simona, kaj bi pa rada? Saj si dobila podaljšanje termina. Že tako, si MC v grdo luč spravila, ker kdo je pa še slišal, da urednika takole zasenčiš. Pa še upiraš se mu od časa do časa. Nekateri pač imajo službo, drugi ne. tisti, ki jo imajo- jo imajo ne glede na kvalitete in sposobnosti, in tisti ki je nimajo prav tako.

  47. blitz blitz pravi:

    Snob, ni hujšega, kot da si vsak povprečnež snobovsko robo privošči, kajne? :wink:

    Z odgovorom glede hišnih blogerjev me nisi prepričal. Še manj presenetil. Že razumem, da so bili najprej hišni, potem pa raja, izmed katere so se nekateri povzpeli do statusa drugorazrednih hišnih. Ni problema, ne vidim pa razloga, zakaj se to ne bi smelo spremeniti. Vsake toliko časa je potrebna ne samo sprememba frisov, ampak tudi sistema, sicer stvar izgubi privlačnost.

    Mislim, da je moj predlog precej logičen. Tako, kot je zdaj, vsekakor nima smisla, ker večina hišnih nikogar ne privlači. Še huje je, da se mnogim sploh ne da pisati in jemljejo to samo še kot eno tezgo več. Kar navsezadnje škodi ugledu denimo svetovnega prvaka, ali ne? Tisti, ki so odnehali, so verjetno odnehali zato, ker se jim ni ljubilo napisati niti enega bloga na teden. Razen Guštija, ki je najbrž ugotovil, da bo več plačal za odškodnino, kot bi zaslužil :wink:

    Premisli o mojem predlogu. LP, Škrtuh

  48. blitz blitz pravi:

    Aja, pa še to, tvoj komentar 43, odlično si me :lol:

    Res je, Dnevnik sem meni se zdi enkrat v življenju kupil, zaradi nekega razpisa, jano pa včasih moja Frau kupi, pa jo prelistam. Ampak običajno na sekretu samo preberem Prostovoljno pred poroto, seveda samo vprašanje, ne odgovorov. :lol:

  49. afna pravi:

    Mi smo šele snobi. Imamo bugabuja, pa še Burberry bundico (da mini bademantla niti ne omenjam). Jasno, da je bil voziček (pre)drag glede na konkurenco. Racionalno pojasnilo je, da si občasno pri šopingu privoščim malo neracionalnosti. Še sreča, da nekateri možje to tolerirajo… ;-)

  50. anka pravi:

    Blitz, pred odgovori porote se pa najbrž že p….

    Sicer imamo pa mi isto kombinacijo vozička, kot MC, ki smo jo po polovični ceni odkupili od tamalinega bratranca. Meni se že ta qunni in kosi zdi pregrešno in nepotrebno drag. Za po terenu je kar dober, za v prtljažnik moraš imeti pa najmanj karavana ali prikolico zadaj.

    Največkrat mi je kar nerodno, ko grem po vasi in vsi zijajo, kako dober voziček imamo in dajejo pripombe. Celo sosedov 95 letni sričko je strokovno ugotovil, da je pa najbrž to zelo dober voziček. Niti predstavljam si ne, kakšen je šele ta bugabu.
    Večje neumnosti kot so te lupinice še nisem videla. Pa prenašanje tega. Saj moraš biti najmanj dvigovalec uteži, da dvigneš otroka in lupinico. Pa kako težko je to nositi z eno roko na eni strani, da me kar zanaša. Ali pa obstaja kakšna posebna tehnika prenosa le tega? Na to, kako bodo to mamice nosile po porodu, niso izdelovalci niti pomislili.

  51. Darja Hughes pravi:

    Blitz, se strinjam s tabo, da bi bilo bolj zabavno, če se že gredo tole zamenjavo hišnih – da se zamenjajo tudi nekateri (zeh zeh) ostali. Če že ne vsi, pa vsaj večina. To je, če so interesi na pravi strani, seveda. Me pa med drugim zelo firbec matra, kako in s čim so si nekateri hišni priborili svoj častni stalni status?

  52. Vanja pravi:

    anka, ali pa mamice po carskem rezu….

  53. chef chef pravi:

    Jaz mislim, da te vozičke itak dedki kupujejo.

  54. rubinstein pravi:

    A je kdo pomislil, kako zaviralen, otroku škodljiv je čas, ki ga ta prebije v vozičku? Psihologi opozarjajo na neprecenljiv telesni stik z njim. Lahko da pretiravam, ampak edini sprejemljiv voziček je človek, po katerem pleza ali pa naj pleza po tleh. Zanj ni nobene potrebe ga vozit po poslovni četrti kot lutko v vetrini. Voziček samo za nujne prevoze in za starše invalide. A sem prehuda? Imam znanko, ki je otroka vedno nosila v nekakšni torbi z ročajema. Otrok je zaostal na celi črti in sta bila starša čisto obupana. Ne vem, koliko se pred tem pomisli na dojenčkovo temeljno potrebo po stiku.

  55. Marko Crnkovič pravi:

    Rubinstein: Domnevam – ali celo upam –, da sami nimate otrok.

  56. rubinstein pravi:

    Uf, Marko, ta je bla pa nizka. Hvala, pa za vikanje tudi..,jaz sem res hotela samo opozoriti in z “a sem prehuda” in “lahko da pretiravam” se hotela izogniti nesporazumom. Nimam nič proti vozičkom, še manj proti staršem, ki so mi z vozički O. K., ampak ni z njimi v nobeni smeri za pretiravat. Verjetno si mi nekaj vrnil še od nazaj, a res brez zamere, če sem (redko)kdaj preveč pikra. Sem taka po karakterju, da si upam naivno povedat (skoraj) vse, kar si mislim,zato res bolje, da nimam otrok. Tud tega ne vzet preveč zahudo, prosim. lp

  57. rubinstein pravi:

    Vem, da je olajšanje dati otroka v voziček, tisto z invalidi sem pa res zapisala iz svoje izkušnje, ker brez vozička pa ne bi preživela.
    Sicer res nimam otrok.

  58. rubinstein pravi:

    Veš, Marko, tudi v meni je še nekaj otroka in kot vsak človek bi vsaj od enega izobraženca pričakovala bolj prijazen prvi odziv na moje komentiranje. Tudi če sem malo zgrešila temo. če se mi ne opravičiš, me brez skrbi na tvoj blog ne bo več, pa si misli ali domišljaj karkoli. Jaz upam da sem se, opravičila.

  59. Jasna pravi:

    Zvezdica Zaspanka je napisala, da je skrajno dolgočasen prispevek za tiste, ki imajo starejše otroke ali ki jih sploh nimajo. Meni ni bilo dolgočasno. Z zanimanjem sem prebrala in ne morem verjeti kakšne so to idiotarije, da nekdo kupi za dva otroka osem vozičkov. Kam pa pridemo, če bi se vsi tako obnašali? Zemljo in okolje bi zasuli z brezvezno kramo, ki se še reciklažo ni. Pa tudi, ti Marko kupuješ že četrti ali peti voziček? Kaj je kapitalizem naredil od ljudi? Ni mi jasno zakaj otrok potrebuje več kot en voziček? To je prvoklasni idiotizem!!!!

    U predvolilnih kampanjah so nekaj govorili o stiskah mladih družin. Po tistem kaj ti pišeš Marko, da je Ljubljana preplavljena z vozički najvišega cenovnega razreda ne bi rekla, da je tako. Ali si ti videl 4-5 Bogaboo-jev, pa je to že veliko? Koliko si jih približno videl? Tudi v drage “cotke” ne bi metala denarja. Dizajnersko “cotko” ne kupiš iz razloga, ker je kvalitetna pa jo boš zaradi tega dolgo nosil. Če obleke nosiš nekaj let, si že klošar u današnji družbi. Vozičke ne bi primerjala z Applovimi računalniki, ker so ti postali cenovno bolj dostopni, pa vseeno ni takega navala na njih. Noben od mojih prijateljev in znancev ga nima, no razen enga grafičarja, ki ga je isključno kupil zaradi narave svojega posla in ne zaradi dizajna.

    Brezveze mi je, da se nekaj vtikuješ v Anjo Tomažin, sploh ti, ki lahko hvališ nekatere stvari vsepovprek, če pa kdo od komentatorjev zateži češ koliko so ti plačali na čisto popizdiš in naženeš z svojega bloga tistega, ki ti to očita. Mogoče tudi Anja ni bila plačana, tudi če je, pa kaj potem! Anja mi je vedno bila fejst punca.

  60. 1tastar pravi:

    Če boš Oskarju kupil vse. kar ponujajo, boš pa rabil bajto s vsaj 300 m2 veliko garažo :)

  61. Marko Crnkovič pravi:

    Rubinstein: Vzamem nazaj izrečeno in se opravičujem. Trditev, da so vozički samo za starše invalide, se mi je zdela preveč fanatična za nekoga, ki ima otroke, ali prepotentna za nekoga, ki jih nima.

    Jasna: Če preveč gledaš Pop TV, potem mogoče misliš, da pol Slovenije živi s 300€. Pa ni čisto tako. Bugaboojev vidim 4 do 5 samo na enem sprehodu skozi Center. Pa saj ne mislim, da bi to bilo dokazno povezano z zgornjim stavkom.

  62. anka pravi:

    Rubinstein, jaz se pa strinjam s tabo. Stik otroka in mamice je neprecenjiv in ga ne more nadomestiti noben bugabu. Dr. Sears v Povezovalnem starševstvu itak priporoča samo štorklje v prvem letu in čimveč nošenja otroka v naročju. Jaz mu kar verjamem. Če pogledamo na bolj primitivna ljudstva je čisto normalno, da mati prvo leto neprestano nosi otroka v naročju, to je pač najbolj naraven kontakt in način in se nikomur ne zdi čuden. In otroci iz takih skupin ljudstev, seveda niso scrkljani. Bugabu&co. je izmišljotina moderne dobe in kapitalizma. “Zmagovalni” izdelek je vsekakor prenos otroka v lupinici.

    Medve štorkljice sicer še nimava. sva pa že spekli piškote v kengurujčku.(oz. s kengurujčkom) Tamala je vsekakor bolj uživala, kot v maxi in kosiju. Sicer ima pa dr. Sears nešteto razlogov še za druge meni ljube načine kontaktiranja z otrokom.

    Ravno tako je rojevanje leže, izmišljotina stroke, ker lažje manevrirajo okrog, če pacientka leži.(kdor ne verjame, naj pogleda k Jonasu). V naši porodnišnici Ciganke nagonsko težijo k porodu čepe in kleče. One že vejo, ker niso še tako ferderbane kot me.

  63. rubinstein pravi:

    Uf, sem si oddahnila, no, tako se naredi, ja. Nesporazum, ker ne poznam tegob staršev in ker sem se malo površno izrazila. Otroku želite starši vse najboljše in zanje vse naredite in premalo spite in se odpovedujete. Jaz samo kdaj malo popestvam, izkoristim pa vsako priliko za podučevanje..kar vem.. hm, poklicna def.
    lp

  64. rubinstein pravi:

    Anka, meni se poleg naročja, zdi škoda, da živijo otroci v okolju, kjer se ne morejo kar prosto plazit po tleh in raziskovat ter se gibat. (upam, da nisem spet kakšnega ustelila) A lupinica je tista vreča z dvema ročajema?

  65. Marko Crnkovič pravi:

    Rubi: Voziček je v bistvu davek na sodobni tempo življenja, ki zahteva večjo naglico, kot je zmorejo majhni otroci (tudi če že hodijo), in posledica tega, da 5-10-12-kilskega otroka človek pač ne more kar naprej nositi. Seveda pa je telesni stik nekaj neprecenljivega – in to tudi vsi počnemo, vozički gor ali dol. Mislim tudi, da noben otrok ni prikrajšan za telesni stik samo zato, ker ga vozijo v vozičku. Tudi nošenje mu po mojem ne bi pasalo zelo dolgo. In tudi drdranje kolesc mu ziher prija.

  66. rubinstein pravi:

    Marko, hvala za razsvetljenje.. sej to vem, a za nadaljevanje tvojih komentarjev bi ti lahko bilo prav, da sem malo skrenila s poti (kot jaz navadno).
    Mater imam slab dan danes.

  67. Jasna pravi:

    Potem so afriški ali eskimski otroci najsrečnejši.

    Marko: Pa saj so res na POP-u kreteni. Prejšni teden so se vtikovali v tisto omejitev od 500 evrov za upokojence, potem so najdli neko gospo, ki je tako uboga, ima pa kakšen cent več od 500 evrov. Ne vem kako lahko delajo tako kretenske prispevke, omejitev mora bit in pika, škoda vsake razprave.

  68. david.pelko david.pelko pravi:

    @Simonca: ne sekiraj se. Saj razumeš, hotel sem povedati, da si proti Jerkičevi še ti dobra :mrgreen:

    Si zdaj bolj zadovoljna?

    p.s. če napišem, da bi Ti in Iztok morala ostati hišna, me ne rabiš takoj napizdit. Malo več kulture, prosim :mrgreen:

  69. david.pelko david.pelko pravi:

    p.s. MC, a so ti kaj plačali za tale bugabu blogec?

    Kar ne morem verjet, da bi pisal o dotični blagovni znamki in ne o vozičkih na splošno.

  70. bošti pravi:

    … boga bo( ta) generacija…

  71. Marko Crnkovič pravi:

    Pelko: Ti si človek, ki nerad verjameš, jaz pa človek, ki se mu zdi samoumevno, da mu verjamejo. Da ne bova spet začenjala …

  72. david.pelko david.pelko pravi:

    @MC, no problem, nisem imel namena kaj začenjati, samo čudno se mi zdi.

    O.K., če ti je točno ta blagovna znamka všeč, ti pa verjamem, zakaj ne.

  73. Marko Crnkovič pravi:

    Mah, tudi če so vozički že blagovne znamke, to ni v nobenem primeru nekaj znamenitega in fascinantnega. Voziček je navsezadnje samo komad navadnega hardvera, ki ne more vzbujat ne vem kakšnih asociacij kot drugi kultni predmeti. Res pa je, da obstajajo boljši in slabši. Ali vsaj bolj ali manj primerni za določene ljudi z določenim lifestylom. Ni pa med maclarnom in bugaboojem take razlike kot recimo med Nokio E90 in Blackberryjem.

  74. Si. R. pravi:

    Morda bi bila bolj primerna (in manj na film spominjajoča) verzija lahko “V imenu očetov”?

  75. Si. R. pravi:

    Aja, je pa res, da verjetno ne maraš govoriti v imenu skupine :-)

  76. jablana pravi:

    Uf, zdaj, ko sem prebrala ta blog in komentarje, sem dobila občutek, da sem svoje otroke vzgojila na drugem planetu – za 3 otroke 2 vozička oziroma trije za pet otrok – smo kombinirali z bratovima dvema. Pa ena otroška posteljica za vseh pet. O znamkah nimam pojma.
    Pa je zadnji komaj dobra 4 leta star.

  77. jablana pravi:

    se opravičujem, ker sem spreminjala komentar, pa sem vmes prehitro stisnila oddaj.
    Seveda sem govorila o zadnjem otroku, ki je dobra 4 leta star, ob branju komentarjev pa sem dobila vtis, kot da sem jih vzgajala pred 50 leti.

  78. juju pravi:

    no če tole v članku vsaj malo drži se splača dat tistih par evrov razlike med mklarnom in bugabujem:)
    http://www.zurnal24.si/otrok-otroski-vozicek/zstil/vasotrok/79926

    ps. sm tud sama ponosna voznica bugabuja in tisti ki ga imamo vemo zakaj ga hvalimo:)

    pa se orpavičuje da ni nikjer vejc.

  79. vibram five pravi:

    Another hand, she took a bookmark in the book, look in the vibram five process of reading, perhaps she walked in the far end willow tree, she is reading in the five fingers breeze. Perhaps this is the west wing of the book the vibram fivefingers unrelieved by or proper.

  80. vibram fivefingers pravi:

    vibram fivefingers is at an unprecedented pace experienced five fingers prospects the craze using the times, walking in the forefront using the times. the comparison of option styles is unique,it’s the five finger shoes which i like best.Often see this sort of modeling.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.