Omnium sanctorum

Ponedeljek, 10. november 2008

Lani spomladi je Ivo Boscarol predlagal, da bi ukinili 2. januar in 2. maj kot dela prosta dneva — skratka, skrajšali novoletne in prvomajske praznike za en dan. Popadljivi sindikalisti so se seveda takoj čutili dolžne pripomniti, da je za bogate gospode vsak dan praznik in da njihovi čudni predlogi torej ne presenečajo. Ker je po mojem gledanju na svet vsak dan praznik neglede na človekovo materialno premoženje, sem bil raje na Boscarolovi strani. Zdaj pa še sam dodajam predlog za ukinitev tako imenovanih krompirjevih počitnic ter dneva reformacije in dneva mrtvih kot dela prostih dnevov.

Tako kot mi ni jasno, kako si je ljudski glas lahko izmislil tako butasto metaforo za jesenske šolske počitnice, mi tudi ni jasno, zakaj bi morali ubogi šolarji po komaj dveh mesecih od začetka pouka en teden počivati. Še več! Le dva meseca po jesenskih počitnicah jih obdarijo z novoletnimi, iznajdljivo umeščenimi med božič in dan samostojnosti ter novo leto, z malo koledarske sreče torej s še eno tedensko ali celo desetdnevno dozo lenarjenja. In potem spet zimske počitnice že čez mesec in pol. Te so glede na klimatske spremembe vedno bolj skregane z letnim časom in z rekreacijo, primerno za ta čas, za nameček pa tudi povsem nenaravno desinhronizirane s koncem ocenjevalnega obdobja — polletja, kot se je včasih lepo reklo. In potem še prvomajske po enaki koledarsko-praznični shemi.

Slovenski osnovnošolci in dijaki so vsaka dva meseca na počitnicah, ki trajajo tudi krepko čez en teden. Kljub temu pa kar naprej poslušamo o njihovi preobremenjenosti in o storilnostno naravnani šoli. Zmotno je prepričanje, da počitnice zmanjšujejo pritisk na otroke. Ne. Če ta pritisk res obstaja — sam sicer mislim, da ni tako (hudo) in da je to bolj problem staršev in pedagoških strokovnjakov, ki se jim otroci neupravičeno smilijo —, potem izhaja kvečjemu iz sprotnega urnika, iz tempa razlaganja snovi, iz kurikuluma in iz splošnega sistema učenja in ocenjevanja, torej iz kvalitete časa, ki ga prebijejo v šoli, in načina izdelovanja le-te. Počitnice so zgolj legalizirano špricanje, potuha s strani tistih — šolskih oblasti, seveda, brez razlike levičarskih in liberalnih, kar smo jih doslej imeli, neglede na strankarsko pripadnost —, ki imajo slabo vest, ker vidijo, da sistem ne deluje dobro.

Šolski odpustki nas pripeljejo do dneva reformacije. Zakaj praznujemo dan, ko je Martin Luther pribil svoje teze na vrata wittemberške cerkve? Ker je bilo to dejanje, ki je spremenilo tok evropske zgodovine in zahodne civilizacije? No, prav. Ker je bila reformacija pomembna tudi za zgodovino Slovencev? No, prav. Ker je lepo oz. ekumenično, da imamo pri vseh teh katoliških praznikih, ki jih je posvojila tudi država, vsaj enega protestantskega? No, prav. Ali pa morda zato, ker si Primož Trubar kot velik Slovenec in prosvetitelj zasluži, da mu podobno kot Prešernu vsako leto izkazujemo hommage? Absolutno. Sam bi bil še najbolj zadovoljen, če bi bi namesto dneva reformacije imeli Trubarjev dan — če bi praznik torej očistili religioznih konotacij. V nobenem primeru pa po mojem to ne bi smel biti dela prost dan.

Predvsem pa ne bi smel biti dela prost dan 1. november, dan mrtvih, vsi sveti, solemnitas omnium sanctorum, praznik vseh svetnikov (kanoniziranih in neznanih). Za začetek je treba povedati, da so slovenski civilni obredi, ki jih izvajamo 1. novembra, v bistvu to, kar katoliška liturgija praznuje dan pozneje, 2. novembra, kot commemoratio omnium fidelium defunctorum, dan vseh vernih (in pokojnih) duš. A kakorkoli: dan spomina na mrtve je postal podoben komercialni ponaredek, kakršna sta valentinovo in halloween, le da ni tako nov in ne tako evidentno uvožen — in da pri tem asistira celo država. Razlika je tudi v tem, da 1. novembru daje navidezno legitimnost občečloveška pieteta do mrtvih, za nameček pa ga domnevno osmišlja še novodobno spogledovanje s smrtjo in umrljivostjo kot nečim, brez česar naj ne bi bilo mogoče normalno — pristno in polno, kot rečejo — živeti svojega življenja. Narobe. Normalen človek, ki je že kdaj izgubil ljubljeno osebo, ne bo preživel dneva, ne da bi se nanjo spomnil in jo sam pri sebi počastil s čim vrednejšim kot pa s kičasto aranžiranimi krizantemami in plastičnimi večnimi ogenjčki. Na subliminalnem nivoju je ta prvonovembrska pokopališka evforija vsekakor znamenje kolektivne afinitete do morbidnosti in samopomilovanja, češ, kako smo ubogi, ker smo izgubili bližnje, lahko jim vsaj okrasimo zadnji domek — in potem to počnimo čim bolj množično in istočasno, vsi naenkrat, da se potolažimo z zavestjo, da nismo edini, ki smo tako ubogi. Več ljudi ko počne isto, bolj se jim zdi to normalno.

Slovenija ni edina država, v kateri praznujejo dan mrtvih. Niti ni edina, v kateri je 1. 11. dela prost dan. A ta lokalna intenzivnost čaščenja umrlih, ta mešanica recikliranega poganstva in retro tercialnosti, modernizirana z bizarno navezavo na počitniški lifestyle in konzumeristične navade, presega meje originalnosti nacionalne identitete in že meji na ekscentričnost. Zato sem proti.

Dnevnikov Objektiv, 8. 11. 2008

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 10. November, 2008 ob 11:35 v kategoriji 93, Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

60 komentarjev na “Omnium sanctorum”

  1. maja pravi:

    Sem takoj za to, da se vse to ukine. Mi gre to stalno prekinjanje utečenega delovnega ritma skrajno na živce. Potem se ti pa vse delo in razni roki nagrmadijo na tistih par “počitnic in praznikov praznih mesecev”.

  2. dare pravi:

    Pred leti (kmalu po uvedbi) sem v zanikrnem lokalnem mediju modroval o nesmiselnosti “dneva reformacije” v smislu, da bi morali Slovenci praznovati ‘dan prve slovenseke bukve’ ali ‘ dan Trubarjevega rojstva’ . Ker sem bil potem okrcan kot totalen nevednež in z vseh strani pokroviteljsko poučen o pomenu reformacije, sem se tej temi po tistem previdno izogibal. Jebenti, zdaj mi je pa prov odleglo :) !!

  3. Darja Hughes pravi:

    MC, pospišem se prav pd vse kar si zapisal. Ko je moj irski mož (ki je zaprisežen Kelt) prvič prišel v Slovenijo in je slišal za takšno dekorativno evforijo ob 1. nobvembru, je takoj pomislil, da smo totalno zmešani. Je rekel, da smo podobni Mehikancem, ki imajo nekaj podobnega, s tem, da si na grobove prinesejo še pojedino….

    Kar zadeva nenehne premoreo med šolskim letom, se tudi strinjam, da so otroci skoraj več doma kot v šoli. Pa ne samo krompirjeve, pred tem imajo v začetku oktobra na nekaterih gimnazijah še OJV, torej spet 1 teden fraj. Pa še kak dan se vmes najde. Otroci so doma in se dolgočasijo za računalniki. Kakšno učenje neki, lepo vas prosim! Lenarjenje. Meni bi bolj ustrezalo, da se naredijo malo daljše počitnice od Božiča do novega leta, da lahko vsak kam greš, na kakšno daljše potovanje. Ne pa tako, kapljanje po dnevih…. V nekaterih državah v tujiini imajo tudi navado, da razno-razne dela proste dni, ki bi med letom padli na delovni dan med tednom, namerno prikjlučijo k najbližjemu koncu tedna. (extended holiday weekend) To je vsekakor bolj smiselno, če govorimo o maksimalizaciji družbene koristi.

  4. Jasna pravi:

    Pa ti si pun briljantnih ideja! Pojdimo po vrsti:
    1.Si ziher raziskal vse te zadeve v zvezi 1. novenbra, da ti se kakšni etnologi ne bodo smejali?
    2.Predlagam da sta 2.januar in 2.maj brezplačna delavnika. Tega bi Boskarol bil najbolj vesel.
    3.Tvoje filozofsko gledanje na svet o vsakem dnevu kot prazniku ne velja za tiste, ki delajo na normo in na tekočem traku.
    4.Kateri novinar se je izmislil še bolj butsato metaforo o času kislih kumaric, ta je bolj butasta kot krompirjeve počitnice.
    6. O šolarjih se mi ne da. Klinc, vedno se je bilo treba učit, nobenemu ni lahko, niti njim zdaj a niti nam, ki ni smo včasih bili šolarji.
    7.Če bi ukinili Dan reformacije potem lahko ukinemo vse! Najprej pa Prešerna. Trubar je pomembnejši in temelj slovenske kulture.
    8.Reformacijo ne moreš očistiti religioznih konotacij. Religija je temelj Trubarjevega delovanja. Pa saj gre za branje Svetega pisma v maternjem jeziku.
    9.Kar se tiče 1. novembra prav je, da obstaja takšen dan! Ni pomembno kdaj,1, 2 novembra ali sredi julija, meni je vseeno.
    10. O Vsehsvetih i svetnikih imam pa tudi svoje mnenje. Nikjer v evangeliju ne piše o čaščenju svetnikov. Človeška taca nima kaj iskati v božjem okolju in lobirati za nas pri vsemogočnemu proti plačilu.
    11. “Normalen človek, ki je že kdaj izgubil ljubljeno osebo, ne bo preživel dneva, ne da bi se nanjo spomnil….”
    A si ti čisto normalen? Vsak dan se še mleka ne spomnem kupiti a ne misliti na staro mamo, ki je umrla pred leti! 1. november je čisto dovolj.
    12. Kaj te moti, da ljudje istočasno in množično hodijo na pokopališče? A ti bi jih razmetal po dnevih?
    Meni je prav lepo, da 1.novembra zvečer gorijo sveče na vseh grobovih. Ti bi pa rad da gorijo samo na dveh, treh, ali kaj?
    13..Če je nekaj množično ni ekscentrično. Prav fajn je, da so prazniki, ker nekateri moramo, da pridemo do grobov svojih prednikov na A1 pa pičiti 4 do 5 ur. Kako bi to izgledalo, da bi ljudje iz šihtov hodili na pokopališča?! Jaz sem za! Za reformacijo in za mrtve!
    Ti se pa ne delaj upornika in disidenta, ker vem, da si tudi ti med prazniki bil na pri očetovem, babičinem in taščinem grobu.

  5. otto sikorsky pravi:

    tale zapis me spominja na pravičniške zapise adolescentov, češ kaj je treba naredit in kaj skenslat, potem ko so si ravno ogledali kakšen film ali prebrali polemično knjigo.
    marko: če te je kdo navdušil za tako razmišljanje, ni treba takoj v javnost z njim. dovoljeno ti je stopiti korak nazaj, se vprašati, ali je to mnenje res tako dobro, in ga potem objaviti ali ne v skladu s tehtnejšim razmislekom.
    jasna se je zgoraj lepo ponorčevala iz tebe, a še premalo. zakaj želiš kratit ljudem dela proste dneve, se ti je zmešalo? če sam ne delaš, pusti vsaj druge pri miru.

  6. Dinozaver pravi:

    Se strinjam. Čeprav preziram Boscarolov argument, da nas bo več dela napravilo bolj konkurenčne. To je larifari. Svet se duši v presežkih proizvodnje in najbolj prav bi bilo, da vsi malo izprežemo. Prazniki so pa čedalje bolj potuha potrošniškemu debilizmu in zato skrajno škodljivi.

  7. Jasna pravi:

    Otto: Marko lahko piše karkoli želi in jaz nimam nič proti samo, če bi svojo kolumno uvrstil v rubriko Pomisleki, se mi zdi da bi bilo bolj prav. Vsak ima pravico na takšne in drugačne pomisleke, jaz pa Markovo kolumno jemljem kot nekaj resnega in tukaj je potem problem o katerem govoriš.

  8. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Jasna: Rubrika Pomisleki? Kakšna neumnost je pa to?

  9. Buča pravi:

    Pa ne samo raznorazne počitnice, pol jih pa pride še obiskat policaj, pa gasilec, pa drevesa ves čas sadijo, pa vrtec pride nastopat, itd itd. In jim zmanjka časa za utrjevanje … na primer računanja do sto…..tako da se je treba doma sistematsko lotiti stvari, ki jim ne gredo, kljub temu da v šoli prebijejo 8 ur! Na koncu teh tedenskih počitnic so pa itak bolj utrujeni kot na začetku…

  10. Jasna pravi:

    Ah, pozabi! Tebi vedno uspe baciti me u nesvijest. Hočem še! Sori za dvojezične stavke, ravno sem klicala domov ( tako kot E.T.).

  11. Tuco pravi:

    Kolikor vem, je bil med Boscarolovimi argumenti tudi ta, da imamo Slovenci (pre)več praznikov kot, denimo, Nemci ali Avstrijci. Kar je seveda neumnost in o tem se lahko vsakdo tudi prepriča. Predvsem so v ospredju vedno ekonomsko naravnani, storilnostni, učinkovitostni argumenti, kar je spet neumnost — na enem koncu namreč šparamo, na drugem pa brezsramno razmetavamo. Kako značilno.

    Se pa z eno rečjo kot starš in oče bodočega šolarja (nemara celo več njih) strinjam: namreč, ko so počitnice in so mulci doma, nemudoma nastopijo bejbisiterske težave in dilema z zapolnjevanjem časa, starši so pa seveda primorani biti v službi. Težave z logistiko rešijo babice, če jih imaš, sicer pa se rado zgodi, da je to “lenarjenje” in “počitnikovanje” en sam stresni nebodigatreba. Naj raje spremenijo šolski program, število predmetov in nasploh vzgojno-izobraževalno politiko. Eh, zdaj sem pa že predaleč v znanstveni fantastiki.

  12. Jean Tonic pravi:

    Se strinjam z zapisanim in predlagam ukinitev dela prostih praznikov, obenem pa uvedbo 4-dnevnega delavnika. Resno. To se ponekod že dogaja, sicer kot posledica recesije, a obstajajo resne študije, ki dokazujejo pozitivne posledice za narodno gospodarstvo (ne samo za brezposelnost). Rižotev in Kokakolarjev ne bomo nikoli ulovili ali presegli po delavnosti in produktivnosti. Zakaj se torej sploh truditi? Ljudje bi si vsekakor morali vzeti več časa zase in za Jean Tonic ali karkoli pač pijete…

  13. Karmen pravi:

    Kartoffel-Ferien ali krompirjeve počitnice je bil izraz, ki sem ga prvič slišala že pred 20-25 leti v Švici. Ne vem pa ali ga gre pripisovati ljudskemu glasu, vsekakor pa je “ljudski” izraz t.i. Gabrovi dnevi.

  14. sirius pravi:

    Se strinjam s tem da je 1. november postal skomercializiran tudi je eden izmed tistih “hinavskih” praznikov, kot valentinvo, dan žena in materinski dan tisti poseben dan, ko bi se naj spomnili na določene osebe, če celo leto nisi bil na pokopališču in piržgal svečke je čisto vseeno če je tudi tisti dan ne v čem bo razlika? Da boš lahko rekel da si bil in se pomiril vest?

  15. 1tastar pravi:

    Vsdi prazniki so skomercializirani. Celo moj rojstni dan :mrgreen:

  16. david.pelko david.pelko pravi:

    Vsi ti prazniki tudi kvarijo delovni ritem, okoli šole se tudi moram strinjati. Vsi ti “oddihi” zelo slabo vplivajo tudi na otroke.

  17. blitz blitz pravi:

    Marko, čeprav bi se lahko načeloma strinjal z zapisanim, si pa bil vendarle nekoliko preveč površen. Počitnic imajo naši otroci skoraj do dne enako kot denimo Avstrijci in Nemci. Lansko šolsko leto, naše zadnje v Nemčiji, so imeli v Nemčiji en dan pouka manj kot pri nas. Problem ni v počitnicah, problem je v tem, da imajo otroci v slovenskih šolah kar naprej neke športne dneve, šole v naravi, ministrove dneve in podoben šoder. Predvsem je pri nas manj šolskih dni na račun vseh mogočih “tekovin”, ki pa v resnici vnašajo aritmijo v šolski proces. To naj uštimajo, pa bo bolje.

    Tudi praznikov nima Slovenija več kot drugi: manj kot Avstrija in mislim, da enako kot nemške dežele v povprečju.
    Iz lastne izkušnje lahko zatrdim, da slovenske šole niso niti slučajno storilnostno naravnane, prej obratno. Drži pa, da so naravnane faktografsko, kar pa ni isto kot storilnostno.

    kakšne pa tole pišeš? “Ker je lepo oz. ekumenično, da imamo pri vseh teh katoliških praznikih, ki jih je posvojila tudi država, vsaj enega protestantskega?” Od slovenskih cerkveno-državnih praznikov je katoliško le Marijino vnebovzetje, medtem, ko sta Velika noč in Božič krščanska praznika, torej tudi evangeličanska.

    Dan reformacije je res tudi evangeličanski praznik, ampak je pri nas dela prost predvsem zaradi pomena za slovenstvo. Samo še drobna zanimivost – tudi v Nemčiji praznujejo Dan reformacije, a le v deželah nekdanje DDR, čeprav so pretežno evangeličanske tudi ostale severne dežele.

    Tudi 1.november narobe poimenuješ, saj se že poldrugo desetletje imenuje z veliko primernejšim imenom Datum spomina na mrtve. Dan mrtvih zveni resnično realsocialistično.

  18. blitz blitz pravi:

    Aja, še to sem pozabil. V Nemčiji traja šolsko leto 11 mesecev, začetek in konec leta sta od dežele do dežele različna. Počitnice so skoraj natančno vsakih 6 tednov, tako, da šolsko leto teče zelo ritmično. Meni je bilo zelo všeč, saj je dajal tak ritem občutek stabilnosti.

  19. mgerencer mgerencer pravi:

    “Ker je po mojem gledanju na svet vsak dan praznik…”

    Zelo new agersko ;)

  20. Mr. Mojo Mr. Mojo pravi:

    … says Vangelis lover :P

  21. chef chef pravi:

    Zame pa ni bilo praznika ne vem od kdaj že :)

    Zato sem tudi jaz za ukinitev. Če moram jaz delat, naj pa še drugi, he he.

  22. bla pravi:

    Že nekaj časa berem tvoj blog in noben zapis ni slab, ampak tale je pa outstanding…btw…strinjam se z vsem :)

  23. miran pravi:

    MARKO: Popravi , prej se pozanimaj. 1. november ni dan mrtvih.!

  24. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Miran, ti si pa res en cepec.

  25. Jasna pravi:

    Vidim, da sem edina, ki se iskreno ne strinja s teboj, no ja pa Otto tudi. Nisem si mislila, da ste Slovenci takšni…. Pa saj verjetno niste, takšni čudaki so samo tukaj na blogu.

    Miran: Hahahahaha!!!! Dobro jutro, Kolumbo!

    Blitz: Kaj pa ti rabiš občutek rutine i stabilnosti, saj nisi dojenček?

  26. seamus pravi:

    Originalno naj bi bil praznik vseh svetih celo vesel praznik.

  27. tecnoba pravi:

    Zakaj pa ljudje nebi hodili na britof enkrat na leto za boljšo vest?! Zakaj pa si nebi enkrat na leto privoščili kolektivnega samopomiljevanja?! Če lahko prenašamo idiotarije vsak (praznični) dan, zakaj ne privoščite enega ljubega dneva kolektivnega samopomiljevanja? Za dobro narodove psihe? O velikostih ikeban pa ne…

  28. janez pravi:

    Prej bi si mislil, da so se cvetličarji izmislili ta dan.

  29. 1tastar pravi:

    Zdaj, ko živi v Sloveniji že toliko pravoslavcev, bi lahko proslavljali 1.november po njihovo: s piknikom na grobu :mrgreen:

  30. blitz blitz pravi:

    jasna, 25 – jaz nisem, imam pa tri otroke, ki pa vsekakor potrebujejo neko stabilnost.

    Sicer pa nisi edina, ki se ne strinjaš z MCjem. V svojem prejšnjem komentarju sem napisal, da “bi se načelno lahko strinjal”, pa se ne. Strinjal bi se, če bi njegovi argumenti držali, pa ne držijo, niti slučajno.

    Lahko je človeku, ki živi udobno življenje indijskega lenivca, zahtevati manj praznikov. Tisti, ki v podjetjih trdo delajo, da lahko nekateri uživači živijo svoje lenivsko življenje, pa praznike še kako potrebujejo.

    Zadovoljna? :wink:

  31. Jasna pravi:

    O.K Blitz s teboj čez dalje bolj.
    Mi seljaci to ne razumemo zakaj……recimo Marko hoče ukiniti praznik reformacije in takoj pomislilmo, da morda niso zmagali njegovi.

  32. Jure/olki pravi:

    Pa ti Marko resno misliš, da je tedenski počitek vsake dva meseca namenjen in uzakonjen zaradi otrok???

    Meni se pa smilijo ubogi učitelji, ki imajo tako nizke plače, da ne morejo izkoriščat dopustov za obiskovanja Bahamov, Jamajke, Kenije, …

  33. Tomac pravi:

    Marko!
    Tokrat se s teboj popolnoma strinjam.

  34. djubre pravi:

    upam, da bodo uvedli 29 prostih dni v času ramazanskega posta.

  35. Trmoglavka pravi:

    Eh Crni, če bi na šiht hodil, ne bi takšnih stresal…

  36. chef chef pravi:

    Počitnice pa, bolj kot mularija, res rabijo učitelji. A se vi sploh zavedate, kaj morajo učitelji prebavljat po šolah?

    @Olki: Zaslužijo pa toliko, kot se sami znajdejo. Med počitnicami bi lahko ogromno zaslužili postrani – inštrukcije, lektoriranje, prevajanje, kar pač nekdo zna. Imeti tri mesece lufta in jamrat zaradi slabe plače, je pa najbolj bedno.

  37. chef chef pravi:

    Aja, MC: lepo, da še nekdo misli, da je poimenovanje “krompirjeve počitnice” trapasto. Jaz sem za to prvič slišal lansko leto, pa kar verjet nisem mogel.

  38. filmoljub pravi:

    Kaj pa je tako slabega v hudomušnem (dasiravno vsebinsko neposrečenem) poimenovanju? Kartoffelfeiertag. Čisto lepo se sliši. Po slovenski nacionalni jedi, seveda.

  39. Jasna pravi:

    Joj, chef kako mi greš na živce! Naj se Crni raje ukvarja s preimenovanjem kislih kumaric, ko pa že tako dobro zna drgniti besede.
    Pustite ljudem praznike, ker poznam takšne, ki dol padajo od rintanja. Slučajno čuvam njihove otroke.

  40. angel pravi:

    Ko nekdo začne razpravljati o praznikih, se mora najprej vprašati, kaj prazniki so, čemu so namenjeni?
    Krščanski prazniki ( pravzaprav vsi verski prazniki) izhajajo iz tradicije, slavijo določen dogodek in imajo določen namen.
    1. november , Praznik vseh svetih ima osnovni namen, da se na ta dan spomnimo pred vsem svojih ljubljenih rajnih sorodnikov in obiščemo njihove grobove, kje podoživljamo v spominih na skupne radosti.
    Ljudje, ki so v tem duhu vzgojeni, jim takšni praznik in doživetja veliko pomenijo.
    Res se je praznik sprevrgel tudi v razkazovanje razkošja. Mar ni tudi to človeško?
    Večina Slovencev ta praznik tako obeležuje. Nekateri ga kronajo tudi z obiskom maše ali z žegnanjem groba.
    To je ritual, ki je vsajen človeku v njegovo bit, saj podobne stvari počno tudi najbolj primitivna ljudstva in so zato srečna.
    Ali lahko nov hladilnik, avto ali plazma res nadomesti spomin na ljubljene rajnke ob okrašenem grobu?
    Komunizem je ukinil verske praznike in jih je nadomesti s svojimi ideološkimi. Ritual ob teh praznikih je popustil, ni več parad in razkazovanja orožje in moči države, maškarade z glazbo in prapori, pa pritegnejo le ozek krog ljudi, zato so takšni prazniki res prazni, ljudje pobegnejo v tujino, ali pa se zabarikadirajo v vikende, kjer se nažirajo in nalivajo, ideologijo pa prepuščajo za to plačanim dežurnim slaviteljem.
    Takšni prazniki so karikatura tistih, ki živijo v ljustvu in katerih se večina Slovencev veseli in jih željčno pričakuje vsako leto znova.
    Marko. ali boš za Božič s sinom popravljal avtomobil, čistil podstrešje, ali pa morda na partijskem sestanku predlagal nove rajonske zaupnike? Da to so bili lepi časi, ko ni bilo portebno pomisliti na to, da živiš z nekom, ki ga lahko pod streho toplega doma osrečiš v soju svečk božičnega drevesca. Lepo je bilo, ko so takšni prazniki bili prepovedani.
    Obudimo spet te lepe čase!

  41. Aja pravi:

    “Lepo je bilo, ko so takšni prazniki bili prepovedani.”

    Strašno so bili prepovedani.

    Za vsak božič so z maricami množično odvažali v zapor stare mamke, ki so si drznile jet k polnočnici .
    Če so jih v zaporu tudi mučili pa nisem čisto sigurna.

    Uživaj v svojih krščanskih praznikih in pusti ateiste pri miru in jim ne vsiljuj svojih vrednot

  42. angel pravi:

    Spominjam se časov, ko se je prodaja smrečic začela 26.dec., ko so se obvezno sklicevali partijski sestanki 24. decembra zvečer, ko so iz šole vrgli učitelja, ki na božični dan ni prišel v šolo, ko so šikanirali učiteljice, ki so šle k maši. To za ateiste ni prepoved?
    Sam nisem veren, v pripombi sem omenjal tudi druge vere, ne samo krščanstvo.
    Kolikor mi je poznano, od najstarejših časov , pa do danes spremlja človeštvo vera in ateizem pač ni vrlina, ki bi jo bilo potrebno povdarjati.
    Če pač ne poznaš občutkov družinske topline, če se ne zavedaš, da spoštovanje mrtvih sodi v krog kulture, saj ob grobu podoživljaš trenutke z dragimi pokojniki, potem ti pač ni pomoči.
    Anja – uživaj v svoji toposti in tuposti.

  43. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Angel: Da ateizem ni vrlina, ki bi jo bilo treba poudarjati, velja za vernike. Zate pa velja, da ne zmerjaj ateistov, če si hočeš kot vernik zaslužiti kaj spoštovanja.

  44. Jasna pravi:

    Angel: Ajd’ ne pizdi !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

  45. angel pravi:

    Bil sem zelo blizu, ko je umiral ateist, partizan, ki je podil sovražnike iz naše domovine, nato pa še razredne nepridiprave, človek, ki se je zgražal ob vski pomisli na cerkev in boga.
    Ta grča, ta korenina, ta svetli zgled zled naprednega ateizma, se je v poslednjih mukah zvijal ob krikih: “bog pomagaj, bog pomagaj” in molil in vihtel osušene roke k nebu.
    Šel bi k spovedi, šel bi k obhajilu, morda bi po kolenih prosil za odlog dejanja, ki je neminovno sledilo pa žal ni več mogel.
    Prihajala je Matilda.
    Dragi ateisti, vse nas čaka isto, le da se nekaterim ne bo potrebno sprenevedati.
    Pokopali smo ga brez govornika, brez sveč, brez obreda.
    Sosedi so tako zagrebli psa, mi pačloveka – ateista.

  46. Pris Pris pravi:

    Angel, še se dobro spomnim, kako je v Jugi pol mojega osnovnošolskega razreda obiskovalo verouk, prav tako pa so mi vsako leto pripovedovali, kaj so dobili za Miklavža in Božič in kako je bilo na polnočnici. Prepoved praznika my ass! Res je, da Božič ni bil dela prost dan, ampak to ni enako prepovedi praznovanja.

    Tudi če se 1. november ukine kot dela prost dan to ne pomeni, da tega dne ljudje ne bi mogli ali celo smeli v lastni režiji obsikovati grobov svojih bližnjih.

    Zame 1. november kot ga poznamo ni verski praznik, saj se ne spominjamo “vseh svetih”, temveč vseh mrtvih, ne glede na to, ali smo verni ali ne.

  47. alcessa pravi:

    Najbrž ljudje res potrebujemo rituale in čas zase, vendar bi bilo dobro, če bi ti bili resnično smiselni, vse ostalo komaj komu koristi. Seveda si praznike lahko osmislimo sami, če le imamo to srečo, da nam okolica tega ne zameri.

    Kdor misli, da se da v enem večeru opraviti modno/okraševalno parado na pokopališču in poleg tega vsem rajnkim posvetiti kakšno res globoko misel ali čustvo – fajn za njega. Vendar za to ne potrebujemo praznika, to lahko počnemo vsak dan, če le hočemo. Bolj smiselno se zdi, da bi jeseni dobili prost dan za pospravljanje omar (menjava poletnih in zimskih oblačil), izdelovanje ozimnice, peko kostanja, dolge sprehode v gozdu ipd. – da začutimo, da je prišel drugi letni čas in ga pokažemo otrokom. :-)
    In ja: bolje bi bilo, da bi Slovenija praznovala očeta svojega jezika, kot pa dan reformacije, vendar pri vsej prevladujoči prisotnosti katoliške cerkve protestantski praznik izpade kot poosebitev slovenske tolerance. Tako gledano ga v Nemčiji pač ne rabijo vsepovsod, ker sta veri dobro porazdeljeni.

    Poleg tega – a ste se vi tisti, ki kot jaz v otroštvu niste praznovali božiča, navadili na ta “družinski praznik” in vam je fajn? Mene razočara vsako leto (in bi me tudi kot neateistko), ker si pod lepim praznikom oz. dobrim obredom ne predstavljam masovnega komerca in prenažiranja z živimi bitji, ki prosto po katoliški cerkvi nimajo duše. Edina dobra stran tega obdobja je, da omogoči nekaj dela prostih dni in pa krajše potovanje nekam v naravo.

    Sploh se kot garačica strinjam, da prazniki naj bodo, nič nam jih ni treba jemati. Ampak vsebina in namen večine njih pa bi res potrebovala remont. Ali pa bi bilo treba vsaj okrepiti ponudbo outdoor aktivnosti pri spomladnih in poletnih praznikih ter kulturnih prireditev pri vseh ostalih in uvesti navade, povezane z naravo in se s šopingom.

    Mojih 5 centov…

  48. alcessa pravi:

    se s šopingom -> NE s šopingom

    angel: Coco Chanel je menda na smrtni postelji rekla: To je smrt? Zanimivo.

  49. Khmer Rouge pravi:

    Zanimivo, kako se Crnkovič ponaša s svojim ateizmom, kot da bi bila to res neka odlika razsvetlejnih in razumnih ljudi. Ravno zato, ker je ateist, lahko zapiše takole cvetko: “Sam bi bil še najbolj zadovoljen, če bi bi namesto dneva reformacije imeli Trubarjev dan — če bi praznik torej očistili religioznih konotacij.” Trubar je bil najprej verski reformator in šele nato narodni buditelj, zato bodo prazniki, ki bodo obujali zgodovinski spomin na Trubarja, vedno imeli versko konotacijo. In ravno zato, ker je Crnkovič ateist, tudi nekaterih stvari v zvezi z vero nikdar ne bo dojel.

  50. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Argumentacija Rdečega Kmeta je pa gotovo ena boljših, kar sem jih kdaj slišal s strani vernikov: da kot ateist nikdar ne bom dojel nekaterih stvari v zvezi z vero – naprimer brezmadežnega spočetja, vstajenja, vnebovzetja, čudežev?

  51. Nastja pravi:

    Spoštovani gospod Marko!

    Tvoja zadnja kolumna je tipično popizdevanje idiota, ki ga moti vse. Ne maraš otročjih dekoracij v Merkurju, v svoji zadnji kolumni pa serješ po šolskih počitnicah in praznikih.
    Resno, človek, ti si večji psiho od Ane Jud! Ti bi ukinil vse, kar nas ljudi veseli, ker ne preneseš dejstva, da se ostali v nasprotju s teboj česa razveselimo in da imamo nekaj, kar nam veliko pomeni.
    Ti si zloba, ki je 24 ur na dan slabe volje, ki ji nič ni smešno, ki ničesar ne mara.
    Ljudje pa ti nasedajo in mislijo, da praznike in okraske zavračaš zaradi nekih filozofskih razlogov in v komentarjih trošijo čas, da s tabo tekmujejo, kdo je večji genij od Sokrata.
    Mesarček Dexter sovraži pogrebe, vendar nas ne nateguje z nekimi kolumnističnimi filozofiranji, ampak mirno pove, da ne zna občutiti žalosti drugih ljudi ob izgubi bližnjega.
    Nehaj kolumnariti in si poišči dobrega psihiatra, ter njega posiljuj s svojimi miselnimi smetmi. Prejšnje tvoje pisarije so bile tečnarjenje, zadnja kolumna pa je bes, ki bi ga moral izliti v Mrevljetova ušesca, ne pa na dragocen časopisni papir. Če v tvojem imenu spremenim eno črko, dobim priimek prismuknjenega slaščičarja, ki prav tako noče k psihiatru, ampak raje posiljuje ljudi z mediji, da je zvezda. Res je, da v nasprotju z njim nisi neizobražen debil, vendar si postal tako nadležen, kot on. Zlorabljaš medije, da nas jebeš v glavo s svojim mentalnimi problemi.
    Mrš!!

  52. Irena pravi:

    Zgrozila sem se, ko sem prebrala, da zgoraj imenovani Angel človeka enači s psom, če je je le ta ateist. Grozno, da so takšnih misli zmožni prav “verni”. Res ne vem, ali nas je Kristus prišel zato odrešit (in prišel je zaradi vseh, nas, vas, onih…).

  53. Vanja pravi:

    Enačiti človeka s psom je res prvovrstna neumnost, psom namreč nismo niti do kolen.

  54. Jasna pravi:

    Rdeči Kmer: Ravno tako kot Marko, tudi jaz te stvari v zvezi vero ne bom nikoli dojela, pa nisem ateistka. Verujem u Boga zaradi znanosti, ki jo ne razumem ampak je vse to tako fascinantno, da se zazdi, da je nemogoče, da bi vse tisto v zvezi Velikega poka zgodilo brez razloga. Jaz mislim, da je tukaj Vsemogočni imel “prste” vmes. Včasih se mi zazdi, da je Bog v atomu, zelo ga razjezi, ko tisto kar on drži skupaj človek da narazen. Potem se mi se mi je posvetlilo to, da je postavil svoje zakonitosi in nas zapustil. To je neka amaterska filozofija. Z vsem tem inštitucija nima nič, hodim v cerkev in spoštujem obrede iz neke pripadnosti plemenu, Kristusov nauk mi je všeč, ne želim biti črna ovca, ni mi včeč, da me moji čudno gledajo.

    Nastja: dobro si ga “naribala”.
    Če bi več seksala ne bi bila tako prepirljiva.

  55. wrench pravi:

    @angel: Ti si pa res posrečen. S svojimi težavami med odraščanjem moriš vse naokoli. Kot, da si edini na svetu odkril minljivost, smrt, vero, boga in ti je edinemu nekdo umrl na rokah. Vsak mora odrasti, a vsi ne morijo s svojim težavami med odraščanjem drugih. Sicer pa s tvojim odraščanjem ni nič narobe. Upam, da boš našel svojega boga in se rešil strahov pred minljivostjo, Bogom in smrtjo.

    Pa še to. Tvoj “partizan” že ni bil kaj prida partizan. Poznal sem zelo stare “partizane”, ki so šli dostojanstveno z iztegnjenim sredincem po svoji človeški volji svojemu bogu naproti …

  56. angel pravi:

    Ireni!
    Vsi kulturni narodi so si ob pogrebu izmislili ritual, ki na eni strani počasti spomin na umrlega in pogrebcem omogoča, da se dostojno poslovijo od pokojnkika.
    Kaj pa so v tem pogledu naredili ateisti.
    Nič, ker ni ob pogrebu nič predvideno in priča smo pogrebom ateistov, ki v svoji sredini nimajo “ceremonjelmajstra” ali govornika, da pokojnika zagrebejo kot psa.
    To so dejstva draga ateistka. To je sodobno, to je napredno to je ateistično.

  57. Marko Crnkovič pravi:

    Angel: Zdaj pa res nakladaš. Od kod ti ideja, da pogreb brez duhovnika ni ritual?

  58. Hm.. pravi:

    Mene pa bolj moti to, da so vse proslave, namenjene prazniku, na večer PRED praznikom. Verjetno z razlogom, da lahko gredo politiki na krajše dopuste. Meni se pa zdi, da bi morale biti te proslave na dan, ki se proslavlja… saj je vendar zato praznik in ne za to, da se gre malo obiskat vikende, morja, jadranje…

  59. vibram fivefingers pravi:

    vibram fivefingers is at an unprecedented pace experienced five fingers prospects the craze using the times, walking in the forefront using the times. the comparison of option styles is unique,it’s the five finger shoes which i like best.Often see this sort of modeling.

  60. vibram five pravi:

    Another hand, she took a bookmark in the book, look in the vibram five process of reading, perhaps she walked in the far end willow tree, she is reading in the five fingers breeze. Perhaps this is the west wing of the book the vibram fivefingers unrelieved by or proper.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.