Nesreča v nesreči
Sobota, 15. november 2008Danes popoldne sem šel čez Prešernov trg in že od daleč opazil nekakšno umetniško instalacijo — vsaj mislil sem, da je spet kaj takega. Sredi trga so bila v krogu postavljena drevesca, povezana z vrvico, nanjo pa je bilo nekaj obešeno. Ko sem prišel bliže, sem videl, da so časopisni izrezki poročil o prometnih nesrečah. “Ugasnila tri mlada življenja”, “Umrl še en motorist”, “Tragedija na avtocesti”, v tem stilu. Kaj je zdaj to?
Pod Prešernovo glavo je bil majhen oder: “Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč”, je pisalo na transparentu. No, prav, podpiram, ampak zakaj to mora zgledati kot umetniška instalacija?
Potem pa sem dobil občutek, da so vsi časopisni izrezki iz Slovenskih novic. Naredil sem krog okrog vseh drevesc — res so bili vsi iz Novic. Stopil sem bliže k odru, kjer so bili napisani sponzorji in medijski sponzorji akcije. Med njimi ni bilo Slovenskih novic.
Da so od vseh časopisov izbrali ravno Novice, je malo cinično: gre pač za časopis, ki od prometnih nesreč, zločinov, posilstev, zlorab, ropov itd. živi tako rekoč živi. Če na svetu ne bi bilo smrti in trpljenja, človeške bede in hudobije, grabežljivosti, nasilja, lahkomiselnosti, bi lahko Novice zaprle štacuno.
No, to bo vedno obstajalo, toda za to ne bodo nikoli krivi tabloidi. Toda nikoli se ne bom sprijaznil s tem, da rumeni tisk to napihuje pod pretvezo, češ, naredimo temu konec, in manipulira s čustvi ljudi, zraven pa kuje dobiček. Temu bodo kvečjemu naredile konec take akcije — ki pa se paradoksalno in totalno neozaveščeno sklicujejo na tabloidne zapise na to temo.
Malo prej pa sem nekaj srfal po teletekstu in opazil, da so našli voznika, ki je do smrti povozil 17-letnega kolesarja in pobegnil. (Če bi bral Novice, bi mogoče to že vedel.) Kakorkoli, na TTX je pisalo tudi, da je fant že tretja smrtna žrtev v eni in isti družini v letu dni! Potem pa me je res zmrazilo.
Objavljeno v Sobota, 15. November, 2008 ob 20:35 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.
15. November 2008 ob 23:42
ta familija pa res nima sreče. ko pride hudič, ma s sabo še mlade hudičke. voznika pa so danes popoldne našli in odpeljali. na poročilih so rekli, da pobegne 20 povzročiteljev prometnih nesreč na leto. samo če tako hudo poškoduješ in ne pomagaš, lahko ugasneš življenje, ki bi morda lahko bilo rešeno…
kaj pa leseno hišo želja si opazil? notri lahko z alkoholcem napišeš svojo željo..
15. November 2008 ob 23:46
Mogoče je pa kaj narobe z njimi, da se tako pobijajo po cestah…. Samo pomislek.
16. November 2008 ob 08:00
Marko, mi lahko poveš, ali na Nokia E 90 v programu Quickoffice (program Quicksheet, ki je pandan Excela) deluje funkcija Autocomplete: ko v tabeli začneš vnašati ime, ali ti ponudi že vnešeno ime v dokončanje? Najlepša hvala za odgovor.
16. November 2008 ob 09:11
MA NEKAKO MORAŠ KONČATI SVOJE ŽIVLJENJE.ČE PAČ USODA HOČE NA CESTI JE PAČ TAKO.JE PA VELIKO TUDI SAMOMOROV KI JIH NE RAZIŠČEJO.ČE GLEDAŠ REALNO SAJ SMRT NI NIČ NOVEGA OBSTAJA ŽE KAR NEKAJ ČASA IN NE BOJTE SE JE ………
16. November 2008 ob 11:23
Saj to ni pravzaprav nič novega: za novinarje (vsaj za večino) in za bralce (vsaj za večino) je samo slaba vest dobra vest. Kar poglejte si število ogledov senzacional(istič)nih naslovov.
Pri čemer se bo kdo vprašal, kaj je vzrok in kaj posledica. Ali novinarji raztegujejo - recimo zbirno - “negativne” teme zato, ker jih večina bralcev rada bere, ali bralci radi to berejo, ker večina časopisov o tem, oziroma tako, piše? Seveda se ponudba ravna po povpraševanju.
Na žalost nikogar ne zanima, če sije sonce, ptički pojejo, država lepo funkcionira in se imajo ljudje radi. Zanimivo postane, ko so potresi in požari, ko ulovijo ministra v bordelu, ko se narod med sedboj štiha in posiljujuje (posebno to!) in ko so prometne nesreče (po možnosti čim bolj krvave).
To, dragi moji, je realnost. Človek bi včasih kar iz kože skočil. Potem pa ne skoči iz kože…in vendarle vrže pogled na črno kroniko…a nismo vsi pod kožo (vsaj malo) krvavi?
16. November 2008 ob 12:22
Mah, to je vse skupaj tako grozno, da sploh ni za govort.
16. November 2008 ob 13:08
Točno to sem tudi jaz razmišljala ob ogledu “instalacije”. Kaj prekleto je tako senzacionalnega v prometnih nesrečah, da rabijo pisati tako senzacionalistično? Žalostno, res!
Šokirala me je reakcija mimoidočega, ko je dekletu rekel: “Ah, daj! To so spet samo prometne nesreče. Greva!”. Domnevam, da je bil mladenič eden tistih, ki si vztrajno zatiskajo oči in zraven premočno pritiskajo na pedalo.
16. November 2008 ob 19:58
A mogoče obstaja dan žrtev tobačne industrije? Nekaj meni zelo dragih ljudi tako zelo kadi, da me že skrbi za njih. Če ne obstaja, jaz bi si ga izmislila.
Vse žrtve prometnih nesreč pa niso nedolžne. A je to bilo razvidno v inštalaciji?
Glede inštalacij mi je zanimljiva in fascinantna inštalacija mehiške umetnice Terese Margoles, ki je v Ciudadu de Mexsico pripravila inštalacijo od krvi žrtev, ki ni bila počiščena, ampak ostane na ploščah dokler je ne ispere dež. Tako je 38 kvadratov krvavih sledi iz kraja zločina na katerih je DNK. V Mehiki mogoče kupiti za 10 dolarjev ženske, otroke in potem z njimi delati kar te volja. Sicer o vsem tem piše v prejšnji SP.
16. November 2008 ob 21:00
Jasna: Aa če se po lastni krivdi ubiješ v prometni nesreči, potem si po tvojem nedolžen?
16. November 2008 ob 22:24
Pa kaj me zezaš Marko? Kaj sem sploh mislila? Verjetno, če zraven sebe ubiješ še koga drugega, nič krivega. Ma ne vem ne morem razmišljati downloadam in vmes gledam Concert in your living room Jeana Michaela Jarra. Sprašujem se kako nisem nikoli posumila, da je sin Mauricea Jarra znanega skladatelja. Kakšen vrag je ta Jarr…
16. November 2008 ob 23:17
@ivo: TI SE PA EN TEŽAK/ČUDAK. ČE BI SE RES NE BAL SMRTI, NE BI JAVNO TROSIL TAKŠNIH NEUMNOSTI!!!
16. November 2008 ob 23:56
Res je grozljivo.
Manj grozljivo, a vseeno hudo, je prebrati kakšnega “intelektualca”, ki se zgraža nad norci na slovenskih cestah, a hkrati prostodušno priznava, da tudi sam v mestu izsiljuje prednost.
17. November 2008 ob 06:59
Z družino, kjer je toliko prometnih nesreč, je nekaj narobe.
17. November 2008 ob 08:09
Glavno je, da so spet sveče…
17. November 2008 ob 09:47
Marko, če prav razumem, si urednik BLOGOSA. Jaz pa pišem blog tunel.blog.siol.net, na katerem že poltretji mesec nastaja poljudno-strokovna knjiga o samomoru, ker takšne med 5.000 letno izdanimi knjigami enostavno ni. Imel bi vprašanje, dve v zvezi z avtorskimi pravicami. Me lahko prosim kontaktiraš?
ziga.valetic@gmail.com
Lp, Ž
17. November 2008 ob 10:52
Marcos, 1tastar!
Tudi sami se sprašujemo, kaj je zdaj to. Verjemi! Živimo malo ven iz Celja, avtobusnega prevoza skorajda ni, par nas nima avtomobilov, par vozniškega izpita,vendar vsi nekaj delamo (šola, služba…). Zato gremo kdaj kam peš ali na kolo. Ampak postaja očitno, da če nimaš najmajn 2 toni železa okoli sebe ali/in sreče, ko greš na cesto, dobiš poseben prevoz - v Ljubljano ali Maribor na upepelitev. Pa verjemi, da tisti kombi ni rezerviran samo za člane naše družine!
Po drugi strani, človek, ki je povozil tega fanta je pred leti že zbil nekoga, prav tako pobegnil in dobil 8 mesecev pogojno. Do sobote se je vozil po cesti (in verjetno se bo kmalu spet).
17. November 2008 ob 14:12
Tunel! Imaš ekskluzivno pravico do samomora
Včlani se v Črne mačke:
http://1tastar.blog.siol.net/2008/11/12/crne-macke/
17. November 2008 ob 14:32
Vem, da jo imam, kar pa še ne pomeni, da jo moram izkoristiti. Imam tudi bolj atraktivne pravice od te
17. November 2008 ob 17:18
@ # 1tastar pravi: Z družino, kjer je toliko prometnih nesreč, je nekaj narobe.
Ta izjava je pa res prehuda!
Pred fantovo smtjo sta umrla njegova 2 strica. Ne morem si predstavljati, kako se počutijo svojci.
Ampak kakšna je rešitev za vsaj zmanjšanje št. žrtev?
17. November 2008 ob 19:10
Na omenjeni cesti Štore-Šentjur je bilo povoženih že ogromno ljudi, med njimi tudi moj oče na prehodu za pešce v deževnem dopldnevu.
Pred desetletji je pod kolesi nevestnega voznika umrl starejši zakonski par. Omejitev na tej cesti bi morala biti 40 km/h.
17. November 2008 ob 19:16
@ Leni
Poznam to cesto. Ni urejenih kolesarskih stez, pločnikov za pešce skoraj ni.
Sprašujem pa se, če bi bila omejitev 40 km/h dobra rešitev. Bojim se, da ne.
18. November 2008 ob 12:30
Res je, ta cesta potrebuje kolesarsko stezo in pločnik, saj sta Šentjur in Štore takorekoč predmestje Celja. Dokler ju nima, pa naj ima omejitev hitrosti.
18. November 2008 ob 13:26
Obupno neokusna je tudi tista TV reklama, v kateri malo svetlo in skodrano dete joče na postelji in kliče svojo v nesreči preminulo mamo.
Naša družba doživlja smrt zadosti tragično, napihovanje je povsem odveč. In če smo odkriti, vsak ima izbiro-kupovati tak časopis ali ne. Gledati mehiške nadaljevanjke ali ne. Naslajati se ob sosedovi nesreči ali ne. Pridejo pa zelo prav, takšni “instant” obliži, s katerimi lažje pozabimo svoje tegobe.
18. November 2008 ob 19:59
Ampak Kresalka je danes vseeno blebetala, da bo treba kazni znižati, pa da se pridržanje mrtvo pijanih čez noč ni izkazalo za produktivno … BLA BLA BLA! Glede na (ne)kulturo vožnje je treba kazni kvečjemu zvišati in nehati razmišljati o nekem socialnem čutu, ker če je nekdo morilec, je vseeno, ali to stori doma s topim delom sekire ali kot pijan voznik na cesti. Tu ne sme biti nobenega sočutja in solidarnosti.
18. November 2008 ob 20:04
Od kdaj pa si morilec še preden koga ubiješ?
18. November 2008 ob 20:21
Visoke denarne kazni v principu ne rešujejo problematike notranje podivjanosti in neobčutljivosti slovenskega človeka. Paradoks je, da se imamo Slovenci za kulturni narod, vozimo in obnašamo pa se tako nekulturno. Nekaj je tu narobe, po mojem prvo.
18. November 2008 ob 22:23
Rak ima prav. Izkušnje v drugih državah - bolj in manj civiliziranih od naše - so pokazale, da višje kazni, zaporne in denarne, sploh ne vplivajo na obnašanje v prometu. Edino, kar se obnese, je - pa če se sliši še tako oguljeno - ozaveščanje. In starševski vzor kot eden glavnih dejavnikov v vzgoji. Kajti najbolj neodgovorni vozniki so mladi (hitrost, objestnost, alkohol).