Antiklimaks

Sreda, 19. november 2008

Kaj naredi politika iz človeka! Zdi se mi, da se je Borut Pahor v manj kot dveh mesecih od volitvev vidno postaral. Morda pa vzbuja takšen vtis le dejstvo, da je (spet) začel nositi kravate? No, bolj verjetno je, da po eni strani nima več časa za fitnes in da je po drugi moral začeti delati in se spoprijemati s problemi, ki so ga doslej okupirali samo fakultativno, kot teoretični farniente, intelektualni workout. In to je šele začetek!

Na volitve gledam kot na politično dramo, ki do trenutka, ko oddamo svoj glas, nikoli ne more biti brez suspenza. Problem pa je v tem, da je njen epilog — sestava vlade — lahko zelo dolgočasen in predvsem brez smiselne poante.

Slovenske parlamentarne volitve 2008 so se končale tako rekoč prejšnji teden, skoraj dva meseca po svojem narativnem vrhuncu. Vse to, kar smo v tem času spremljali, je bilo v dramaturškem smislu raztegovanje zgodbe brez prave ali vsaj brez zanimive vsebine — kot da bi nek diletantski scenarist na željo televizije, ratingom na ljubo, poskušal podaljšati že tako ali tako mučno, negledljivo in razvodenelo limonado in jo končno le zaključil z najbolj dolgočasnim in izpraznjujočim antiklimaksom, ki mu ni para ne v zgodovini drame ne filma in predvsem ne politike.

Res je seveda, da za te naše frustracije ni kriv samo Pahor. Razlog je tudi to, da smo se že prej pustili zavajati in da se je naš prag pričakovanj dvignil abnormalno visoko. Spomnite se samo namišljenega suspenza in občutka fatalnosti, ki so ga pred volitvami in ob razglasitvi izidov producirali in razpihovali mediji in večina mnenjskih voditeljev. Volitve so nam tako prej kot potem prikazovali kot zgodovinske: najprej zato, da bi ne bi zmagal Janez Janša, potem pa še zato, ker je zmagal Borut Pahor. Ljudi je bilo treba najprej mobilizirati, potem pa še narediti evforične. Dandanes je v Sloveniji pač nezaželjeno iti na volišče nemilitantno ali če hočete ležerno, brez skrbi. Za podobno abnormalnost pa velja skomigati z rameni, češ, moji so zmagali, tudi prav, kaj pa zdaj.

Nad Pahorjevo vlado nisem ne razočaran ne navdušen — pa ne zato, ker bi hotel čakati sto dni, da bi si drznil imeti mnenje. Ne. O Pahorjevi zaenkrat nočem imeti mnenja, saj bi se s tem postavljal v vlogo bodisi vlade same ali opozicije. Zelo sem namreč razočaran nad dejstvom, da mnenja političnih komentatorjev in medijskih analitikov postajajo vse bolj in bolj podobna mnenjem vlade in opozicije — in obratno.

Prejšnjo sredo sta v Odmevih Kovač in Balažic komentirala sestavo vlade tako, kot da poslušamo samega Pahorja ali Lukšiča (in ne ravno Golobiča), Turk in Nežmah pa tako, kot da poslušamo Janšo ali Zvera (in ne ravno Grimsa). Vsi se delajo blazno pametne — pa saj mogoče tudi so —, ampak pri tem ne morejo (ali morda tudi nočejo) prikriti svoje pozicije izjavljanja, kot da oni dejansko so del dobronamerne vlade ali konstruktivne opozicije. Slovenski komentatorji ne znajo eksplicitno izraziti svoje distance do politike, pri tem pa pričakujejo od nas, da jim jo bomo priznali.

Na drugi strani pa beremo SDS-ovske pamflete iz pogretega Slivnik-Šurlovega repertoarja udbomafije in Kučanovega klana, kristalno-krogelne ugotovitve o spiritističnih medijih tajnega odločanja, za nameček pa še napol posrečene kolumnistične domislice kot “Tajkuni že odpirajo šampanjec.” Kakšna je to naenkrat novinarska dikcija?! Kje so se to naučili? V starem Magu, Demokraciji, Reporterju, predvolilnih brezplačnikih? Ah, ne, pri vseh po malem. Argumenti in tarče so poljubno zamenljivi.

Sestavljanje Pahorjeve vlade je pokazalo, kako v resnici funkcionirata slovenska politika in slovenski politični sistem nasploh. Kaj na to pravita nova koalicija in nova opozicija, je v njuni pristranskosti in posledični predvidljivosti povsem irelevantno. A kaj so imeli pripomniti mediji? Največ, kar so zmogli, je bilo nekaj puhlic o kombinatoriki — ali po slovensko, o moj bog, o kupčkanju — in nekaj benignega zgražanja nad Erjavcem, češ, ta model se pa res zna pogajat. To je vse. Vrhunec njihovega intelektualnega dometa pa je zdaj modrovanje, ali je ministrovanje bolj politična ali strokovna funkcija, koliko je v vladi žensk, ali se LDS čuti prikrajšano, kdo hudiča je Ploštajnerjeva itd.

Mene pa vse to ne bi moglo manj brigati! Skrbi me kvečjemu to, da je bilo sestavljanje vlade razkrito kot strahotno in sramotno improvizirano, lahkomiselno, poljubno, celo naključno početje. Skrbi me, da ima nova slovenska vlada — kot vsaka prejšnja, da ne bo pomote — koalicijsko pogodbo namesto vizije razvoja Slovenije. Koalicijsko usklajevanje, ki je do te pogodbe pripeljalo, pa ni nič drugega kot prilagajanje realnosti koalicijskim razmerjem. In da bi bila stvar še obupnejša, Pahor v tako kratkem času, pod takimi pritiski, iz tako majhnega strokovnega in tako ideološko polariziranega političnega poola ni mogel sestaviti sanjske ekipe. Nihče je ne bi mogel.

Pahorjeva vlada bo tako kot vsaka druga spoštovala ustavni red, ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. Če to ni lepo!

Dnevnikov Objektiv, 15. 11. 2008

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 19. November, 2008 ob 21:11 v kategoriji 93, Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

20 komentarjev na “Antiklimaks”

  1. Ljubo pravi:

    Kultura je na nivoju… tko v medijih tko v lastnem ministrstvu, politikih… itd. Nova vlada ma res srečo. Programa kaj bodo delali jim sploh ni treba pisati, ker so podedovali čudovito “republikansko” dediščino globalnih dimenzij. (republikanci oz. desnica…. globalno, ne samo pri nas in US tud severno). Zdej se lohk preoblečejo v gasilce in gasijo zapuščino. Na konc mandata jim bo SDSov Goebbels deklamirov in kazov grafe kolk je njihova vlada nardila več itd… nič ni naklučje.

  2. Jasna pravi:

    Pahor, da se je postaral? Da ti slučajno ne vidiš tisto kar želiš videti? Dober je, z kravato ali brez. Glede šampanjca Pahor pravi: “Naj ga kar odpirajo ampak zataknil se jim bo v grlu”.
    Ta novinarska dikcija z šampanjcem je stara, hrvaški novinarji ga sicer ne odpirajo ampak kar naprej hladijo. Ko je dr. Tuđman bil na smrtni postelji, spominjam se, da so ga pri Feralu hladili. Res je, da so slovenski politični komentatorji subjektivni, smo že navajeni. Mene to niti ne moti, koliko je profesionalno pa ne vem. Dobro, da imamo tebe, pa zakonca Hribar, a je še kdo?
    “…iz tako majhnega strokovnega in tako ideološko polariziraega političnnega pola ni mogel sestaviti sanjske ekipe.” Drugače ne gre. Tisto kar ni ideološko polarizirano se baje v praksi ali v vladi ne obnese. Ni se obneslo v Avstriji, in tako so se zgodile predčasne volitve.

  3. Buča pravi:

    Je že kdo kdajkoli kjerkoli slišal Pahorja povedati kakšen stavek z vsebino? Mene spominja na tistega slovenskega manekena, ne vem imena, ki nekaj govori in neke čudne poudarke na prazno daje, na koncu pa čista nula, nobenga sporočila. Po moje, če pahorja vprašaš, kolk je ura, al’ pa kater letni čas je, ti odgovori, da se mora o tem strpno, kreativno in kar je še tega umetnega kurčenja z drugimi pogovort, pa bo pol sporoču….Jest mislim, da nima nič osebnosti, da samo nase misli in da nikoli v življenju ni nič v resnici DELAL….

  4. olna pravi:

    Marko,

    kaj si pa glede na znane danosti pričakoval?

  5. milena (mica) pravi:

    v bistvu, Marko in ostali, bi VSI pisali in kramljali drugače, ČE bi vedeli, KAJ se kuha v ozadju. Oziroma, kaj se je ŽE skuhalo in postavilo na mizo.
    To, kar se dogaja danes in kar vidimo, je le pogled skozi priškrtnjena vrata v jedilnico, kamor nas – po centimetrih- spuščajo glavni akterji.
    Zaenkrat še zaupam Pahorju, predvidevam, da s tem, ko daje javna zagotovila za to in ono, gradi ščit pred političnimi vampirji, ki mu sedijo za vratom in mu poskušajo piti kri.
    nekako se trudim, da mu verjamem, da misli resno in ga zategadelj tudi podpiram (četudi ga nisem bolila).
    Bolj me skrbi zaradi nekaterih drugih samovšečnih, oholih in vase zagledanih osebkov, ki bodo krojili določena ministrstva.
    Ker sem doma in sem imela čast poslušati predstavitev, recimo, kresalove, so mi šli lasje pokonci in vse, kar lahko rečem, je to, bog se usmili tega ministrstva.
    :-(
    Meni je v bistvu vseeno, je na čelu nečesa levičar ali desničar, >NI mi pa vseeno, če je tam “kr edn”, ki sicer nima pojma, je pa “naš in lep”.
    Pahor si je, navsezadnje, nabral nemalo izkušenj tudi v EU, in če se je po prevzemi vlade, zresnil in postal zrelejši tudi v zunanjem izgledu, mu to lahko štejem le v plus.
    na vsak način pa bi želela, da bi svoje ministre & Co spodbujal, da bi v naslednjih štirih letih nadgrajevali že zgrajeno in NE kot nekateri obetajo, da bodo obstoječe stanje zrušili do samih temeljev in potem zgradili svoje lastno skorpucalo.
    Ker če bo temu tako, bomo čez štiri leta na istem kot smo bili ob letošnjih volitvah in bomo spet volili opozicijo, namesto da bi zdajšnjim dali možnost, da dokončajo tisto, kar so prišeljali do pol poti.

  6. Rado pravi:

    Glede vizije ima Marko prav.
    V tem elementu je Golobič nedvomno močnejši.
    Res pa je, da vizionarji v kriznih časih*** pridejo manj do izraza.
    Finančna kriza je po definiciji na roko pisana kompromisarskim tipom kot je npr. Pahor.

    *** V času ko so zunanji vplivi močnejši od naših prizadevanj.

  7. Miha pravi:

    Hja, stvari so pač take, kaj čmo, takle mamo… res se ne da kaj pametenga povedat niti komentirat, treba je konstruktivno pogledat na zadevo in najti konsenz, ki bo upošteval strokovne argumente. Javnost mora imeti možnost debate o vseh opcijah in šele potem je možno najti rešitev, ki bo skladna z zakonom in bo omogočila razvoj Slovenije v teh kriznih časih…;)
    Žal je politika nujno zlo, kakršnakoli že je. Brez nje ne gre, z njo še težje. Tudi novinarji (tako kot politiki) morajo od nečesa živeti, obračati besede, nekaj napisati, komentirati in vse skupaj zapakirati tako kot Pahor v čim bolj neškodljivo in še prebavljivo obliko.

  8. vaba pravi:

    Oboje je seveda povsem zgrešeno percipiranje, da bolj zgrešeno ne more biti. In je najbrž posledica enake miskonceptualne manipulacije v tvoji podzavesti, ki sloni na zblojenemu sistemu vrednot, po katerih je biti komunist, biti institucionaliziran kleptoman torej, normalno.

  9. Jasna pravi:

    Miha: Tudi ti krneki obračaš besede. “Javnost mora imeti možnost…” Pa človek božji to je temelj demokracije: svoboda javneg izražanja mnjena, javni prostor kot prostor komunikacije, javno ukazovanje na probleme, celo zasebni problem lahko postane javni, več enkih zasebnih problemov in eto ti javnosti…In kako javnost najde rešitev? Mislim, da drugače ne more kot z paradižniki, jajci in protesti.
    “Novinarji morajo od nečesa živeti…” A dej, no nekateri dobri raziskovalni novinarji lahko spreminjajo in krojijo usodo države “Watergate”in podobne afere. Pomagajo nam ali pa javnosti razumeti svet okoli sebe.
    Če je so vse Pahorjeve besede in izjave iskrene ( jaz mislim, da so) potem boljšega človeka Slovenija še ni imela za premiera.

  10. 1tastar pravi:

    Vlada je baba, najboljša je slaba ;)

  11. Žogca pravi:

    Na politiko ne gledam kot na dramo, prej je to en velik šov. Mi sicer mislimo, da imamo velik vpliv na stvari. Malo morgen. Režija ni naša, scenarija tudi ne pišemo mi in seveda nismo producenti.

  12. GSH pravi:

    “Slovensko novinarstvo je res totalno na dnu. Domen Savič ga je zadnjič na svojem blogu označil kot “shock journalism”, senzacionalistično novinastvo, ki želi šokirat za vsako ceno. ”
    Na žalost popolnoma resnično, kar se tudi kaže na področju poročanja o finančni krizi, s katerim povzročajo paniko med potrošniki in s tem več škode kot koristi. Žalostno.

  13. Khmer Rouge pravi:

    Slovensko novinarstvo je res totalno na dnu. Domen Savič ga je zadnjič na svojem blogu označil kot “shock journalism”, senzacionalistično novinastvo, ki želi šokirat za vsako ceno. Jest bi raje uporabil izraz “trash journalism”, to je novinarstvo, ki nas zasipava s tonami in tonami ničvrednih informacij, ki nimajo nobene sporočilne vrednosti, če pa jo slučajno imajo, so bile prej že stokrat prežvečene in izplunjene. Še posebej klavrno vlogo igra tu nacionalka, ki se raje spušča s privatnimi televizijami v tekmo za čim višjo gledanost kot da bi se jim postavila po robu z visokim intelektualnim in kulturnim nivojem. Ampak od nje z njeno turbofolk mentaliteto tud težko pričakujemo kej drugačnega.

  14. 1tastar pravi:

    RTVSLO je postala založnica domačih šund nadaljevank. Pa tako nerazumljivo govorijo, da nič ne razumem. So pa venezuelske vseeno boljše, imajo vsaj podnapise. Pa tudi teh ne gledam.

    Me noben T2, SIOL TV itd ne bo premamil, pa če bi imel 200 programov in bi bil zastonj. Saj je TV zame past tense :(

    Nikoli nisem poslušal radia, zdaj pa poročila rajši poslušam kot gledam. Zame je sedaj še najboljša TV SLO 3 :!:

  15. Rak pravi:

    Kdor je spremljal dogajanje okrog volitev pred, med in potem, je vse to zlahka opazil. Old story. Si pa lepo povzel in dal iztočnico za debato.
    Pahor bo najhujše šele spoznal, če bo preživel, se bo okrepil, če ne, se bo naučil nekaj bistvenih spoznanj v življenju iz realnega sveta, njemu še kako potrebnih. V vsakem primeru bo postal nova ikona slovenske politike. Morda kdaj res uresniči tisto pravo socialdemokracijo, ki ne bo dogma iz prejšnjega stoletja. Ampak takoj ko je sistem vzpostavljen, ta brez dovajanja nove energije prične razpadati. In jaz nove energije v novi vladi ne vidim. Vseprisotni blef je kvečjemu pospeševalec razpada.

    Volil sem politično opcijo, ki je za las izgubila. Dobra šola, a nobena katastrofa! Moj znanec na deželi mi je takoj, ko me je zagledal, zavpil: “Pa so le moji dobili” . Lepo sem ga najprej pozdravil in mu odvrnil: ” In začeli izgubljati”. Stavite?

  16. Fuga pravi:

    Ja, sestava vlade je res taka, kot da bi ene pamže poslušal, ki se kregajao za žogo. Sploh pa pa me skrbijo babnice na ministrskih položajih. Mislim, da ne bodo tako uspešni, kot je bila predhodna vlada.

  17. Fritz pravi:

    Vsi so pedri. Nekater dobesedno. Samo nehajo naj se pretvarjat. Primorci.

  18. Fritz pravi:

    Pa ne gre za nestrpnost.

  19. vibram fivefingers pravi:

    vibram fivefingers is at an unprecedented pace experienced five fingers prospects the craze using the times, walking in the forefront using the times. the comparison of option styles is unique,it’s the five finger shoes which i like best.Often see this sort of modeling.

  20. vibram five pravi:

    Another hand, she took a bookmark in the book, look in the vibram five process of reading, perhaps she walked in the far end willow tree, she is reading in the five fingers breeze. Perhaps this is the west wing of the book the vibram fivefingers unrelieved by or proper.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.