Podružbljeni problemi

Sreda, 3. december 2008

Prejšnji petek popoldan smo Miran Lesjak, Janez Markeš in jaz v Studiu ob 17. na Radiu Slovenija modrovali o novi vladi. Med našimi komentarji se je iz Državnega zbora, kjer je na to temo — tik pred glasovanjem o vladi, sicer pa že ure in ure — potekala razprava, oglasila novinarka z zadnjimi novicami. Pri tem je predvajala tudi posneto repliko odhajajočega premiera Janše. Doživel sem pravcato epifanijo: pa ta človek govori že ves čas eno in isto! Isto je govoril, ko je bil v opoziciji. Isto je govoril, ko je bil predsednik vlade. In isto govori zdaj, ko je spet v opoziciji. Kako je vendar mogoče, da človek govori ves čas eno in isto, čeprav se njegova pozicija razmišljanja in izjavljanja drastično spreminja iz podrejenega, od nerealiziranih ambicij gnanega položaja v položaj, ko ima vse na dosegu roke, ko lahko stori karkoli, ko ga ljudje ubogajo na njegov migljaj z mezincem, in nazaj v frustracijo poraženega underdoga in njegovih nikoli do konca oglodanih kosti nepopravljenih krivic?

Janšo si jemljem samo za iztočnico in ilustracijo, da povem nekaj o tem, kako ljudje iz svojih osebnih problemov delajo družbene probleme.

Tako kot vsak človek ima tudi Janša svoja politična prepričanja, svoje vrednote. Prav. Toda Janša je iz vsega tega naredil družbeni problem. Razlagal je svoje klasične zadeve o neiztrebljivosti tranzicijskih elit, o njihovem vplivu na medije in gospodarstvo in o tem, kako so danes v koaliciji tiste stranke, ki so pred letom dni podprle sedanjega predsednika države. Krivica, zares! Kaj takega! Te svinje preračunljive! Janša vedno nekako najde način, da najbolj evidentno in samoumevno in seveda ne nujno sporno stvar interpretira kot veliko odkritje in ultimativni dokaz, da je svet krivičen.

Ni nujno, da iz svojih osebnih problemov delajo družbene probleme tisti, ki opravljajo neko pomembno družbeno funkcijo — pomaga pa. Poglejmo nekaj primerov.

Poglejmo primer Dimitrija Rupla. Da ga predsednik Türk ni imenoval na položaj veleposlanika v Avstriji, je zame izključno njegov osebni problem. Če bi jaz sam tako nenadoma — četudi ne čisto nepričakovano — ostal brez službe, za katero bi vse dotlej verjel, da mi po neki logiki pripada, bi tudi imel osebni problem. Res je, seveda, da je veleposlaniška funkcija družbena funkcija. Toda zmotno je iz tega (avtomatično) sklepati, da je s to funkcijo povezani problem dotičnega tudi problem vse družbe. Ambasador ne more biti kdorkoli, toda to še zdaleč ne more biti samo Rupel. Ali Rupel mar misli, da se ljudje blazno sekirajo, če ne bo on veleposlanik? Ali da jim je sploh mar, kdo bo veleposlanik? Imamo dovolj svojih in pomembnejših problemov. Mogoče to sklepa na podlagi medijskega zanimanja za njegov problem? Ni vsaka tema v medijih že tudi družbeno pomembna. Naj se samo spomni afere s šoferjem za shopping gospe Mete.

Še več! Predsednik je nepotrditev Rupla argumentiral s tem, da mu ne zaupa — in s tem naredil njegov osebni problem še bolj ekskluzivno Ruplovega in tem manj državnega. Celo pravniki, ki si jih je razočarani Rupel najel za izdelavo mnenja, so ugotovili, da argument temelji na predsednikovem osebnem mnenju, ne pa na formalnostih, ki bi jih bilo moč spodbijati.

Naslednja, ki ima osebni problem, je veleposlanica v BiH Nataša Vodušek. Tudi ona si je najela odvetnika. Prepričana je namreč, da ji delodajalec, MZZ, dela krivico, ko je po začasnem odpoklicu zaradi povzročitve prometne nesreče ne pusti nazaj v Sarajevo. Zanjo še predobro vemo — in tako rekoč proti svoji volji, žal —, da gre za žensko z osebnimi problemi, tako da je njeno nasilno podružbljanje svojega malheura še tem bolj deplasirano.

Kot sem že rekel, pa iz svojih osebnih problemov delajo družbene probleme tudi ljudje iz sosednje ulice. Tako je recimo (ta hip) že več kot 4500 ljudi podpisalo peticijo za … popravo statusa izbrisanih? Izpustitev političnih zapornikov? Ohranitev redke živalske vrste? Ah, dajte no! Gre za peticijo, naslovljeno na TVS, naj vrnejo risanko v prvotni, 25 minut poznejši termin, ker da so družinam in njihovemu življenjskemu ritmu s tem storili nepopravljivo škodo!

Če gledamo, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti za manj kot ure dneva, potem imata Rupel in Voduškova upoštevanja in pozornosti vredne cilje.

Ampak zakaj problema spremenjenega termina risanke ljudje ne rešujejo zase, sami pri sebi, v svoji dnevni sobi, v družinskem krogu, vsak dan sproti? Zakaj morajo iz tega narediti družbeni problem in iz njega izpeljati nezaupnico javni televiziji? Ali mar mislijo, da je to družbeni problem zato, ker jih je tri tisoč, ki mislijo enako? Pa če bi jih bilo petdeset tisoč, milijon! Ljudje pač nimajo nobenega realnega merila več, kaj je pomembno za njih in kaj je pomembno za družbo, katere probleme morajo reševati sami in katere njihova okolica, proti čemu je vredno javno in naglas protestirati in s čim se je pač treba sprijazniti, ker ni vredno petih minut njihovega ali kaj šele našega uporništva, še manj pa javne pozornosti.

Slovenija ni polna problemov. Prepolna je posameznikov.

Dnevnikov Objektiv, 3. 12. 2008

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 3. December, 2008 ob 11:13 v kategoriji 93, Dnevnik 2004-.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

41 komentarjev na “Podružbljeni problemi”

  1. norman pravi:

    Problem je, da imajo posamezniki možnost iz svojega narediti družben problem. Mogoče zato, ker smo majhni in se mediji ukvarjajo z vsakimi, namesto s pravimi problemi.
    In da nikomur ni potrebno odgovoriti tudi na kakšno neprijetno vprašanje. “G. Rupel, ker vas očitno nihče ne prosi za vašo pomoč ali vas ni sram, da se sami tako živalso trudite ostati v diplomaciji?”

  2. Pris Pris pravi:

    Pretvorbo osebnega v družbeni problem naredite predvsem ljudje v medijih.

    Voduškova je SAMA najela odvetnika, ker meni, da je NJEJ nastala krivica in da se NJEN delodajlec do NJE ne obnaša korektno. Mediji seveda takšne še malo z mesom obdane kosti seveda niso (niste) izpustili in šele takrat je zadeva dobila širše družbene razsežnosti. Voduškovi namreč gre zgolj za njeno osebno stanje brez družbenih konotacij. Vsaj jaz tako gledam na to zadevo.

    Pri Ruplu pa je srž zadeve drugje. Njegovi osebni problemi službe oz. obstanka “v igri” so pahnjeni na stran zaradi očitne diskrepance med dvema predsednikoma, kar že samo po sebi napeljuje na širši družben problem, pri čemer dejstvo, da “monsieur faux-pas” Rupel ne uživa visokega ugleda v javnosti in je kot protagonist nastopal v številnih aferah, priliva še dodatno olje na ogenj. Proti Pahorjevi potezi je bilo po neki spletni anketi 80% volivcev (pustimo ob strani verodostojnost le-teh, poanta je, da je šlo za izredno nepriljubljeno potezo), kar ob Janševem namigovanju ponovitve volitev vsekakor terja širši pogled na ta (v osnovi res Ruplov osebni) problem.

    Pri liku in delu janeza Janša pa me je dejansko vedno najbolj motilo to konstantno sklicevanje na mračne sile iz ozadja. Če je bil v preteklih štirih letih glede tega res tako nemočen in to kljub temu, da je imel na podlagi številnih kadrovskih zamenjav v rokah praktično vse institucionalne vzvode, potem se postavlja vprašanje, kaj sploh še počne v politiki. Če je po štirih letih bilanca boja proti tajkunom zgolj fotografija Zidarja v marici, bilanca uravnoteženja medijev pa peščica kratkotrajnih in tendencioznih brezplačnikov (če izpostavil le dva od njegovih pomembnejših “projektov”), potem je bolje, da spoka kufre.

  3. janez2 pravi:

    Seveda, Slovenija je prepolna takih nadutih telebanov kot je MC.

  4. norman pravi:

    janez2, telebanizem je tvoj komentar.

  5. internazionale pravi:

    Spoštovani!

    Smešno, da očitno držite štango Jonasu&co z bednim poskusom limonade in trdite da risanka ni družben problem.

    Družben problem je posiljevanje z wannabe soapom v prime time terminih.
    “Ali mar mislijo, da je to družbeni problem zato, ker jih je tri tisoč, ki mislijo enako? Pa če bi jih bilo petdeset tisoč, milijon!” Zdejšnjo vlado je izvolilo čez prst 550.000 volilcev. Čigav problem je potem Rupel (Pahorjev osebni – ker bo sodelavec?, SD – ker je to naredil predsednik strank,ki je zmagala na valu obljubljenih sprememb? vlada cela – kej je Pahor njen predsednik? Ruplov? od volilca, ki je volil koalicijo? opozicijo?) Če tko pogledaš, kaj sploh je družbeni problem, če ne problem neke zaokrožene skupine ljudi.

    Kar pa se JJ tiče, on ima vse pod kontrolo, njegovoe delo in govornjenje mu zagotavlja -25-30% volilno podporo in tio je to. Pahorja pa eno dejanje lahko stane padca nazaj v enakovrednost z LDS/Zares

  6. david.pelko david.pelko pravi:

    OK. Ne rečem, da nimaš delno prav, ampak…

    Veš, kaj pa mene moti in me tudi vsakič znova preseneča?

    Kako se mediji in ljudje ukvarjajo z banalnimi problemi, takimi, kot jih opisuješ ti, kjer svoje osebne probleme naredijo za družbene, medtem si pa zatiskamo oči in ušesa (podzavestno in zavestno) pred resničnimi problemi in velikimi družbenimi premiki, ki jih je načrtovala in izvedla politična elita v sodelovanju z mediji in ostalimi družbenopolitičnimi skupinami.

    Evo en takšen lep primer. Padli smo v svetovno recesijo, naša podjetja so pa obremenjena s krediti, s katerimi odkupujejo sama sebe, da bodo lahko v lasti elite. Pri taki obremenjenosti podjetij tvegamo njihov propad, izgubo delovnih mest, izgubo davčnih prilivov v državno blagajno, ….

    Po drugi strani so banke namenile velike količine denarja za nakup podjetij z namenom spremembe lastništva in pri tem zanemarile kreditiranje dobrih projektov na “zdravi” podjetniški ideji.

    Pusti pri miru nas, amaterje, ki nismo novinarji, pusti nam svobodo, da nas motijo risanke in njihov termin. Vi novinarji se pa le začnite ukvarjati z družbenimi problemi, ki pritičejo vašim imenom in opozarjajte na njih.

    Narobe svet, kjer se morajo anonimni blogerji ukvarjati z resnimi družbenopolitičnimi problemi, medtem ko so vsi nekdaj resni mediji iz dneva v dan bolj …….. RUMENI :(

  7. 1tastar pravi:

    Slovenci že za vsak drek ustanovijo civilno iniciativo, zbirajo podpise za referendum ali pa gledalce TV oddaj posiljujejo s svojimi OSEBNIMI problemi, kot da so edini, ki nimajo za kruh, ki se jim bajta podira, ki jim sosedove kure hodijo v solato….

    Pa tudi Jonas jih posiljuje s svojim bednim kislim frisom ob uri, ko bi sicer gledali risanke in večno kislo vreme.

  8. Janez Janez pravi:

    MC, kako lahko pomešaš prispevek v eno samo veliko gnojnico?
    Tvoj Oskar pa naj kar gleda Jonasa, ker manjši butelj je večji od velikega buteljna. Verjetno ne zastopiš, večina pa.

  9. norman pravi:

    Slovenija je prepolna posameznikov ki serjejo namesto da bi komentirali. Posameznik lahko očitno tudi pri tem uživa, ostalim pa žal smrdi.

  10. mica mica pravi:

    če sodiš med t. i. elito, resničnih problemov niti videti ne moreš, ker živiš v nekem posebnem svetu, odmaknjenemu od realnosti.
    In v tem svetu se potem pogovarjaš o mobitel igračkah, o avtomobilih in o neverjetnih stvareh, za katere navadni smrtniki nimajo niti pojma, da so sploh lahko komu pomembni.

    novinarji (večina??) v bistvu iz tega voza sploh noče izstopiti, če, seveda, enkrat že sedejo nanj.
    banalen primer je izjava neke novinarke TV Slovenija, ki je na nedavnem Knjižnem sejmu, ko je, očitno, po pomoti zašla v spodnje prostore, kjer so razstavljali tisti ta mali razstavljalci, na ves glas pozvala svojega kamermana, ki si je drznil posneti nekaj od razstavljenega, z besedami:”Pa pusti to (govno?), greva gor, kjer so bolj znani…….”

    Življenje pa teče mimo njih (elite) in je totalno brez veze, da raja povzdiguje glas, saj so oni tam “zgoraj” totalno gluhi in speli za tisto, kar se dogaja malo bolj “spodaj”…….

  11. roman jereb pravi:

    Zanimivo je, da “pravoverne” blogerje blazno iritirajo komentarji, ki so kontra, kritizirajo. Ti so enostavno nevredni branja in ne razumejo bloga. Kot pravi blogerji so sprejeti samo tisti, ki hvalijo in se strinjajo. Zanimivo. To je dejansko malce v skladu s tem blogom. Vsi se imajo za najpomembnejse, samo njihovo mnenje steje in ga je potrebno spraviti v javnost, druzbo. Sprejemanje vseh, problemov vseh ni v modi.

  12. roman jereb pravi:

    Pravzaprav je zanimivo, da ravno to, kar naj bi poceli akterji v blogi, pocne MC sam.
    V blogih dejansko podruzblja svoje probleme. Pa koga to zanima!
    In se sluzi denar na ta nacin. Bolano. In potem se on cudi Ruplu.

  13. Karlo pravi:

    Marko, problem je družben natanko takrat, ko ga občuti zadostno število ljudi. Če bi se zaradi risanke sekiralo toliko ljudi, bi bil to še kako družben problem. Najbrž je beseda, ki jo iščeš, politični in ne družbeni problem – problem, ki, čeprav ga zazna veliko število ljudi, ni bistvenega pomena za obstoj in blagostanje polisa.

    Tako tudi veleposlanik ni družbeni položaj. Imamo ga, ker smo polis, ne pa, ker smo družba.

    In če si šele zdaj doživel epifanijo, da Janša ves čas govori isto, kljub temu, da že dolgo ni jebena stranka, potem se samo potrjuje, da je to, da te kličejo na radio komentirat aktualne dogodke, zelo bedasta uredniška odločitev.

  14. lemon pravi:

    Ja, res, crnkovič meša jabolka in hruške, janšo, pa rupla pa voduškovo, vse to povezuje na nerazumljiv način. Res, Slovenija je prepolna posameznikov nadutih, vase zaverovanih posameznikov kova crnkovič in njemu podobnih.
    Ja in svet JE krivičen in pri nas se dogajajo svinjarije, pa ne v dimenzijah šopinga gospe Rupel. To je smešno sploh omenjati in da to papagajsko ponavlja Crnkovič (v Dnevniku ha-ha) pove največ o njem samem…

  15. Karlo pravi:

    Se opravičujem. Družbeni problem je problem, ki kljub temu, da ga zazna veliko število ljudi, ni nujno bistven za blagostanje polisa. To, o čemer govoriš ti, pa so poskusi nekaterih, da bi svoje probleme, ki so kvečjemu družbeni, predstavili kot politične.

  16. Jasna pravi:

    Se strinjam. Medijem res ni treba postati Marjan Jerman in tratit čas nas bralcev z osebnimi problemi nekaterih. Če bi pa ti slučajno izgubil službo za katero bi verjel, da ti po neki logiki pripada to ne bi bil samo tvoj problem, ampak tudi naš. Če ti ne bi več pisal vsi mi bi se uprli temu. Blogerska scena je sposobna “mobilizirati” najširšo javnost.Ne damo mi tebe! Tako kot v slučaju nemške nogometne zveze.

  17. hans pravi:

    Verjetno je tezko najti primerne teme za toliko komentarjev tedensko. Pol je pa treba mal lapat.

  18. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Problem (fenomen), o katerem razpravlja vsa družba – tudi tisti deli družbe, ki jih to ne tangira –, je družbeni problem. Javni problem (fenomen), če hočete.

  19. olna pravi:

    Ja, Markov problem – osebni, ne družbeni ali politični – je, da mora napisati toliko in toliko komentarjev (zakaj pravzaprav?). Ko zmanjka žlahtnih tem, nastane pač tudi kakšna fast-food enolončnica. Nič hudega, ta pojav poznamo na skoraj vseh področjih, kjer gre za takšno ali drugačno ustvarjalnost.

    Točno, ko problem zazna (začuti) dovolj ljudi, je to družben problem. Morda bi nam Marko pojasnil, kaj pa po njegovem mnenju so družbeni problemi, in zakaj – ko smo že pri tem – termin risank na TV naj to ne bi bil (“…tudi če bi jih milijon mislilo enako”).

    O Janši in Ruplu je sicer vse res, kar je napisal, pri najboljši volji pa ne vidim, kako ju je spravil v isti kontekst.

    Glede Voduškove drži to, kar je napisal pris. Res je, da toži, vendar v svojem imenu in iz osebnih razlogov (kolikor sem razumela, ne zahteva nazaj svojega položaja, ampak se hoče vrniti k šollobveznima otrokoma oziroma zaradi tega zahteva končanje postopka). Kje Marko tu vidi povzdigovanje v družbeni problem, mi ni jasno. To, da se novinarji o nečem razpišejo, še ne pomeni, da je to družbeni problem.

  20. 1tastar pravi:

    Novinarji so pofel, kolumnisti so naj!

  21. simonarebolj simonarebolj pravi:

    1. Ne, Rupel ne misli, da je njegova funkcija kakor koli navezana na družben problem, ampak očitno ravno obratno. Medijem se sploh ne odziva, ker zadevo dojema izključno kot osebni problem in osebno pravico, ki se družbe in javnega mnenja nič ne tiče. Bi mu morala pa po njegovem država omogočit rešitev osebnega problema (smešna vložitev tožbe). In ravno v tem se odslikava mizerija njegovih pristopov. Tako je namreč tudi deloval kot minister za zunanje zadeve. In ja! Tiče se, če ne drugega, vsekakor koroških Slovencev. In tiče se vsakogar, ki premore vest. Temu se reče demokracija, pravica do javnega mnenja in svobodnega izražanja. S tem se hranijo tudi kolumnisti. Da ljudi opozarjajo na probleme, nekateri pa nas celo gnjavijo z res precej osebnimi problemi, kot da je problem nas vseh, da ima njihov malček raje eno igračko od druge na primer, pa da prijatelj nekje igra na kitaro in poje, pa kakšen mobitel najraje uporablja. Pa zakaj ne bi, če lahko, a ne.

    2. Voduškovi bi bilo brez dvoma ljubše, če mediji ne bi ustvarili iz njenega incidenta družben problem. Pa so ga. Tako v Bosni kot pri nas. Do tožbe ima pač pravico, če meni, da se ji godi krivica. In ja, Slovenci imamo pravico vedeti, kaj počnejo naši predstavniki po svetu. Kako opravljajo družbenopomembne funkcije. V tem je poanta demokracije, ki je MC očitno težko razume v poanti in namenu.

    3. Državljani se imamo pravico razburjat nad delovanjem in potezami nacionalne televizije, ki jo vzdržujemo mi, davkoplačevalci. Razburjat se imamo pravico pravzaprav, nad čemer nam paše. Štejejo pa argumenti in nameni. V primeru nacionalke imamo pravico celo marsikaj zahtevat glede na standarde, ki jim je nacionalka zavezana. Zato smo, kot po drugih demokratičnih državah, dobili tudi verzijo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev, česar MC že takrat ni razumel, kakšen neki naj bi bil namen te funkcije in mešal zadevo s funkcijo varuhinje človekovih pravic.

    4. O natepavanju borbe za pravičnost Janeza Janše sploh ne bi razpredala, ker gre najmanj za poravnavo krivic, ampak predvsem za edino možno ideološko podstat, na katero se je lahko oprl za akumulacijo, prebujenje in vzpon desnice na Slovenskem pač.

    5. Smešno je nasploh govorjenje o tem, kaj je nekogaršnja stvar in kaj ni. V Sloveniji, kjer lahko nekdo priklenjen na radiator tri dni vrešči v stanovanju, pa ne bo noben sosed trznil, češ, eh, spet se tolčejo, ni moja stvar. Tako mnenje ima lahko samo nekdo, ki ga skrbi samo za svojo rit, ga briga samo lastna rit in meni, da se ga nič na svetu ne tiče, razen tisto in na tak način, kar se dobro njegove riti prime. Zato ga lahko tudi zelo moti, če bi živel v demokratični družbi, kjer bi ljudje delovali, kot da se jih vse tiče. Tudi nepotizem in klientelizem med tistimi, ki radi menijo, da se nikogar nič ne tiče, saj jim tako prav pride.

    6. Obstajajo razlike. Nekateri podpišejo peticijo o risanki, ker se jih osebno tiče in menijo, da imajo pravico opozorit na določen problem, ki ni samo v času predvajane risanke, ampak tudi v perfidnem podtikanju telenovele čim širši publiki, tudi otrokom, zato se je formalna meritev gledanosti risanke zdaj, pred telenovelo, verjetno celo povečala, ker ljudje pač zdaj v večjem številu prižgejo tv, malo preden se začne telenovela. Seveda se MC-ja to ne tiče, če mu pa frend nastopa v telenoveli. MC-ju gredo na jetra plehki podebiljevalni izdelki, sfašira Brat bratu, NMK (Đuro očitno ni frend) in podobno, kar kritizira na polno, ne pa podtikanje telenovele po risanki, če notri nastopa frend, ko so si pa toliko dobrega storili v življenju. Vsaj tako izpade.

    Nekaterih se osebno ne tiče, ker itak nimajo otrok. Kva jih briga, kdaj je risanka in zato jim na pamet ne pade, da bi podpisovali. Kdo bi sploh podpisal kakšno peticijo proti masakru nad tjuljnji po taki logiki. Samo tjulnji na primer.

    In tretja skupina ljudi. Osebno se jih ne tiče, ker nimajo otrok, a menijo, da ta skupina zasluži podporo, ker ima prav in zato podpiše peticijo, čeprav se jih nič ne tiče. Ta skupina podpiše tudi kakšno peticijo za tjulnje ali za določene skupine ljudi, ki imajo po krivici probleme, čeprav se njih osebno nič ne tiče. In ta skupina ljudi ne sodi na nivoju, kaj se njih osebno tiče ali ne, ampak presoja po vesti in občutku odgovornosti za družbo!

    Slovenija ni polna problemov, prepolna je posameznikov, ki mislijo, da so pomembni za družbo, ker jih vse zanima, čeprav jih nič ne briga, pa vseeno vreščijo. Zakaj neki?

  22. bars pravi:

    Izumitelj podruzbljanja (kolumnist, bloger, novinar) se zgraza nad podruzbljanjem.
    Visek hinavstva.

  23. nimiy nimiy pravi:

    “Slovenija ni polna problemov. Prepolna je posameznikov.”

    a ti si pa skupina al kako? lol

  24. Jasna pravi:

    Simona: Meni se ne zdi ( na intuitivnem nivoju ), da sta Jonas i MC frenda. Imam občutek, da se prenašata bolj za silo. V tem tekstu niti ne gre za “žajfnico”, ampak bolj za fenomen na kakšen način osebni problemi postanejo javni. To kar si napisala o Jonasu, Đurotu in MC-ju so bolj insinuacije. Rekla bi, da sta Jonas in Đuro skoraj večja frenda kot Jonas in MC.

    Kolikor vem Voduškovi ni ničesar dokazano niti je narejen test.

    Janez Janša vedno govori isto? Ravno to je vrlina! A je dober tisti človek, ki govori vedno drugače?

    Ne zdi se mi, da je Rupel Turkov osebni problem. A, da je v stilu ( Houston, težave imamo! ) angažiral pravnike? Kot, da je treba biti bogve kako pameten, da ugotoviš, da v “formalnostih, ki bi jih bio moč spodbijati” ne piše kako ga je nekdo sral v preteklosti, zvlekel državo v koalicijo voljnih in še marsikaj drugega.

    Sicer, Marko ti nam tle vedno serviraš osebne probleme recimo…..hm….Nokio.

  25. wrench pravi:

    Rupel je v žrtev lastnega ega in političnega resničnostnega šova. Mali prašički ga bodo zdaj zdaj oglodali. Pahor mu pomagaj …

  26. olna pravi:

    Simona, pet zvezdic.

  27. olna pravi:

    Mogoče se nam pa samo zdi, da Janša govori vedno isto, zato ker govori tako monotono :)

  28. rok pravi:

    Simona+tipkovnica=Simona+strapon
    MC bo jutri gotovo uporabljal ekstra povstrcek, preden se bo usedel.

  29. fetalij fetalij pravi:

    “Seveda se MC-ja to ne tiče, če mu pa frend nastopa v telenoveli. MC-ju gredo na jetra plehki podebiljevalni izdelki, sfašira Brat bratu, NMK (Đuro očitno ni frend) in podobno, kar kritizira na polno, ne pa podtikanje telenovele po risanki, če notri nastopa frend, ko so si pa toliko dobrega storili v življenju. Vsaj tako izpade.

    Nekaterih se osebno ne tiče, ker itak nimajo otrok. Kva jih briga, kdaj je risanka in zato jim na pamet ne pade, da bi podpisovali. Kdo bi sploh podpisal kakšno peticijo proti masakru nad tjuljnji po taki logiki. Samo tjulnji na primer.”

    :lol: hahahaha, rok +1

    nimiy :lol: :lol: :lol:

  30. Vanja pravi:

    Simona, auč!!!!!

  31. Vanja pravi:

    nimy stavek se je nadaljeval lol

  32. Jean Tonic pravi:

    V ostalo se ne spuščam, ampak zadeva okrog risanke/telenovele pa vsekakor JE javna, zato ker je RTV javni zavod katerega morajo PRISILNO financirati vsa slovenska gospodinjstva.

    Pa nisem podpisal peticije ali kaj podobnega.

  33. Jasna pravi:

    Simona se itak gre križarsko misijo ( samo tega ne bi ni mrtva priznala ). Zakaj bi MC kritiziral Jonasa, ko pa je v tej limonadi samo “hlapec”. Pri Đurotu je drugače on je ipak ustvarjalec ali soustvarjalec.

  34. hans pravi:

    Jonas je definitivno boljsi bloger od MC.
    Dejmo peticijo proti MC-ju.

  35. smoger pravi:

    No, g.Crnkovič,…vi nas usmerite…že čakam s peresom v roki, da podpišem peticijo…

  36. Spasky pravi:

    “in odpujsala sta domov…” peesda in to že ob 18:20.
    Damn! :)
    Sam sem podpisal peticijo.

  37. Rak pravi:

    Sedaj, ko si lahko posameznik. pa to spet ne šteje……. Imaš svoje mnenje, pa nekaterim spet ni všeč. Velja le njihovo mnenje. Se nekaterim spet kolca po kolektivizmu, ko je bilo dovoljeno le eno mnenje, vsako drugačno pa proglašeno za heretično.

  38. selma pravi:

    … ampak Marko, tale malomeščanski snobizem, ki ga zganjaš že nekaj časa… hja, ne paše ti.
    nekoč smo te radi brali.

    prvič in zadnjič
    over and out

    p.s. regarding RTV
    “ne more met vsak tele vizije”
    (kdo ga grem na Hišo našpricat?)

  39. MLB jersey pravi:

    “Among the many baseball players and available shirts, shirts, Derek Jeter and Alex Rodriguez are definitely the most popular and sold well in recent years. These two top-selling MLB jersey are the most duplicates. Remember to check out that there are no problems of legitimacy. As with any shirt other than a broker, check the MLB logo on the jersey, sewing properly, and other signs of replica jerseys.

  40. vibram fivefingers pravi:

    vibram fivefingers is at an unprecedented pace experienced five fingers prospects the craze using the times, walking in the forefront using the times. the comparison of option styles is unique,it’s the five finger shoes which i like best.Often see this sort of modeling.

  41. vibram five pravi:

    Another hand, she took a bookmark in the book, look in the vibram five process of reading, perhaps she walked in the far end willow tree, she is reading in the five fingers breeze. Perhaps this is the west wing of the book the vibram fivefingers unrelieved by or proper.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.