Arhiv za 29. December 2008

2009

Ponedeljek, 29. december 2008

Za čez praznike smo si privoščili nadomestno laguno. Slogan na boku je očitno slovenski. Domnevam pač, da si ga niso izmislili Francozi, saj bi se nanašal na nek drug avto — ki ga dobimo 9. marca (če bog da).

Laguna

V odsevu v šipi Nina, zadaj spi Oskar, Jonas izven kadra.

No, srečni lastnik espaca je zaenkrat samo Oskar. Podarili so mu ga pri Carju. Rešilca. Kot nalašč.

Espace

Fotografija z laguno je posneta pred gostilno Ančka v Šenčurju. Njihove štruklje in zrezke ančka — ki so v bistvu cordons bleus ali če hočete ljubljanski zrezki — že poznamo, tokrat pa sem odkril njihov ričet. Res neverjeten ričet. Pa še Guštija sem enkrat za spremembo srečal nekje drugje kot pri Žmaucu.

Božiček mi je prinesel novo baterijo za laptop, ampak mi jo je prasec zaračunal kar 170 evrov!

Baterija-1

Okrog božiča mi je prosto po receptu iz Meščanskega peciva uspelo speči božični kruh, potem pa še eno limonovo in eno čokoladno pito. Glavna jed božičnega menija pa je bilo jagenjčkovo stegno z zeliščno skorjico s krompirjem in paradižnikom.

Večerjo sem pripravljal za štiri odrasle, dal jagenjčka v pečico okrog sedmih, nazadnje pa sva ostala z Nino sama z otrokoma — Liza je bila pri omici (kot ji ne smemo reči) v Mariboru. Oskarjeva in Jonasova sestrična se je namreč približno takrat nepričakovano odločila, da pride na svet malo prezgodaj in to ravno 24. decembra zvečer. In res, okrog devetih je že bila rojena. Ime ji je Ela in ima goste črne laske, pravo Suri Cruise frizurco. Totalno fletna, kaj takega pa še res nisem videl. Včeraj smo jo šli pogledat in sem se čisto raznežil. Zdaj si še sam želim še eno punčko. Ne, ne, hecam se, saj me bo minilo. Dva gavnerja sta čisto dovolj.

Liza je v Bosni. Najprej v Banja Luki, silvestrovala pa bo v Mrkonjić Gradu. Prijateljica ima tam žlahto. Ne trudim se razumeti, kako lahko nekdo silvestruje v Mrkonjić Gradu. No, da gre silvestrovat v Mrkonjić Grad. Ko je prijavila ta izlet, se nisem kregal — kaj šele, da bi ji poskušal prepovedati —, ampak sem jo najprej vprašal, ali v Mrkonjić Gradu sploh praznujejo novo leto. Bila je kar malo užaljena.

Ne vem točno, kje je Mrkonjić Grad, ampak zveni še kar domače. V otroštvu sem imel družabno igro s figurami in kocko, ki je spominjala na monopoly brez denarja in nepremičnin ter človek ne jezi se brez jeze. Tipično adaptiran B&J jugo-game. Spomnim se, da je bil Mrkonjić Grad ena od postaj na poti do Slovenije. Cilj je bil na Bledu ali v Kranjski.

V nedeljo sva bila z Oskarjem v Postojnski jami-grotti-cavi. Ogled jame in jaslic sva sicer zamudila — naslednji je bil šele čez dve uri, traja pa uro in pol —, zato pa sva si ogledala tisto manjšo peš predjamo z akvariji, terariji, vitrinami in podobnim.

Proteus

Model človeške ribice v merilu 10:1.

Ker naju je vrli jamar prepoznal, sva bila deležna VIP tretmaja. To pomeni, da nama ni bilo treba plačati vstopnice in da je lokalni Božiček (s pravo brado) poziral posebej za Oskarja in z Oskarjem.

Jama

Toliko zaenkrat. To je verjetno moj zadnji letošnji post. Do silvestrovega sem prezaposlen, ker so vsi mediji prestavili deadline za kolumne na danes in jutri, neglede na to, kdaj izidejo. Vsem torej želim zelo srečno novo leto 2009 — ampak res vsem in res srečno. In če se že morate kregati v komentarjih, potem se kregajte kvečjemu z mano, ne med seboj. Prosim.

In ja, seveda, z zamudo voščim tudi vesel božič.

  • Share/Bookmark