iSki

Sobota, 10. januar 2009

Danes smo smučali na Katschbergu. Nur für Herren. Tam sem smučal prvič, letos sem smučal prvič, prvič sem smučal po dveh letih.

09012009051

Bil je idealen dan za smuko. Nebo brez oblačka, leden pršič dobro steptan. Na 1600 metrih nadmorske višine je bilo minus 13, na 2200 pa nekaj stopinj topleje. Kljub temu pa me niti približno ni tako zeblo kot zadnjih deset dni v Ljubljani.

Od Ljubljane do Katschberga (Katschberghöhe) je 170 kilometrov. Prednost pred kakšnim drugim (avstrijskim) smučiščem pa je v tem, da je le pet kilometrov od avtoceste (izvoz Rennweg). S tankanjem in kavo vred smo zjutraj rabili do tja le uro in pol, nazaj pa uro in četrt. Seveda ne z vel satisom (niti z espaceom), ampak z audijem A6.

Bil sem presenečen, da se mi ni nič poznalo na kondiciji, ko tako dolgo nisem smučal. In ne vem kako to, da sem potem pred dvema tednoma na tenisu — prvič po štirih letih — po pičlih 45 minutah skoraj umrl od izčrpanosti.

09012009053-1

Dobra stran tako nerednega ali neresnega udejstvovanja na belih strminah je v tem, da izgubiš stik s potrošniškimi in smučarskimi trendi. Po treh letih, odkar sem jih kupil, se mi moje slalomske headke (155 cm, R=10,5 m) zdijo kot zadnji krik mode. In kako se mi tudi ne bi, ko pa na njih ni niti praske!

Med eno od voženj s sedežnico smo dobre volje pojamrali, kako stari smo že. Ko je naša generacija sredi šestdesetih let začela smučati, so bili pancerji še usnjeni in na vezalke! Vezem se ni reklo avtomati, ker na njih — guess what! — ni bilo nič avtomatskega. Postopek za pripenjanje smuči na noge je bil naslednji: ročico na vzmet si najprej moral sprostiti s potegom navzgor; s tem si zrahljal žično zanko, ki je potekala od ročice skozi nekakšno objemko za konico pancerja nazaj do pete; zadnji del zanke (oblečen v gumo) si si nataknil na peto, nazadnje pa si potisnil ročico spet nazaj dol (naprej) in s tem zategnil žico okrog pancerja.

Smučati sem začel pri treh letih (in pol). Kakšna je oprema na spodnji fotografiji, posneti okrog leta 1970, je težko reči, vendar se mi zdi, da so na smučkah že avtomati — ali morda polavtomati? Kdo bi to danes vedel? Kakorkoli, moj oče je še vedno obut v pancerje na vezalke. Zelo možno pa je, da sem bil jaz sam takrat že bolj advanced od njega.

Pohorje-1

Back to Katschi! Spodnja fotografija je posneta s Tschanecka čez vas proti Ainecku. Na Ainecku so boljša smučišča, še posebej ena proga je idealna za karvat, ampak nazaj gor je treba s kar tremi vlečnicami na sidra, kar je malo nadležno.

09012009047-1

Okrogla oz. valjasta hotela — če sem si od daleč prav predstavljal — sta me spomnila na Sestriere. V tem bizarnem mestu duhov (nastanjenih v lastniških apartmajih) sem leta 2002 presmučal teden dni. Smučišča so sicer simpatična, vse drugo pa je dolgočasno in s tisto fašistično arhitekturo tudi odbijajoče. Da so na Katschbergu stavbi obdali z leseno mrežo in ju spremenili v faslčka, se mi zdi precej posrečeno.

Kot special bonus ponatiskujem deset let staro kolumno iz Sobotne priloge Dela. Meni osebno je s svojo atmosferskostjo ena najbolj ljubih. Vse to je bilo res. V St. Antonu smo bili teden dni. Ko smo v soboto zvečer prispeli, je že snežilo. Snežilo je do naslednjega petka zvečer. Ma ne snežilo, bil je non stop metež. Toliko snega v življenju še nisem videl. V sosednji dolini je plaz zasul vas, čez 30 mrtvih. Bilo je tesnobno. Bili smo odrezani od sveta. Dobesedno.

The Truman Snow

Kako malo je treba, da se človeku zapre svet! Par metrov snega, pa se vse zoži na sobo, savno in kavarno na dveh ulicah in enem klancu — kar je še v redu, ker človek je navsezadnje lahko v kletki tudi sredi sončnega in suhega prostranstva.

V to luknjo sem padel že pred leti neko zimsko polnoč v snežnem metežu, s smučarsko krsto na strehi avta in brez rezervacije. Človek v frotirasti halji po imenu Pepi Gabl je stal bos in vidno vinjen na zasneženem pragu svojega penziona in mi rekel: “Gif mir päck see Kies!” Že s ključi v žepu sem si namreč premislil glede njegove depandanse cez cesto, ker sem ugotovil, da je tik ob železniški progi. Pozneje sem spoznal, da ni nič narobe, če imam tako rekoč vse ljudi tukaj za Pepije Gable, četudi so v povprečju bolj prijazni.

Scena spominja na tisto iz filma The Truman Show. Nebo ždi nizko in tlači kot pokrovka. To je ta med Nemčijo in Italijo stisnjena tirolska kupola, ki ji že cele dneve odpada s stropa gost, droben, bel, mehek omet, na žalost pa se včasih vsujejo tudi kar gromozanski kosi. Nekdo nam dela vreme.

Grem na morje, zgori pol otoka. Peter Potočnik paničari, iz Slovenije poizvedujejo o evakuaciji. Grem smučat, zasuje nas sneg. Spet zvoni handy. Ker ni dopisnika iz teh predjamskih krajev, tokrat pač slišim, da počitniški gospod Horvat iz Radovljice poroča od nekod tukaj za Odmeve o vremenskem stanju. Halo, HMZS! Življenje je izgubilo blizu dvajset vremensko občutljivih ljudi: zasul jih je plaz! Okrog trideset Slovencev pa ima povišano temperaturo.

Budilk tukaj ni treba. Tukaj nas zbuja pokanje topov na lavinski fronti. Vsako jutro, ko pridem s podstrehe z zasneženim balkonom na zajtrk, gospa in gospod hotelirja enako in nezmotljivo prijazno rečeta: “Gut moanink! Ahr ju vein?” — in potem odzdravim tudi jaz v angleščini, a zanalašč z avstrijskim naglasom oziroma naglasom Kohoškega Slovenca.

Nasploh sem se odločil, da bom v Italiji, Franciji, Avstriji in Nemčiji govoril z domačini samo angleško. Dolgo sem rabil, da sem doumel to preprosto resnico: kakšno prednost ima človek, ki govori nek jezik bolje od sogovornika! Ni seveda rečeno, da se na ta način izognem nesporazumom in zapletom, vseeno pa vliva občutek samozavesti. Vedno je treba potovati — ali očitno tudi nekje ždeti — radoveden in odprt, nenazadnje tudi korekten, a ob vsem tem vendarle z nujno mero arogance in zdolgočasenosti. To je lekcija po eni strani najbolj nemogoče, po drugi pa najbolj fascinantne knjige, ki sem si jo lahko prinesel s sabo v ta Ötzijev iglu: Veliki železniški bazar Paula Therouxa.

Ker pa le nismo tako zelo omejeni kakor na vlaku, kjer bi spoznavali ljudi samo med kupejem in jedilnim vagonom, a zato tem bolj, lahko tukaj le ugibamo o prebivalcih drugih, manjših iglujev. Veliko je Angležev, ki so prišli malo na sneg — no, zdaj ga pa imajo. Morda bo kak njihov časopis po dolgem času lansiral spet en lep british naslov kakor The Times v tridesetih letih, ko je vso Evropo, ne le Alpe, zasul sneg: “Kontinent odrezan od sveta!” Očitno so po princu Charlesu (ki tudi ni smučal daleč) povzeli stil nerode in čudaka na smučišču, ki štamfa ob delujoči vlečnici. Angleži na snegu so neizgovorljivo smešni, a tudi najbolj izvirni.

Vsi drugi pa delujejo nekoliko votlinsko. Če sem odkrit, so v najboljšem primeru zamaskirani z garderobo. Dame nosijo krzno, gospodje klobuke, vsi drugi pa pisano goretex šaro in strupena blindirana očala, o kakršnih Karl Schranz ni niti sanjal. Je pa po drugi strani res, da je povsem nemogoče in izključeno, da bi se človek za katerikoli šport lepo oblekel. To je neizvedljivo celo pri tenisu in golfu. Ko je pumparce, špic-hozne, usnjene pancerje na vezalke in norveške vzorčke na pleteninah izpodrinila ta trpežnejša, toplejša in nepremočljivejša roba, je bilo s terensko zimsko-športno modo konec. Dvomim tudi, da si bo kdaj opomogla.

Ampak kdo je tu skratka Truman? Kdo je tisti, ki nič ne ve (ali vsaj ne bi smel vedeti), in kdo so statisti? In kdo vse to režira?

Pripadnik plazovne straže (tako rekoč belogardist), ki nas pred kavarno — tisto z vročim štrudlom s smetano, ne ono z germ knedlom v vanilijevi omaki — opominja, naj se ne zadržujemo na prostem, če ni absolutno nujno, je nedvomno statist. Če sem seveda jaz Truman. In če sem jaz Truman, gotovo nisem edini. Koliko nas je potem vseh skupaj? In ali ni nemara (tudi) on Truman? To je očitno neka bolj sofisticirana igra skrivalnic in sprenevedanja, v katerem so vloge zamenljive in poljubne do trenutka, ko se nekaj groznega — kar je doslej le grozilo — tudi zares zgodi. Brez medijev in telefonov je ne bi bilo.

Ko na ORF že petindvajsetič kažejo iskanje zasutih v Galtüru, preklopim na Sky in vidim Bransonov balon brez njega na plovbi okrog sveta — kar je verjetno skrajnost med nekoristnimi in brezciljnimi, a tem bolj neverjetnimi jules-vernovskimi potovanji. Jaz pa ne bi šel non-stop naokrog, me prešine. Pristal bi na Fidžiju!

In pomislim: najbrž sem res Truman — čeprav bi bil najraje Philleas Fogg.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 10. Januar, 2009 ob 00:28 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

59 komentarjev na “iSki”

  1. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bodi vesel, da nisi Iztok Gartner :)

  2. mica mica pravi:

    no, če bi šel smučat na Stari vrh (pri Š. Loki), bi bil tam v 20 minutah, pa bi se prav tako imel čudovito, ker je bilo smučišče ves dan obsijano s soncem. A kaj, ko v Ljubljani omemba tega smučišča niti pod razno ne bi užgala. Še več: imeli bi te za butlna, češ, kaj pa se ti meša, da hodiš tja, na kmete.
    Danes grem (prvič po dveh letih) tekačt na Vojsko. Ve kdo, kje to je? Nad Idrijo, pa še malo v breg.
    To še zdaleč ni mondeno središče, tam kakšne glavne junakinje iz Kmetije definitivno ne bom srečala, trič-trač fotografov tudi ne bo :-) , bodo pa zato neokrnjena narava, prijazni domačini, čudovita pokrajina, ki se jo splača spoznati tudi poleti, zlasti še, če vas zanimajo lepote narave, kajti v okolici je moč najti čudovite slapove…..
    Pa na kilometre peš poti, ki so primerni tudi za manjše otroke (in vozičke)

    Pa še tole- mimogrede: včeraj sem si ogledala čudovite (delno tudi umetne) ledene slapove na Zg. Žetini pod Blegošem. Kraj je – težko najdem prave besede- kot da bi stopil v pravljico. Pa tako blizu- in na dosegu roke.
    Včasih si želim, da bi lepote, ki jih ne-odkrivamo, vseeno bile deležne pozornosti, ki se jo zaslužujo…….

  3. david.pelko david.pelko pravi:

    Lepo, lepo, ….

    Kot urednika te prosim, da pri šefih nažicaš kakšen honorar za vse nas, ki smo ta teden trpeli na temo Iztok Gartner-vinjeta-Luka-Človek-Garty-Farty-Ponpet-Simona-Rebolj.

    Lepo, da je internet zastonj, pa vendar, od nečesa je treba živeti, da o razrahljanih živcih sploh ne govorim.

    :)

  4. Antisa Korljan pravi:

    Čelada, Marko, čelada? Če ne zaradi drugega, pa zaradi svetlih zgledov potomcema. Da o varnosti niti ne govorim. Res. Padci znajo bit nepredvideno nasty.

  5. Marko Crnkovič pravi:

    Iztok & Pelko: Saj SEM vesel, da nisem Iztok Gartner. Sicer pa ne razumem vajinih pripomb. Očitno sem nekaj pomembnega zamudil.

    Mica: Ko bom šel (prvič) na Stari Vrh, bom to tudi napisal. Do takrat pa ni treba stresat neumnosti o tujih smučiščih.

  6. Marko Crnkovič pravi:

    Aja, Antiša: Ravno včeraj sem razmišljal, da si bom omislil čelado, ko bom smučal s tamalima. Za zgled. Drugače pa ne vem, no. Še nikoli v življenju nisem padel tako, da bi trpela glava. Pri mojem previdnem načinu smučanja že ne. Je pa res, da je to postal nevaren hec. Vedno večja gneča, vedno več brezobzirnih norcev, vedno slabše povprečje, vedno več deskarjev. Čelada bi prav prišla, da mi ne bi kaj naredil nekdo drug.

  7. PippiLongstocking pravi:

    Tudi mene je pri zadnjem smučanju presenetila moja kondicija, ki je v resnici nimam in spomnila sem se kako smo včasih trpeli, če se nismo prej fizično pripravili. Ampak odgovor leži v dobri opremi. Če pogledaš po smučišču, nihče več ne vozi slaloma, ker današnje smuči niso narejene za slalom. Hitrosti na smučiščih naraščajo in zato postajajo tako nevarna. Moram priznati, da sem šele letos zaštekala carving smuči, ja no, vmes nekaj let zaradi dojenčkov pri hiši nisem smučala…Letos pa sem dvignila malo roke in zajadrala proti dolini in ugotovila, da je smučanje postalo bolj letenje, smuči te kar same nesejo, nogam ni več treba delati.
    Otroke bom naslednjič opremila še z želvami, ker je nevarnost, da se jim kdo zaleti hrbet pri teh hitrostih res zastrašujoča….

  8. miran pravi:

    Marko, a niso tvoje smuči (155cm) malo prekratke.Jaz sem visok 180cm in imam smuči 170cm. Sicer razmišljam, da bi vozil na 165cm. Torej -15cm, glede na višino.

  9. Antisa Korljan pravi:

    Marko, previdno smučanje je že OK, ampak, kaj, ko jih je še toliko, ki se radi ustavljajo pod prelomnicami, pa ki so prepričani, da so stenmarki (ja, vidiš, tebi je mera Schranz, meni pa Stenmark, sva generacijsko malo narazen), pa ki… Da ne nadaljujem. Ampak načeloma se na kolesu in na smučeh držim zlovešče modrosti, da je en padec lahko dovolj. Pa si jo poveznem, pa je. Saj se kmalu nehaš počutit trapasto.

  10. brezimenko pravi:

    “vedno več deskarjev”

    Kaj ima to veze z varnostjo??

  11. Marko Crnkovič pravi:

    Snowboarders are a threat to community. Treba bi jih bilo spakirat na zaprte, samo njim namenjene proge.

  12. juan pravi:

    Dokler je še mogoče si raje nabavi Elanke:

    http://speedwave.elanskis.com

    Direktorjev Elan sicer res nima ne vem kakšnih, samo smuči pa delajo vrhunske… Bolj enostavno se ne boš z nobenimi drugimi peljal, verjemi mi, narejeno za uživanje!

    Lp

  13. E.P. pravi:

    Meni je zadnjič grdo zaprl pot eden frajer iz Carving Team Slovenia – če to kaj pomeni, ne vem, pač je imel bundo s tem napisom. Se je sredi smučišča odločil, da ne bo več zavijal in se odpravil kar počez k svojim kolegom. Neverjetna sreča in moja zbranost je preprečila verjetno hud trk.

    Se pravi karverje spakirat na njim namenjene proge?

    Malo ozko gledaš na vse skupaj. Nevarni so ljudje, ki mislijo da so carji in sami na smučišču, pa ni važno na čem se spuščajo v dolino.

    Drugače pa smučam, da ne bo izgledalo, da zagovarjam kakšno skupnost.

  14. Robert pravi:

    Deset let stara kolumna je atmosfersko precej bolj potlačena kot nasmeški neobritih gospodov na Katchbergu.
    Zanimivo, bi rekel, da je imel MC takrat verjetno več kondicije, kot zdaj … ali pa ne …?
    Vsekakor mu zavidam lepo izkoriščen dan …

  15. Žogca pravi:

    Ker me je oče učil, da se s kavča ne stopa na smučke, trenutno ne smučam. Bom najprej delala počepe. ;-) Na fotki ste pa luštni.

  16. Jasna pravi:

    Mene pa to obdajanje z leseno mrežo spominja na stavbo (pozabila sem, kje sem jo videla), ki je obdana v čudovito zviti kovinski vzorec.
    No, tale fašistična arhitektura mi je zanimljiva… (socijalistično sem že spoznala pri tebi).
    In, da ne pozabim vprašati kateri datum kaže ura in ali si že rešil ta problem?

  17. mica mica pravi:

    MC, nikar tako pokroviteljsko. Zlasti ne po tistem, ko daš vedeti, da mojega komentarja sploh prebral nisi (kje za vraga sem kaj napisala o tujih smučiščih?!)
    Normalen človek bi- namesto vzvišenega nastopa, češ, kdo pa je ta smet, ki se nekaju dere- raje dejal:”Hvala Mica, a tudi te reči se da videti, če pomolimo rit ven iz Ljubljane?”

  18. Karmen pravi:

    Po dvanajstih letih, sem zdaj v enem tednu trikrat smučala. Presenetilo me je, da po tolikšnem času nisem imela nobenih težav, niti s prehodom na carving smuči ne. No, danes sem smučala že s čelado. Ne samo varneje, tudi topleje je z njo.

    Z deskarji na snegu (zadnjič so me okarali, da naj ne pišem snowboardarji) nisem nikoli imela kratkega stika, z – z vajeti spuščenimi smučarji pa večkrat.

    Ampak St. Anton je pa res luknja!

  19. Rak pravi:

    Marko, si se kaj vprašal odkod imena Tschaneck, Aineck, Shareck… :???:

  20. redar redar pravi:

    Ker si smučal, kot rekreativec, vmes pauziral, tankal, se preprosto na izi smučal. Če bi poizkusil agresivno, niti en spust nebi zdržal, da nisi vmes počil. Ali pač si počival vsakih nekaj m?

  21. Jasna pravi:

    Fašistična arhitektura? Jaz sem pa mislila, da je v Avstriji nacistična….

  22. seth pravi:

    Seveda je lepo smučat na domačih smučiščih, a je fino zapeljat tudi po terenih, na katerih še nisi bil in zato je treba tudi malo v tujino.Če ti smučanje pomeni toliko kot meni, ali nekaterim od vas, potem je to kot za popotnika odkrivanje novih krajev.Trditev, da je treba smučat v tujino, če se hočeš nasmučat, je bedarija.Kdor v tem uživa, se bo nasmučal tako na Vel.Planini, Cerknem ali pa v Chamonix-u.
    Tudi mene pa motijo “tjulni”, kot pravim butastim deskarjem, ki se najraje uležejo pod prelomnico in izzivajo nesrečo.Pa ne me narobe razumet.Nimam nič proti deskarjem, seveda takimi, ki ločijo pojma smučišče ali pipe.
    Pa še nekaj.Tisti, ki ste hitrejši smučarji, pazite na počasnejše in slabše vešče!

  23. Ljubo pravi:

    Smučanje v Avstriji je bolj nevarno kot kopanje v Krškem? :) L

  24. alice pravi:

    Super! Tudi meni je smučarska sobota v Avstriji uspela, podobne razmere, samo malo več vožnje. Opažam, da nisem edina brez čelade;-). Dobro steptan leden pršič je mogoče mala potuha glede kondicije, vsaj pri meni, na Kaninu me prej zvije.

  25. Aja pravi:

    Tisti na levi je mogoče Luka Novak, kaj pa tisti na desni?

  26. Darja Hughes pravi:

    Kar ne morem verjeti. You, Mr. Confident, of all poeple, (lingvist, prevajalec, kolumnist …, govoriš s tujci vedno samo angleško? Nikoli nisem razumela te logike, še posebej in celo! zaradi občutka neke enakopravnosti ali večvrednostega občutka, ki ga želiš s tem projecirati na sogovornika (učinek je verjetno obraten) Morda bi razumela izjemo, če gre za poslovne pogovore ali kaj nujnega. OK. Fer. A sicer mi kaj takega še na kraj pameti ne pade. Če le za silo obvladam tuj jezik, vedno izkoristim priliko za obvezno izpopolnjevanje in nadgradnjo. In ti govoriš v Franciji angleško ?!!? Kateri lingvist pa ne bi hotel preizkusiti teorije v praksi? Pardonez-moi, Moniseur, ampak, to je absurd! Kadar grem v Francijo, tako po treh dneh parliranja moja francoščina sploh ni več tako luknjasta in se lahko celo pogovarjam. Karkoli. Naenkrat se mi zasvetijo besede, ki se mi sicer o njih ne sanja. . Še manj razumem, kako lahko nekdo, kot si ti, takšno dejanje povezuje z enačenjem neenakopravnega položaja oziroma mi ni jasno, zakaj bi ti slabše znanje iz tujega jezika dajalo manjvrednosti kompleks. Vsekakor jaz menim obratno. Ko govorim nemško, na primer (četudi slabše kot kakšen native speaker,) si mislim, sama pri sebi : a nisem frajer, tale Avstrijec (Italijan, Francoz, Anglež, Hrvat) niti pod razno ne zna tako slovensko… In nekako vedno dobim to potrdilo in spoštovanje s strani sogovornika.
    You surprise me.

  27. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Darja: Ne morem verjet, zaradi česa vsega so se ljudje pripravljeni kregat.

  28. chef chef pravi:

    Ni boljšega kot trije deci na smučariji! In Katschberg je med boljšimi smučišči, kjer sem do zdaj smučal. Ni prevelik, pa vseeno razmeroma prazen, proge pa za vse okuse.

  29. Vanja pravi:

    Marko, saj to ni kreganje. Darja has a point! S takšnim obnašanjem pravzaprav izkazuješ svojo majhnost in zakompleksanost.

  30. Darja Hughes pravi:

    Saj veš, kako je to Marko. V tvojem primeru javnega razkrivanja svojih občutkov, je feedback tak ali drugačen pač vedno neizogibno dejstvo. Sicer pa jaz verjamem v konstruktivno kritiko. No hard feelings :)

  31. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ne, ne vem, kako je to, Darja. Sicer pa se moram popravit: ne gre za kreganje, gre za spotikanje. Sploh pa ne vem, v čem je problem. Da bi si za nekega tujca mislil, češ, he-he, ta pa ne zna slovenska, je že OK, ampak mi nič ne pomaga pri komuniciranju. Zame ni hujšega, kot če ne morem povedati tega, kar hočem. In ni večjega zadoščenja, če povem boljše od sogovornika. Ta scena s foreign-speakerji je točno to.

  32. Rado Rado pravi:

    Marko: ” tenis prvič po štirih letih — po pičlih 45 minutah skoraj umrl od izčrpanosti.”

    Kakšno leto nazaj si se pa smejal moji analizi, da golf ni šport.
    Zdaj pa imaš. :-)
    Od sprehodov po zelem kondicije ne boš dobil!

    Drugič me le poslušaj. Vsaj kar se tiče športa.
    ===
    Za smučanje pa tudi ne rabiš kakšne posebne kondicije – zdaj pri carvingu – malo se nagneš v levo, malo v desno, pa te nese v dolino.

  33. Darja Hughes pravi:

    OK, saj štekam, in imaš point, ampak na tak način se pač ne da izboljšati tujega jezika, če ne govoriš z native speakerji…..

  34. bošti pravi:

    …še nisem videl deskarja, ki še ni vešč deske, da se pelje hitro in hkrati nevarno…a videl precej osebkov s pomanjkljivim znanjem smučanja in v smuk preži od vrha do dna smučišča…mislim, da je potrebno precej več spretnosti za dobro obvladovanje deske kot carving smuči…torej: deskarji so spretnejši in zato morda tudi predrznejši…

  35. Marko Crnkovič pravi:

    Rado: Golf je šport, ker ima pravila, rekvizite, igrišče, rezultat itd. — nisem pa rekel, da krepi kondicijo. Od prehojenih 10 km in 300 zamahov v štirih urah ni še nihče postal atlet, jaz pa še najmanj. Tega ne rabim. Malo več tenisa, pa bo.

  36. Jasna pravi:

    Vidim, da so ti všeč kraljevski športi. Ne prosim samo še umisliti lova na lisice.

  37. Rado Rado pravi:

    :-)
    Hm?
    Največ na kar bi lahko pristal je,
    da je golf igra (ima pravila, prostor za igro, rekvizite) v kateri se sproščaš, krepiš koncentracijo ter širiš socialne stike.

    Posvaril bi te tudi pred tenisom. Če ga igraš brez predhodne kondicijske priprave, stretchinga in brez okrepljenega vezivno mišičnega tkiva. (Aciklično gibanje; hitri štarti, nenadne zaustavitve, visoke obremenitve sklepov pri tehnično slabih zamahih in sprejemih žogice, . . .)

  38. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Rado, si ti difovc al kaj?

  39. Rado Rado pravi:

    Difovec?

    Tu moram biti previden. Biti difovec ni prav neka posebna referenca, ki bi človeka deklarirala kot nevemkakšnega misleca. :-)

    No, ja,
    s področja športa imam nekaj poglobljenega znanja in pač glavo, kot vsi.
    Tukaj je moj športni moto, ki ga priporočam vsakomur: http://rado.blog.siol.net/2007/09/13/pozor-enostranskost-ni-dobra-celostna-vadba-za-vsakogar/

    P.S.
    Denicija golfa, ki sem si jo domislil za najin dialog mi je čedalje bolj všeč.
    Bom vztrajal na avtorstvu.

    Torej:
    “Golf je igra (ima pravila, prostor za igro, rekvizite) v kateri se sproščaš, krepiš koncentracijo ter širiš socialne stike”.
    Rado Krušič

  40. Marko Crnkovič pravi:

    Rado: Avtorstvo ti rade volje priznam. Vztrajam pa, da je golf šport. Definicija športa ni nujno tudi to, da imaš nadčloveške — no, nadpovprečne — fizične sposobnosti. Upoštevaj pa tudi to, da ima golf tako za amaterje kot za profesionalce vse organizacijske, simbolične, medijske in finančne elemente športa (tekmovanja, rangiranje tekmovalcev, lige, pokali, klubi, advertising, nagradni skladi, heroji, medijska pokritost itd. Razen če to tako ločuješ kot na Radiu Slovenija, kjer se rubrika imenuje Šport in šah. Tu zraven bi po tvoji teoriji pasal golf. Slišalo bi se že dobro!

  41. Marko Crnkovič pravi:

    PS Rado: In če smo že pri šahu, potem se najbrž strinjava, da pa igre, pri kateri SEDIŠ ZA MIZO, najbrž res nima smisla imenovati šport. Pri golfu vsaj hodiš (tudi po neravnem terenu), zamahuješ, nosiš na rami 10-kilsko torbo (ali jo vsaj vlečeš na vozičku) in pobiraš žogice s tal ali jih polagaš. Ampak za difovce to najbrž nič ne velja. :-(

  42. Rado Rado pravi:

    Marko,
    če si se že odločil, da boš golf poimenoval šport, kdo sem potem jaz, da bi ti mogel to preprečiti? :-)

    In kot sem ti namignil, nisem difovec, torej nisem omejen z njihovo morebitno doktrino, kaj je kaj. Razmišljam le sam zase. Verjamem, da to tudi šteje! (kot mi ni treba biti Max Modic, da bi bi znal seksati).

    Bom pa napisal malo daljše razmišljanje na to temo.

  43. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Saj vem, Rado, samo hecam te. Difovci kličem tiste, ki veliko vejo o športu, kondiciji, formi in ki se po tem ravnajo. Tako kot recimo kličem Dražigost Pokorn tiste, ki jejo zdravo hrano.

  44. Jasna pravi:

    Hahaha kako sta zabavna! Šport in golf. Ojoj, umrla bom od smeha, pri golfu torej krepiš koncentracijo in širiš socijalne stike. Še pri žongliranju jih.

  45. Jasna pravi:

    Si lahko mislim kaj si Marko misli o difovcih ali o preprostih metalcih kladiva.
    Kozmus je bil hecen na včeraj Popu, ko komentiral je v stilu. dejmo, dejmo no pobje nekaj narediti, ne se samo menit. Že štiri leta se samo menite.Preprosti pobje so za akcijo ne za bla, bla, bla……
    Tisti stari komunist Kocijančič pa neki ploza o demokraciji in o tem kako ima vsak pravico povedati svoje mnenje. Kako se nekateri spreminjajo, da je veselje.

  46. Rado Rado pravi:

    Jasna,
    poznaš tistega?

    Kakšna je razlika med masturbacijo in med seksom?
    Ni bistvene, le da pri seksu spoznaš več ljudi!

    O koncentraciji pri golfu pa ti bo menda več lahko pojasnil (tvoj) Marko. :-)

  47. Darja Hughes pravi:

    Rado, če skos seksaš z enim, potem tvoja teza ni pravilna. A je možno, da bi bila še kakšna druga prednost?

  48. Rado Rado pravi:

    Uf Darja,
    zdaj si me pa ujela?! Na seks zgolj z enim pa nisem pomislil. Ali to sploh še obstaja?
    :-)

  49. Jasna pravi:

    Rado: veš kaj je fajn, da si pri seksu lahko dober tudi, če nisi dolgo “vadil”, pri golfu ne moreš biti. Jaz tukaj vidim razliko. Ali, če si zadosti lep potem ti ničesar ni treba narediti pa si že dober, a ni to super?

  50. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Ja, Rado, še nekaj sem pozabil – glede krepitve socialnih stikov. To je brezvezna fama, ki so jo s pomočjo medijev razširili med Slovence negolferji, češ, golf igrajo samo direktorji in bogataši in brezdelneži plus JJ in ASK. To je oslarija. Pri golfu lahko srečaš ali spoznaš druge ljudi nič bolj in nič manj kot pri kateremkoli drugem športu. Ali kjerkoli drugje, for that matter.

  51. Jasna pravi:

    Ja, ja kar tolaži se…

  52. Darja Hughes pravi:

    Joj, Rado, saj res! Saj tudi jaz ne poznam takih (…..) ampak baje da obstajajo! Za njih, za božjo voljo, odgovori!

  53. PiPi pravi:

    Jasna: podobno je pri smucanju, ko stopis na smucke se prakticno peljes tako kot si se peljal zadnjic, ravno tako je s kolesom, to so sporti pri katerih se ti motorika enostavno zapece na disk brez potrebe po nekem predhodnem restavriranjem bekapa :)

    .::PiPi::.

  54. PiPi pravi:

    Jasna: z drugimi besedami, iz rekreativnega stalisca gledano so vsi ti sporti motoricno dost enostavni, brez potrebe po znanju finomehanike in zakaj sportni sex najbolj bode v oci pri vsej stvari – macji kaselj; ugasnite nam luci, poveznite vrecko na glavo, zvezite roke in noge pa bomo se vseeno lahko tenirali ;)

    .::PiPi::.

  55. Rado Rado pravi:

    Pipi,
    nekaj telesnih spretnosti*** nam je zapisanih že v genih. (brez da nas bi bilo treba posebej trenirati)
    Fina motorika dlani, seksualni gibi, hoja (ravnotežje).

    ***Tki. primarne telesne spretnosti.

    Jasna,
    zdaj veš zakaj znaš tudi po morebniti daljši pavzi.
    :-)

  56. 1tastar pravi:

    You haven fiorgottewn how to ski!

  57. Vanja pravi:

    Še vseeno pri seksu spoznaš več ljudi kot pri mastrubiranju – tudi če seksaš samo z enim. Pač spouznaš enega več-kar je še vedno več.
    Sicer pa golfisti ali negolfisti, to je zdaj vprašanje.

  58. primoz pravi:

    Mark Twain:
    ” Golf is a good walk spoiled”

  59. Mikec pravi:

    Bil le enkrat na Katschbergu in je bila taka megla, da sem komaj uspel priti nazaj na drugo stran hriba. Vlečnice sploh nisem videl, smo poslušali, kje je, za povrh pa sem na vrhu izgubil orientacijo.

    Sicer pa ne vem, za kaj morajo biti stereotipno deskarji vsega krivi. Vsak uživa na snegu, nekateri pač na sulicah drugi na deskah. Če se že deskar ustavi, kot je zelo rado omenjeno na prelomnicah, dvomim, da se sedi na sredini proge, pa še to ne zaradi lepšega, se vam ne zdi?

    Najdejo se izrodki tako pri smučarjih kot pri deskarjih in ne vem čemu posploševanje. Zakaj bi bili pa vsi deskarji vključno z mano grožnja vam in preostalim smučarjem, me pa zelo zanima :) Nisem doslej še nikogar ogrožal, zaradi kamikaz in podobnih pa vselej nosim čelado in želvo.

    Lep preostanek večera želim.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.