20.1.1980–21.2.2009

Sobota, 21. februar 2009

Za pusta se nisem šemil od otroštva — po dvanajstem letu po mojem sploh ne več. Če se prav spomnim, sem potem še enkrat nekaj improviziral pri sedemnajstih, ampak to v bistvu sploh ni bilo za pusta. Bili smo na smučanju na Passu Pordoi, kjer je mariborski Kompas vsako leto neglede na termin počitnic organiziral nekakšen maskenbal za vso skupino. (Treba je vedeti, da zimske počitnice v starih časih niso bile nikoli tako absurdno pozno: bile so sredi zime in so delile šolsko leto na prvo in drugo polletje.) Kakorkoli, tisto leto sem si nadel plastične Groucho Marx špegle z obrvmi in brki, ki sem jih našel v supermarketu v Canazeiju, nakar smo se z vrstniki napili neke dolomitske kislice. Nazadnje sem zaplesal celo z mamo, kar se je njej zdelo zelo lepo od mene — še posebej, če upoštevam, da je na moje presenečenje kar dobro tolerirala dejstvo, da sem “malo fajhten”. (Pa saj ne vem kako tudi res nisem bil.) Na koncu mi je nekdo pred hotelom sprašil petardo med nogami, da mi je prežgalo obe hlačnici in ožgalo nove timberlandke.

To je bilo 20. januarja 1980. Kako to vem? Datuma ni težko locirati, če vemo, da je to bilo istega dne, kot je Bojan Križaj v slalomu v Wengnu osvojil prvo zlato medaljo v svetovnem pokalu. Drugi tek je bil ravno v času kosila. Pojedli smo ga mrzlega: iz jedilnice Alberga Col di Lana smo se vsi zgrnili v TV salon, kjer smo potem navijali in se huronsko drli od navdušenja.

Imam fotko s Pordoia, posneto leta 1973 ali ‘74, na kateri sva z očetom:

Pordoi

In če smo že pri smučanju in maškarah, tule je še ena iz St. Antona iz leta 2003. Na njej smo (z leve) Liza, jaz in Nike, moja pastorka, potem ko smo zmazali Germknödel in ga zalili z Almdudlerjem v okrepčevalnici na koncu proge 6 z zgornje postaje Valugabahna v St. Christoph.

Stanton

Prosim, brez komentarjev na mojo frizuro …

Preskok v sedanjost: v soboto je bil Oskar prvič maškara. Ne preveč izvirna, priznam. Domišljije za maske nimamo, šivati ne znamo, primernih rekvizitov nam primanjkuje, še za nakup ready-made kostuma se potrudimo prepozno. Tako sva z Nino v petek v Maksimarketu staknila mišji kostumček za 15 evrov, se pravi pajaca iz rjavega psevdoflisa z repkom in nekakšno cagoule — torej s potkapo, kot se je artiklu reklo v JLA —, s prišito mišjo faco na čelu. Meni je vse skupaj zgledalo kot maček brez brkov, ampak saj je vseeno. Oskar je bil zadovoljen. V soboto dopoldan si je rad pustil narisati smrček in brke z Nininim črtalom in potem še enkrat popoldan. Ves važen je hodil naokoli, se gledal v ogledalo in govoril: “Ocek [Oskar; op. prev.] mišek je.”

Ne morem in ne morem se navaditi na te neumne potrošniške navade Slovencev, ki vse kupujejo že kdo ve kako dolgo vnaprej. Zakaj Oskar recimo nima smučarskega kombinezona ali česarkoli, v čemer bi se lahko recimo vsaj sankal? Zato, ker za to nismo poskrbeli že novembra. Ali morda že septembra. Ko je zapadel prvi sneg, ni bilo za njegovo starost nikjer nič primernega. Razprodano. Očitno Slovenci kupujejo otroško smučarsko garderobo dolgo-dolgo pred prvim snegom — ko še ne vejo, ali bo sploh zapadel — in pri tem za vsak primer kupijo preveliko številko. Ali pa trgovci mislijo, da je kriza in manj naročajo? Tako je šla Nina potem pogledat še v Osrečujočega Mlinarja, ali imajo ušesca ali kaj podobnega, kar bi pasalo k pajacu in morda nadomestilo tisto mišjo čelado. Že en mesec nimamo nič več, je rekla prodajalka. Pa to je neverjetno! Pred enim mescem še vedel nisem, kdaj bo letos sploh pust!

Res, kako človek pravočasno izve, kdaj bo pust? In kaj sploh pomeni pravočasno?

Skratka, v soboto opoldne se je s Krekovega trga mimo magistrata proti Tromostovju valil pustni sprevod. Med drugim sem posnel naslednje fotke:

Sprevod je otvorila maskirana godba na pihala:

Godba

To je bila Katarina Kresal. To sklepam po tem, da je v roki imela velik, mlahav pendrek s falusoidno glavo. (No, sklepam po pendreku kot takem, ne po mlahavosti in falusoidnosti.)

Kresal

Za mednarodni humor je poskrbela ameriška posadka na platformi orjaškega Dodgevega pickupa.

Usa

Tole spodaj so bili nekakšni psevdokurenti (gotovo imajo svoje etnološko ime), ki so jih spremljali biriči, ki so pokali z biči. Za njimi so prinoreli pravi kurenti — in na tej točki je Oskar bruhnil v jok, ko se je eden od njih za njegove pojme preveč približal pločniku pri stolnici, kjer sva stala. Potem sva šla naprej k Dovču po zelenjavo.

Psevdokurenti-1

Kurenti-1

Proti večeru pa sva obiskala Lizo, ki ob sobotah streže v nekem kafiču v Leclercu. Postregla nama je z bananinim sokom in makjatom, dal sem ji bogato napitnino. Potem sva šla z Oskarjem še v Supernovo. Sicer po nič konkretnega, ampak nazaj grede sva se pa le ustavila v Müllerju. Tam je Oskar s police snatchnil Lindt & Sprünglijeve Choco-Karotten. Neverjetno, kakšne sladkarije si izmislijo za otroke! In še bolj neverjetno, kako jih dveleten froc dejansko zazna s kotičkom očesa, ko teče mimo. Dokler so čokoladice zavite, res zgledajo kot korenčki. Ko pa jih odvišješ, zgledajo kot dežnički. In res, vso pohvalo — če že ne nagrado — si zasluži tisti, ki je pogruntal sistem, kako lahko majhen otrok poje čokolado, ne da bi si umazal vseh deset prstov. Ali koliko že krempeljčkov.

Karotten-1

Toliko za letos o maškarah.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 21. Februar, 2009 ob 23:57 v kategoriji BabyBlog, Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

23 komentarjev na “20.1.1980–21.2.2009”

  1. kv_mozart pravi:

    Sella Ronda je zanimiva smučarska destinacija, še boljša pa je poleti s kolesom! Na Passo Pordoi pa si je vredno ogledati spomenik Fausto Coppiju.

  2. Delboy pravi:

    Mater, kakšna frizura na drugi sliki:)

  3. Žogca pravi:

    “Treba je vedeti, da zimske počitnice v starih časih niso bile nikoli tako absurdno pozno: bile so sredi zime in so delile šolsko leto na prvo in drugo polletje.”

    In dva tedna so trajale. ;-) Kar se mene tiče, je bilo to veliko bolje. Pa sem doživela oboje. Dva tedna, ko sem bila še v osnovni šoli. In potem en teden v gimnaziji. Zimske počitnice, pa skorajda je marec. :roll:

    “Očitno Slovenci kupujejo otroško smučarsko garderobo dolgo-dolgo pred prvim snegom — ko še ne vejo, ali bo sploh zapadel — in pri tem za vsak primer kupijo preveliko številko.”

    To bo to. Berem ženske forume in vem.

  4. Danijel pravi:

    Z barvo las in “čudnim” sedenjem kot je videt na drugi sliki bi si še lahko kaj mislil o tebi!

  5. NoMercy pravi:

    @MC: velkomtud’klab starševstva. Ob nasledni priložnosti, ko bodo v vrtcu, šoli … tematski dnevi in bodo otroci doma spraševali kaj naj predstavljajo kot temo boš šele ugotovil, kako “kasno paljenje” imaš, ko bodo otroci vseh tistih, ki jih tako cinično obravnavaš kot nule, ki niso (še) nič dosegli, niti niso princi / princese ali pa vsaj svetovno znani v v SVN in kako zafrustriran bo zato tvoj otrok!! (tokrat tvoj, ki si mu ti oče — bo bolelo za vse kar si kdaj objavil).
    ———–
    Vsa smučarska roba, ne samo garderoba se kupuje na razprodajah tekočega leta že za tekočo sezono in par prihodnih – tako lepe popuste dajo trgovci, da si človek res ne more pomagati, da nebi bil malo demode :D
    ———-
    ali je nekaj narobe s šolskim sistemom ali pa je počitnic preveč!!
    Moja mama se je znala sama preživljati (se priučiti dela za statvami, se šolati ob delu do skoraj 1/2 faksa) s šestnajstimi leti!!
    Jaz sem šel v službo z 22_timi s 1/2 faksa, naredil še enega in nekaj akademij z po par tedni šolanja.
    Moja mularija letos dodega moje leto zaposlitve – kdaj lahko pričakujem, da bosta začela prispevati k skupnemu gospodinstvu — pred 30_tim ali potem???

  6. kkhan pravi:

    crni… saj vem, da nisi ravno športnik, ampak vseeno… v svetovnem pokalu ni medalj, Krizaj je v vsej svoji karieri (clanski) dobil samo eno kolajno, na svetovnem prvenstvu Schladming 82…srebrno… kolajne so samo na prvenstvih in igrah olimpijade..tako da krizaj ni osvojil niti ene zlate medalje… razen (z glave) za naslov svetovnega mladinskega prvaka 75 če se ne motim… to pa je res bil wengen? mislim..

  7. NoMercy pravi:
  8. kkhan pravi:

    nomercy, ne škodi včasih kaj po spominu pobrskat…, prav sem imel in nisem imel prav… bil je evropski, ne svetovni

  9. Miša pravi:

    Ja, bil je evropski prvak, leta 1975, v Mayerhofnu v Avstriji. Evo. Mal po spominu in malo po guglu.

  10. Robert pravi:

    PPP – pestre pustne prigode & poskusimo pozabiti pričesko.

  11. Miha pravi:

    To, kdaj se kupuje niso “nakupovalne navade Slovencev”, ampak prodajalne vsilijivosti prodajalcev. Da ne govorim o standardnem odgovoru po trgovinah zadnje čase:
    “XY je zmanjkalo, lahko naročite ob naslednji dobavi…”
    “Oprostite gospod, ampak mi tule samo na police zložimo kar nam pošljejo iz Nemčije, nimamo nobenega vpliva na to, kaj pride in kdaj…”
    Se hitro zaveš kako “pomemben” trg je Slovenija.

  12. Jasna pravi:

    Očarljivo. Obožujem tvoje stare slike in zgodbe iz otroštva. Prosim še. Meni si zlo kul na drugi sliki. Preveč si lep. Če bi bil rdečelas bi bil še bolj hud. Ob branju tega zapisa se mi je izrisal smehljaj na obrazu. :)

  13. winer pravi:

    lol jasna

  14. HiPPo pravi:

    Dokler bo denar za otroški Polo Ralph Lauren ni krize.
    Ko pa se bo glede tega začelo razmišljati potem pa piši o neumnem folku, ki kupuje smučarske kombinezone po znižani ceni in vnaprej…

  15. Ka pravi:

    Tudi jaz sem imela težave ta mesec dobiti zimska oblačila za dveinpolletnico. Menda jim zelo hitro zmanjka številk za 2 do 3letnike, ker so številčnejše generacije.
    Meni se zdi super, da si v vrtcu sami izdelajo enostaven kostum. Prinesti smo morali le eno staro večjo belo majico.

  16. Jasna pravi:

    HiPPo: to tvoje pizdakanje z Ralhp Laurenom mi gre na živce. Lahko, da to je darilo ali pa je Oskar dobil od prijatelja, ki je že prerastel. Marko ne veliki džek tudi brez Ralph Laurena.

  17. pasalo pravi:

    ušesca ali kaj podobnega, kar bi pasalo k pajacu………

    nea bo pasalo

  18. HiPPo pravi:

    Jasna, watch your language, if you know what i mean?!

  19. Douche pravi:

    Vse slike kul, zadnja malo hecna – Ralph Lauren puli za malega otroka? Snobbish?

    Če že drugega ne, grozna škoda denarja, ker ga bo takoj prerasel.

  20. Jerica pravi:

    Zelo prijetno branje..in super slikce..

  21. nevenka nevenka pravi:

    Šobica pravega, junaškega miška :-)

  22. vibram five pravi:

    Another hand, she took a bookmark in the book, look in the vibram five process of reading, perhaps she walked in the far end willow tree, she is reading in the five fingers breeze. Perhaps this is the west wing of the book the vibram fivefingers unrelieved by or proper.

  23. vibram fivefingers pravi:

    vibram fivefingers is at an unprecedented pace experienced five fingers prospects the craze using the times, walking in the forefront using the times. the comparison of option styles is unique,it’s the five finger shoes which i like best.Often see this sort of modeling.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.