Črni vikend

Sreda, 18. marec 2009

Trditi, da je bil ta vikend črn, slab, je understatement. Ne. Na trenutke sem se počutil res bedasto in se na koncu že kar malo smilil samemu sebi. Pa saj ni dolgo trajalo.

Vikend smo nameravali preživeti v Portorožu. Ko pa sem v petek popoldne okrog treh še nekam skočil, se je začelo. Motor je nenadoma spremenil zvok, moč pa je drastično pojenjala. Kot človek z občutkom za zaribane renaulte mi je bilo takoj jasno, da to ni spet to — a dejstvo je, da sem ostal na cesti. Po treh dneh! Avto sem prevzel v torek, števec je kazal šele nekaj čez 200 prevoženih kilometrov. Pa saj to ni mogoče!

K Renaultu Pleško na Brezovici so me prišlepali ravno ob štirih, ko so mehaniki že šli domov. Ker ima Renault z mano zadnje čase slabe izkušnje — čakajte malo, ali nimam jaz slabih izkušenj z njimi? —, so mi iz nekega rent-a-cara prijazno ponudili zastonj nadomestni avto (zafiro), ki pa sem ga zlovoljno zavrnil. Vse me je minilo.

Kakorkoli, šlo je za minorno šlamparijo, ki so jo v ponedeljek zjutraj popravili v minuti. Snela se je neka brezvezna cevka za dovod zraka. Upam, da se mi je to zgodilo za srečno vožnjo.

Nadaljevalo se je z lumbalgio acuto. Usekalo me je v soboto okrog poldneva. Lumbago vedno pride nepričakovano, brez vidnega vzroka — naprimer dvigovanja težjih stvari (ali lažjih ljudi), neobičajnih gibov —, sicer pa približno enkrat na leto. Ponavadi mine sámo v nekaj dneh, v hujših primerih pa se vendarle zatečem na fizioterapijo v Center Murgle na elektrošoke ali celo h Kitajcu na masažo in akupunkturo. Idealnega položaja, v katerem bi me najmanj bolelo, ni. Komaj stojim, komaj sedim, komaj ležim. Za vsako vsakdanje opravilo, od umivanja zob in tuširanja pa do tega, da se poberem s kavča ali vstanem iz postelje, je potrebna elaborirana blažilna koreografija, ki najbrž izgleda zelo smešno. No, danes sem že skoraj v redu.

Za veliki finale pa sem v nedeljo zjutraj dobil mesidž od Stojana: če ga lahko pokličem, če utegnem, ker da je … sranje. Bil je v Londonu na Žižkovem simpoziju o revivalu ideje komunizma. Čeprav se mi je zdelo racionalno neverjetno, sem kar vedel, za kaj gre. In res, hotel mi je povedati, da je Majda na tem, da si premisli — no, da si bo premislila glede moje službe. Govorila sva skoraj pol ure. Potem me je že pošteno zeblo in sem šel nazaj not. Povabil me je na sestanek pri ministrici v ponedeljek zjutraj. Nina se je zjokala.

V zvezi s tem moram povedati, da vem veliko več, kot sem pripravljen napisati, obenem pa tudi veliko manj, kot si vse skupaj znam razlagati. A kakorkoli, naj navedem nekaj principielnih izhodišč.

Za točnost informacij o moji kandidaturi za generalnega direktorja direktorata za medije pri Ministrstvu za kulturo, objavljenih v medijih, ne odgovarjam. Medijev o tem ne obveščam sam (samoiniciativno), vendar v duhu resnicoljubnosti dajem informacije vsakemu novinarju, ki me o tem kaj vpraša. Kar iz tega nastane, ni moja stvar, naj mi je všeč ali ne. Poudarjam: dajem informacije, ne mnenj. Povem tisto, kar vem, ne tistega, kar mislim. Trudim se biti korekten, zato ne operiram z nepreverjenimi in nepotrjenimi informacijami. Ne obtožujem nikogar, imen ne omenjam.

Pravzaprav se mi o tem na blogu sploh ne ljubi podrobno govoriti. Po dveh, treh dneh je to že za mano. Življenje me je naučilo, da je lahko v vsaki slabi stvari, v vsakem razočaranju tudi nekaj dobrega. Človek obrača, nekdo drug obrne — potem pa je kar naenkrat spet vse v redu.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 18. Marec, 2009 ob 23:17 v kategoriji Po defaultu ZNB.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

62 komentarjev na “Črni vikend”

  1. smoger pravi:

    Pravzaprav se mi o tem na blogu sploh ne ljubi podrobno govoriti. Po dveh, treh dneh je to že za mano. Življenje me je naučilo, da je lahko v vsaki slabi stvari, v vsakem razočaranju tudi nekaj dobrega. Človek obrača, nekdo drug obrne — potem pa je kar naenkrat spet vse v redu

    Bravo!

  2. Stick pravi:

    Scenic:) to se ni nic, to je bil samo krst! upam, da imas se kaksen avto!:) je pa prostoren kot pravis:)

  3. xxx pravi:

    Jaz sem pa že mislil, da prihaja nagrada za tvojo “pripadnost”.

    Torej vprašanje je ali so te odpisali ali bo prišla boljša nagrada? :)

  4. kv_mozart pravi:

    Po dežju vedno posije sonce.

  5. rabarbara pravi:

    Ma ja, pridejo taki dnevi, pa vedno tudi minejo.

  6. Pero pravi:

    Evo, kaj se sekiraš, sej skrbijo za tebe.

    http://www.pozareport.com/?Id=mediji&View=novica&novicaID=10880

  7. Robert pravi:

    Skratka, če gre hudič srat, gre na taveč kopico …

  8. Tinček pravi:

    Renault ima razlog, da se hvali z najbolj razvejano mrežo servisov… Sam sem ga imel in toliko krat kot me je tista zadeva pustila na cedilu me ni še noben… in vedno je neka malenkost, le vožnje ne moreš nadaljevati..

  9. NoMercy pravi:

    ja bogi-bogi MC, kaj vse se je spravilo nad tebe :D
    a pleničko si si pravilno proheftal, da ne bo kakšnih neljubih pack in flekob ?
    mah, se mi ne ljubi več: mv3PM

  10. Denis pravi:

    Tam v 3. odstavku – izkušnj – izkušenj.

    “Življenje me je naučilo, da je lahko v vsaki slabi stvari, v vsakem razočaranju tudi nekaj dobrega. Človek obrača, nekdo drug obrne — potem pa je kar naenkrat spet vse v redu.”

    To si luštno napisal, vidiš, da znaš biti tudi topel okoli srca.

  11. Miša pravi:

    Zgleda, da so problematični taveliki Renaulti. Z mojo petko (skor 10 let) in twingom (8 let), oba kupila rabljena, nikoli nobenga problema.

  12. Alex van der Volk Alex van der Volk pravi:

    Vsak svoj križ nosi, Marko, to ne pomaga neč (če, tako kot včeraj, spet nekeoliko citiram Mlakarja. Ti se drkaš z enimi rečmi, jaz premišljujem kako priti v črne številke, tretji pa kaj naj kupi, da bo čimbolj hranljivo, ker ne more vsak dan v trgovino. Vse je del življenjskega izkustva in vse ima svoj razlog, najslabše pri vsem skupaj pa je začeti obupovati, da se to dogaja, ker smo rojeni pod nesrečno zvezdo. Nesrečnih zvezd ni, nikoli jih ne bo in nikoli jih ne bo. In ker se vsaka stvar zgodi z namenom, čaka vsakogar nekaj boljšega. Mogoče v drugi obliki, ampak da se odpre okno, ko se zaprejo vrata je nesporno dejstvo…

    Mater sem zafilozofiral :)

  13. Jasna pravi:

    O tvoji kandidaturi sem prebrala v inDirektu v soboto, pa saj si bil na naslovnici. Če bi jaz bila Širca bi te tudi hotela imeti. Kaj pa je z kolumnami v Jani? Kam so izginile? Kako že gre tisti čudovit stavek iz molitve…in samo reci le besedo in ….

  14. mateja pravi:

    Crni, res crni vikend zate in tvojo družino. A ne se sekirat, za dežjem posije sonce. Sedaj vsaj veš, da Pelko, Širca in ostali nikoli niso bili tvoji frendi, pa čeprav so se delali tako.

  15. medek pravi:

    Ja, je kriza pa imajo različne pristope “za servisiranje”.

    Jaz bi ga pelau Sarkozyju nazaj, vklučno s fabriko.

  16. štulič pravi:

    Žal mi je, da je punči jokala.
    Žal mi je, da Širca še vedno nima te moči!

    Mal’ bolj kresalsko bi se postavila,
    pab b’lo. Pa Ni!

    http://www.youtube.com/watch?v=WOeOlcR_CgE

  17. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    Jasna: Kolumne v Jani ne pišem več, ker so me skenslali zaradi rezanja stroškov.

  18. Urska pravi:

    Moje sožalje, Marko. Kakšen nateg so ti pripravili kadrovniki iz ozadja! Farsa par excellence! Mirovni inštitut se pa lahko sedaj res preimenuje v militarističnega. Banda.

  19. Tomac pravi:

    Na eno od teh nevšečnosti lahko vplivaš tudi sam…zdaj si namreč že v teh letih, ko je treba zjutraj že malo ekstra potelovadit in naredit nekaj vaj za hrbet – redno, vsako jutro – pa te zlepa ne bo več “usekalo”….če pa misliš, da se vitalnost ohranja s premiki s kavča v avto in z avta na kavč – potem znajo postati bolečine v hrbtu redna nevšečnost…

  20. Bob pravi:

    Petek 13.tega mi je že po defaultu zoprn, sploh pa 2 meseca zaporedoma……

  21. Bob pravi:

    Sicer pa kot je že eden omenil, ko pada dež, se cigo že smeje, ker ve, da bo kasneje nehal padati. Pa bo čas za ples, pa petje, pa ples, pa piknike, pa ogenj, pa pečena kokoš, pa….

  22. chef chef pravi:

    Mirovni inštitut je po mojem ena od najbolj škodljivih organizacij glede na porabljena sredstva.

  23. Vanja pravi:

    Da ni bilo kenslanje v Jani zaradi tvoje kolumne o klitorisih na dveh nogah?

  24. Dajana pravi:
  25. Karlo pravi:

    @Mateja: Ja, prav imaš. Pravi Markovi prijatelji ste njegovi bralci.

    Sem šel dejansko brat opis funkcij direktorata za medije. Saj ni nič slabega, če človek kandidira za službo z redno plačo, posebej če je oče, in to v dvostarševski družini. Ampak ne vem, s čim naj bi g. Crnkovič doslej pokazal, da je kvalificiran za direktorja organa, ki počne vse tisto, kar je navedeno na strani MzK.

    @Chef: Kje si pa dobil vpogled v količino sredstev, ki jih porablja Mirovni inštitut? Mene tudi zanima.

  26. miran pravi:

    Pač Marko si tip človeka, ki bolj “lobiraš”samega sebe, kakor druge.
    Glede službe direktorja je razumljivo, da te je prizadelo.
    Avto pač smola, v neprimernem trenutku.
    Vse skupaj pa je nastalo v času vele – pričakovanja kaj bo z službo.Sam menim, da je bil tisti vikend pod presijo Majde Širca.

  27. Jean Tonic pravi:

    Madona, mora bit pa res zoprno, da si edini Slovenec, ki ima težave z zdravjem, službo in avtomobilom. Še sreča, da imaš tale blog in lahko vsem potožiš o tem…

  28. Darja Hughes pravi:

    Že vem, ti si pa iz tistega vica, ki vica, ki definira pojem narobe svet. Takole gre : italijanska vlada, švicarski policaji, angleški kuharji, nemški loverji in francoski mehaniki.
    You are all mixed up, baby.

  29. Bimbo pravi:

    Marko, moje sožalje. Predvsem za lumbago in malo manj za avto.
    Po drugi strani, sebični seveda, sem si kar malo oddahnil, saj bi tvoje pisanje zelo pogrešal, ker si pač edinstven. Tisto administrativno funkcijo verjetno brez pretirane škode za slovensko bralstvo opravlja kdo drug, bolj usposobljen za konformnost z dnevno politiko in primeren za koalicijska in konsezualistična kupčkanja.
    J**eš nacijo, ki si ne more privoščiti enega kolumnista Marka Crnkoviča. Upam, da bodo kupci medijev pogruntali, da le-ti s krnitvijo svoje vsebine zaradi varčevanja počnejo nekaj takega, kot če bi mlekarne iz mleka začele izmikati beljakovine in bi prodajati le še belo obarvano aromatizirano vodo.

  30. miran pravi:

    Bimbo, politika je pač politika. V njej se ne jemlje v službo ljudi, pač pa ovce v obliki človeka.
    Volk je v politiki vedno lačen, koze pa pohrustane.

  31. miran pravi:

    Pa še to!
    Marko javno okrca Jugo Tita in kako naj potem pričakuje, da ga bo Majda Širca vzela v službo!

  32. ana pravi:

    jah tako je pač z avtomobili. dejstvo pa je, da je pač vsaka stvar za nekaj dobra in mogoče pa se tudi ta kandidatura izkaže za izredno koristno, mogoče pade kak viktor za posebne dosežke, tam tako ali tako ni važno, kaj si dosegel.

  33. Denis pravi:

    Via Miran: sam vidim problem Crnkoviča tudi v tem, da se ne moreš potegovati za koliko-toliko resno državno službo, če javno pišeš o banalnostih kot so nevšečnosti z avti, takšne in drugače osebne peripetije, vključno z Oskarjevimi podiranji kupčkov in jokanjem svoje partnerice.

    Mogoče na prvi pogled simpatično in skulirano, a daleč od krute uradniško-politične funkcije direktora Direktorata za medije…

  34. Denis pravi:

    In še to: pa kako si lahko normalen, vsaj povprečno razgledan avtomobilski uporabnik kupi “renoja”? Kako?

  35. miran pravi:

    Denis Majda Širca nima nič proti Reneultu in ne proti Tovarišu TITU. Oboje je pokvarjeno, vendar po Majdinem okusu un načelu. Poglej tudi predsednika TURKA. On je zame predsednik društva za zaščito vojnih zločincev, če označuje smrt in trpljenje ljudi kot drugorazredno zadevo.

  36. ultraviolet pravi:

    Spodnji, tako rekoč preroški zapis ne potrebuje komentarja…

    “A kaj hočemo: do konca prignana ideologija vseh enakih, vseh enakopravnih pomeni tudi to, da so medčloveške razlike – tudi tiste, ki niso ne socialne ne krivične – z nekim mnenjskim dekretom ukinjene. Kdorkoli je lahko karkoli in počne karkoli.

    Problem seveda ni v tem, da ima pravico. Problem je v tem, da jo hoče uveljaviti.

    Pravim, da kandidirajo tisti, ki iščejo medijsko pozornost zase ali za tisto, kar simbolizirajo – vsaj ta dva primera, ki sem ju navedel. Medijsko pozornost pa seveda iščejo tudi drugi, tako imenovani favorizirani, favoritni kandidati, saj bi brez nje volilcem težko kaj povedali o sebi in svojih državniških ciljih in stališčih. A medijska pozornost je dandanes dvo- ali celo trorezna. Četudi jo najprej dobiš in potem še izkoristiš, to še ne pomeni, da si kogarkoli prepričal. Volilci so pač vedno manj zmožni in/ali pripravljeni vlagati trud že v branje in poslušanje, kaj šele razumevanje sporočil kandidatov in razmišljanje o njih. Več ko je medijske pozornosti – vsaj kot air time in število objav oziroma vrstic -, bolje načeloma za kandidate. Toda s količino narašča tudi zahtevnost sporočila.”

  37. Jerry pravi:

    A rabiš službo? Saj katerokoli revijo odprem, je notri tvoj prispevek. Meni se zdi težak kruh recimo recenzirati računalniško opremo ali primerjati programsko opremo 3 različnih proizvajalcev, da pa vržeš na papir to kar misliš in dobiš plačano… jaz se ne bi pritoževal. Just my 2 cents.

  38. simonarebolj simonarebolj pravi:

    Novinarjem daješ torej informacije in ne mnenj ter se trudiš biti korekten. Kako lepo! Na vprašanje, kako si prenesel, da te službe ne bo, si po informaciji svojega zaveznika Požarja (ki je v navijanju zate prav nespodobno neargumentirano za mimogrede poblatil Simona Karduma kot kolumnista) odgovoril samo na kratko, da “Po moško” (če info. drži). Je to zate korektno podana informacija ali pač osebno mnenje, ki spet uprizarja tvojo temno plat medalje šovinizma? Ker si vesoljno Slovenijo obvestil, da se je Nina zjokala, sklepam, da slednje pomeni prenesti nekaj “po žensko” in nekaj, kar vrli mačo sicer sprejema z dobrohotnostjo, saj “ve”, kakšne naj bi bile ženske in kam spada rang njihovih sprejemljivih reakcij v primerjavi z vzvišenimi reakcijami “po moško”, na kakršna si tako ponosen. Čudo tega sveta. Zgodovina pod moško taktirko je res nafilana s tako uglednimi simptomi. Za trkat po prsih do pekla in crkovat od smeha do nebes.

    Seveda si lepo zapisal za javnost:

    “Življenje me je naučilo, da je lahko v vsaki slabi stvari, v vsakem razočaranju tudi nekaj dobrega. Človek obrača, nekdo drug obrne —potem pa je kar naenkrat spet vse v redu.”

    Javnost je neznosno lahko zadovoljit s floskulami, kar te je še predvsem kot kolumnista brez dvoma tudi že naučilo življenje. Da množice pač jurišajo pod “pravimi” pamfleti Hitlerja, Tita ali Dalajlame. Pis of kejk. Pa vendar obstajajo precejšnje razlike v namenu za uporabo pis of kejkarskih vzvodov enega, drugega ali tretjega. V vzrokih, namenih in ciljih! Se strinjaš?

    Res je v vsaki stvari lahko najti nekaj dobrega. Največ dobrega človek v takih trenutkih stori, če se zamisli nad sabo. Ali prenaša preizkušnjo križa nečednih manipulacij drugih in je vsekakor zanj dobro, da ne podlega razočaranju, saj slednje zagotovo ni mesto zanj, ali pa ga je doletelo nekaj, kar si je fasal kot možnost samostreznitve. Po mojem mnenju seveda nisi primerek osebnosti, ki se trudi bit nepristranski. Klientelizem in skrb zgolj za svojo rit preko skrbi za svoje prijateljčkaste dajdam forice so ti še kako domače. Za vsebinsko objektivno presojo ti je figo mar in tvoji argumenti za tvoja postopanja znajo izpast bolj formalno bizarni in sprenevedavi od kakršnega koli, ki bi ga lahko fasal v tokratni tvoji dani situaciji ti sam. Človek ima dve možnosti. Sam deluje kot ena navadna zlobirana pristranska pizda z izgovorom, da je svet itak tak in se tudi njemu Pač godijo “krivice”, ali pa se trudi bit sam boljši, da bi se lahko vsaj odprtosrčno zjokal ob razočaranjih in se očiščen podal novim Zaslužnim veseljem naproti.

    Zadržek pri izbruhih obtoževanja je vsekakor lahko vrlina, pri roparju sefov, ki se pohvali, kako po defoltu ne obtožuje nekega hipotetičnega drugega roparja, pa seveda smešnica nevredna posebne omembe.

    In kot si že sam ugotovil v eni izmed kolumen, je denarja vedno dovolj. Vprašanje je samo za koga in zakaj. Morda te je tudi v Jani doletelo nekaj, kar si si želel, da bi doletelo nekoga drugega in se kar potrudil k temu prispevat.

    Vse dobro v bodoče. Da bi sam obračal čim manj tako, kot ne želiš, da bi drugi obračali tebe.

  39. Marko Crnkovič pravi:

    Simona, tebi res ni pomoči. Raje se ti sama zamisli.

  40. ana pravi:

    ja ni kaj eni želijo le biti pomembni in opozoriti na svojo intelektualno naravo, ki roko na srce ni nevem kako visoka, ane Simona?

    Kakorkoli recesija je udarila vse medije, tudi medij kjer delam sama. Ampak recesija je le plod človeške domišljije, ja že mogoče, da so delnice padale a vseeno se to ni zgodilo prvič, ljudje pa hitro planemo po krizi,,,,.,,katastrofa. MOram reči, da recesijo mediji izrabljajo le v namen odpuščanja in neprofesionalnih in tabloidiziranih prispevkov.

    To je pač roko na srce najhitreje narejeno in najbolj poceni, pa še berljivo. Ljudje pač to hočejo, bolj je udarna novica bolje je. Premalo pa je takih, ki bi s svojo profesionalnostjo prispevali k boljšim in kakovostnejšim prispevkom, komentarjem….želim si, da bi revije imele več Crnkovičev, ne pa da jih v izogib “visokim stroškom” odpuščajo.

  41. Simon pravi:

    Samo kolumnist je bit pa res fajn. Nič ti ni treba znat, povzemaš stališča analitikov in pravih novinarjev, malo pljuvaš one, ki niso na oblasti in seveda hvališ tiste, ki so na oblasti, odgovornosti za svoje besede seveda nikoli ne prevzemaš, če ti kdo javno teži, pa mu očitaš, da napada tvojo novinarsko svobodo…

    Potem pa še dobiš kakšno darilo od oblasti – funkcijo…

  42. Denis pravi:

    Crnkovič & Rebolj: nedvomno intelegentni, v širšem življenjskem konceptu pa tako obskurni, nebogljeni in patetični bitji, da se jima sicer visoki mentalni potencial zreducira le na idiotsko prepucavanje v blogosferi.

    Oba idita k psihiatru in razpucajta sama s sabo. Pa ne skupaj!

  43. Katarina pravi:

    Marko, to v zvezi s peklensko bolečino, ki jo opisuješ, mi je čisto domače. Hudičevo boli; tako zelo, da bi se ustrelil, pa se ne moreš, ker še z mezincem ne moreš migniti.
    Ampak JE REŠITEV: imam telovadbo na CD (avtorica je fizioterapevtka iz zdravilišča Laško – torej strokovnjakinja!!!!!!!); če jo redno izvajaš – doma, seveda – se mišice zelo okrepijo in posledično manjkrat in bolj blago doživljaš opisane bolečinske šoke. Če želiš, ti CD vržem v nabiralnik, ko pridem na obisk k tašči nasproti tebe.
    Oglašam se zato, ker mi je hudo za vsakega, ki trpi bolečine, ki sem jih tudi sama poznala in jih z redno omenjeno vodeno vadbo kar dobro obvladujem.
    Pa še to: nadaljnJi

  44. Marko Crnkovič pravi:

    Katarina: Prosim, hvala.

  45. zvonka pravi:

    Simona, res ti ni pomoči. Zagrenjena baba si!

  46. Maček v žaklju pravi:

    Podpiram vztrajanje pri Renaultu, težavam navkljub. To so dobri avtomobili, mogoče so manjši tipi manj problematični (twingo, clio, da o katrci ne govorim). Želim ti, da bi nekega dne našel pravega Renaulta zase.

  47. david.pelko pravi:

    Tako kot si rekel: vsaka slaba stvar je tudi za nekaj dobra. No ja, prav vsaka slaba stvar že ne, tista, ki nas ne ubije pa zagotovo.

  48. simonarebolj simonarebolj pravi:

    @Marko:
    Jebi ga. Vseeno se ti zahvaljujem za ves vložen trud in požrtvovalnost v pomoč moji malenkosti. Se bom zamislila nad sabo, ko se boš tudi ti. Potem lahko pa skupaj nehava še kadit.

    @ana:
    Roko na srce ne vidim smisla, da bi klepetkala o čemer koli povezanim z intelektualnimi višinami in nižinami z nekom, ki roko na srce odpre blog, da bi si popestril življenje z odkrivanjem blogarskih skupnosti, pa na žalost s svojimi vsebinami razkrije le, da se še uri v postavljanju vejic in da, zaboga, nima, ama, nič za povedat. Smo razumeli in se sprašujemo, kje neki so kakšne misli, ki jih napoveduješ, da izlivov čustev ne omenjam.

    Roko na srce te lahko samo še malo nahrulim, ko me že tako lepo prosiš.

    Roko na srce mislim, da je tvoja skepsa do blogov po eni plati upravičena. Vsak, ki klikne na nekaj tako dolgočasnega in praznega, kot je tvoj blog, postane v trenutku skeptičen in raje proste minutke zabije s kakšno računalniško igrico, kot da bi futral depresijo s surfanjem med besedami o ničemer.

    Roko na srce res obstajajo blogarske skupnosti z vsaj treh vidikov, a pojma nimam, kako neki bi se jim ti lahko sploh pribrižala, razen če se te kdo abnormalno zdolgočasen usmilil in ti pokazal pot v temi.

    Roko na srce po priloženem mislim, da ti lahko podam odgovor na tvoje vprašanje, ali ti bo bloganje sploh všeč. Roko na srce mislim, da ti ne bo, ker ti ne bo uspelo vzpostavit v nibenem smislu zanimive komunikacije, kaj šele pridobit bralcev, saj ni kaj prebirat od tebe.

    Roko na srce menim, da ima blogosfera poln kufer nekih zdolgočasenih mladenk, ki se lotijo raziskovalnih nalog o bloganju, ne da bi se jim sanjalo o tem, ker pač mislijo, da je to najbolj izi projekt na svetu, ki mu bodo zagotovo kos. Priporočam raje raziskovalno nalogo o marmeladah na Slovenskem. Lahko izpade celo intelektualno.

    Roko na srce nisi ravno primerek internetnega pojava, ki dela uslugo medijski sceni s tem, da se hvali, kako dela v enem od njih, a se pred računalniškim ekranom, kamor bi morala kaj zanimivega napisat, počuti totalno prazno, ker raje klepeta 24 ur dnevno (o čem neki???), razen če kuhaš kavico na kakšni lokalni radijski postaji, kjer predstavlja vrhunec ustvarjalnega viška napoved vremena in po logiki stvari profesionalni in kreativni kadri nimajo mesta.

    Roko na srce raje klepetkaj s Crnkovičem, mene pa pusti na miru, ker nisem sposobna vzpostavit subtilnega odnosa s pupami tvoje sorte, še posebej ko se trudijo bit hudobne.

    Roko na srce … ti odsvetujem uporabo kakršne koli besedne zveze, ki vsebuje pojem “srce”, kadar slednje nima s srcem nikakršne zveze.

    Roko na srce … upam, da si zadovoljna s porcijo, ki si si jo tako želela fasat.

    Roko na srce je to tudi vse, kar ti namenjam, ker nisi niti na noben absurdno prfuknjen način pritegljiva, da bi se mi ljubilo serijsko spričkat s tabo, namesto da bi šla raje masturbirat na primer.

    @Denis:
    Po mojem bi bilo pa bolj zanimivo, če bi šla k psihiatru skupaj. Bogsigavedi, kako bi končal psihiater … hehe …

  49. david.pelko pravi:

    Sicer pa sem se ravno nekaj spomnil. Pravijo, da si kamično napreden toliko, kolikor hitro te usoda udari nazaj, kadar narediš “napako”. Se pravi, hitre šole so deležni samo najboljši ;)

    Tako, kot si se ti nazadnje poigral s hišnimi (mislim tiste, ki so nekako neupravičeno odleteli proti nekaterim, ki so ravno tako neupravičeno ostali), so se na podoben način drugi poigrali s tabo.

    Marko Crnkovič, še je šansa zate, celo več, izgleda da si kar napredna duša :lol:

  50. niko pravi:

    Pa ne Renoja no. Osel gre samo 1x na led, ali pač 2x, 4x ….

  51. rockstar1707 pravi:

    En kratek medklic… Ali odgovore od Simone Rebolj kdo bere? Meni so namrec cisto predolgi…

  52. miran pravi:

    SimonaRebolj, a bi jz lahko položil roko na tvoje srce?

  53. smukc pravi:

    mah kurec. a se ne moremo imet vsi radi?

  54. vlkišef pravi:

    jaz jih berem ko me muči zapeka

  55. Luka pravi:

    @rockstar1707: Jaz jih berem, pa čedalje bolj všeč so mi. Tale odgovor Ani je žebljica na glavico. Res, kakšno vsebino lahko pričakujemo od “novinarke”, ki so ji celo vejice španska vas?

  56. ana pravi:

    Luka, kdo je govoril o novinarstvu?? Priznam, da se na blog šele privajam in mislim, da so pač res vsaki začetki v življenju težki. Če pa ti ljudje, ki blogajo dlje kot ti sam otežijo to komunikacijo, potem pa še toliko slabše. Moj namen ni bil žalit nikogar in Simona, če si zafrustirana, to pač ni moj problem. Imam pač preveč dela, da bi se ukvarjala s tvojimi žalitvami, ki mi ROKO NA SRCE, ne pridejo do živega. Mislim, da vsak lahko pač poda komentar, kot mu paše, brez nadaljnih žalitev drugega. Ampak to je samo moje neintelektualno mnenje. Vse kar sem s svojim blogom želela vzpostavit, je stik z blogarji, da bi lahko vedela, zakaj za hudiča blogati? Ker mi pač to ni v življenju prioriteta, niti me ne zanima. To kar sedaj dobivam od vas je le potrditev, da komunikacija prek bloga presega vse meje zdravega razuma in da je osebna komunikacija še vedno najbolj pristen stik z sogovornikom. Tu pa, preko bloga, govorim z množico ljudi, ki se niti ne predstavijo in si upajo mene kritizirat. Ja, anonimnost je najboljša zaščita, se strinjam.

    Kakorkoli Simona se ne bi rada spuščala v tvoje vejice, je pač to skoraj nemogoče spregledati, kam vse si jih vtaknila po nepotrebnem. No, glede tvoje masturbacije pa mislim, da sploh ne veš kako bi se lotila masturbiranja, drugače bi, namesto da blogaš to že delala,…kako že pravijo, tisti, ki veliko govori malo naredi al kako že????

    Vejice pa upam, da boš prebolela.

  57. maja pravi:

    @Ana – Sicer moj namen nikakor ni igrati Simoninega odvetnika, ker ga niti približno ne potrebuje, bi pa vseeno nekaj pripomnila. V prvem komentarju (40) si se, ne da bi bila kakorkoli izzvana, obregnila ob Simonino intelektualnost, oz. podvomila o njej. Kako dobro poznaš Simono, oz. kakšna je tvoja kvalifikacija, da se počutiš kompetentno soditi o njej? Komentar si formulirala tako, da je bilo razbrati, da želiš njen odgovor. Kakorkoli obrneš, nekoliko žaljivo je vseeno izpadlo. Čeprav v drugem komentarju (56) praviš, da misliš, da lahko vsak poda komentar, brez nadaljnih žalitev drugega, pa ravno sama s temi nadaljuješ (in to v istem komentarju)…

    Druga stvar pa je raziskovanje bloganja. Zgoraj si napisala, da ti blog v življenju ni prioriteta in te ne zanima. Prvič, mislim, da blog najbrž nikomur ni prioriteta v življenju. In drugič – moje mnenje je, da si zelo težko dober v nečem kar te ne zanima, čemur nisi pripravljen posvetiti nekaj časa in dati priložnost, da se razvije. Posledično tudi težko dojameš v čem je draž tega. Dvomim, da si z dvema napisanima postoma dobila pravi občutek kaj pomeni blogati. In ravno zato, ker blogaš šele tako kratek čas, tudi mislim, da težko daješ verodostojne sodbe. Seveda imaš vso pravico ustvariti svoje mnenje, da ti taka komunikacija ni všeč – ni pa tvoje osebno mnenje, oz. izkušnja, noben empiričen dokaz…

    In nestrinjanje ni onemogočanje komunikacije – kvečjemu spodbujanje…

  58. ana pravi:

    @MAJA: zele lepo si povedala in v večini imaš prav, se moram pa apriori nestrinjati s tvojo izjavo o moji neizkušenosti bloganja. Že v komentarju sem napisala, da bloganje ni nekaj kar počnem že vrsto let, ampak je komunikacija, ki se jo šele privajam. In moram reči, da mi ni všeč. Lepo je pogledati komentarje, argumentirane komentarje, ne pa žaljivke, ki bazirajo na ničemer.

    In tako se moram s teboj spustiti v pogovor, ki sploh ni potreben. V moji neizkušenosti ni ničesar slabega in to, da si začetnik, ki si komentarje izmenjava z izkušenimi blogarji ni nič narobe. Tudi ti si najbrž začela s komentarji takšnimi in drugačnimi in tudi ti najbrž v začetku nisi blestela, ali pač? Da se v nekoga spuščaš na osebni ravni,č eprav ga ne poznaš, pa je nekaj čisto drugega. S teboj se nisem zapletla v pogovor, niti se nisem s simono, ki mi je na en stavek odgovorila s pol strani dolgim komentarjem, na temo moje nesimpatičnosti, ki pa z mojim komentiranjem nima nobene veze.

    IN, ko si rekla, da Simone niti ne poznam, ti lahko odgovorim le to. Osebno je ne poznam, prebrala pa sem kup njenih komentarjev in žaljitev drugim blogarjem, ki so prav tako po večini zgroženi nad takšnimi poniževalnimi komentarji.
    Sem pač dojela, da je to njen stil pisanja, in kdor se z njo ne strinja je proti njej. Vsak komentar vzame zelo osebno. Zame, neizkušenega blogarja, pa žaljenje na takšni ravni ne pokaže nič drugega, kot osebo, ki s svojim življenjem ni zadovoljna in se ji ob vsaki kritiki na njen račun samopodoba niža in niža in takšni napadi so tako zelo tipični za ljudi njenega “foha”.

    In Maja, upam, da ne bo povratni komentar ponovno temeljil na neizkušenosti in neverodostjnosti mojih sodb, ki pač to niso.

  59. Marko Crnkovič pravi:

    Ana: Dobrodošla v realnosti slovenskega interneta. Z nekaterimi stvarmi se boš pač morala sprijazniti. Ampak kaj ti sploh jaz govorim, ko pa se tudi sam včasih zapletam z ljudmi, s katerimi ni vredno izgubljati časa. Res pa je, da to počnem le, če se mi zdi, da se pri nekaterih to vseeno izplača. Tega upanja pa ti seveda ne bi rad vzel. Sama boš presodila.

  60. miran pravi:

    Ah Crnkovič, kako si ti blesav. Ni čudno, da te nikjer nočejo in te imajo za nesposobnega. Pač si nevrotična osebnost in zaradi tega pač neuspešen.
    Praviš, da se včasih zapletaš z ljudmi, s katerimi ni vredno izgubljati časa.
    Nehaj prosim! Zapletaš se sam s sabo in dejansko ni vredno izgubljati časa nam s tabo.
    Pa kaj si človek napravil v življenju?
    In praviš Ani, dobrodošla v realnosti slovenskega interneta.
    Če misliš nase, bi ti rekel, da je to “realnost bolnosti” slovenskega interneta.

  61. sime pravi:

    imel renaulta pa nikoli več, ampak resno NIKOLI VEČ!

  62. Kavelj 22 » Arhiv Bloga » Ladja brez krmarja pravi:

    [...] kulturno-finančne položaje. Da ne govorim o grdi packi, ki si jo je prislužila z nespretnim imenovanjem direktorja direktorata za medije. Da ne bo pomote, že pred časom sem napovedal, da se bodo nekatera nesprejemljiva stališča [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.