Arhiv za 12. April 2009

Mimogrede

Nedelja, 12. april 2009

Najbrž nima smisla, da bi se redno in tako rekoč permanentno zgražal nad kavarno Pločnik — emm, Plečnik? … Tromostovje? … Konjski rep? To sem nekoč že počel, pravzaprav celo večkrat. Saj nisem mislil, da bo zaleglo, ampak tole danes je pa res bil zdrk v skrajni primitivizem.

Počasi stopam z Jonasom po Wolfovi proti Prešercu in se že vnaprej požvižgam na Konjski rep. Od nekod prihaja izmaličen zvok glasbe. Na vogalu pri UniCredit banki se izkaže, da imajo svirko prav pri Konjskem repu. Pogledam, prisluhnem — in ne morem verjeti očem! Tip na odrčku obupno fuša v mikrofon in se spremlja na sintesajzer. “Poslije kiše uvijek dođe sunce,” če se prav spomnim. Med drugim. Pa takega sranja ne slišiš več niti na terasah hrvaških hotelov!

V stari Ljubljani je bilo ljudi kot listja in trave, med njimi tudi veliko turistov. Si predstavljate, kako češko — bolj češko od hrvaškega originala, sploh ne dvomim! — se jim mora zdeti, ko zaslišijo tipa, ki obupno fuša in se spremlja na sinesajzer? In to ne na terasi cenenega hotela, ampak sredi mesta — ki (vsaj tam) sploh ne zgleda tako slabo.

Dvajset minut prej sem šel mimo hiše — enega teh domnevnih ljubljanskih kulturnozgodovinskih spomenikov —, ki je bila umazano oker barve. Spomnil sem se izjave arhitekta Boštjana Vuge v včerajšnji Sobotni prilogi Dela, da je umazano oker barva barva Ljubljane. Iz žepa sem potegnil telefon, jo pofotografiral in mu poslal MMS. Ampak tole na Tromostovju … To je bila barva kulturnega sranja.

Nisem si mogel kaj, da ne bi dela tega grozodejstva tonsko posnel. Tule je posnetek, če koga zanima. Od začetka nisem bil dovolj blizu, potem pa nekaj časa ja. Fade out pa je tako rekoč naraven in pomeni moje oddaljevanje.

  • Share/Bookmark