Opera

Ponedeljek, 21. september 2009

Bralci te kolumne rabijo opozorilo — in pri najboljši volji se ne spomnim boljšega, kot ga je za svoj roman z naslovom 99 frankov uporabil Frédéric Beigbeder: “The names have been changed to protect the guilty.” Ker pa živimo v majhnem, ozkem, zamerljivem in s konflikti interesov prepredenem svetu — kjer je občinskih uši precej več kakor pa brad, v katere lahko skočijo —, sem iz oportunistične previdnosti spremenil še več kot samo imena.

Ker pa je iz kolumne v Dnevnikovem Objektivu jasno, da očitno le komajda kdo šteka, kdo je kdo in kaj je kaj, za ponatis na Blogosu navajam eksplikatorne linke.

Zgodba je taka. Gre za odločitev lokalnih in federalnih oblasti, da bodo namenili še kar znatno vsoto javnega denarja za produkcijo neposlušljive tetradekafonične opere z intelektualnim libretom. Argument je bil, da majhen, a vpliven del javnosti pogreša nekaj takega že vsaj od takrat, ko je največja operna hiša D-dur d. d. umaknila s programa Outlooxe, zadnjo omembe vredno tovrstno mojstrovino, delo Suzy Creamcheese, dolgoletne režiserke in libretistke in vse razen skladateljice v eni osebi.

Nerazumljena umetnica je novo neposlušljivo tetradekafonično opero z intelektualnim libretom pozneje še večkrat poskušala postaviti, a brez uspeha. Produkcijska agencija Deleuze-Guattari s. p. ji je v imenu vrhovnega opernega impresarija sicer obljubila postavitev v okviru SOF-a (Svetovnega opernega festivala) kot tolažilno nagrado za neki drugi nerealizirani projekt, vendar je postopku na ljubo morala objaviti razpis. To pa je storila v navezi z Zorangutanom, podvrhovnim impresarijem in koproducentom.

Svoj projekt, ki je v predalu čakal boljše čase, je Creamcheesova hotela prijaviti v dobri veri, da producenti samo čakajo, da jim ugleden režiser, libretist in skladatelj prinese zapakiran tetradekafoničen Gesamtkunstwerk. Pozabila pa je, da ima dandanes že vsak producent svojega hišnega umetnika. Tako je svoj projekt zaman prodajala Shaolinu, direktorju operne hiše Doberman-Zaletel-Soprano, za katerega sicer dela kot zunanja libretistka in s katerim hodita skupaj na pilatesa. Shaolinu je projekt namreč izdelal notranji libretist in skladatelj Foksner. Suzy je projekt v nadaljevanju ponudila še opernima hišama Esther Reichmann AG in D-dur d. d. — a iz podobnih razlogov enako neuspešno.

Strokovna žirija za izbor tetradekafonične opere z intelektualnim libretom je najbolje ocenila projekt Norme Mailer Drozg, notranje libretistke in skladateljice D-dura, temu pa je sledil Foksnerjev projekt za Doberman-Zaletel-Soprano. Operna javnost je pričakujoče obmolknila. Bo Zorangutan poslušal žirijo in dovolil zmago D-dura, katerega projekt se je bolj prilegal opernemu žanru oz. SOF-u? Ali pa bo ustregel fleksibilnemu Shaolinu in podelil projekt Doberman-Zaletel-Sopranovim?

D-dur d. d. je bil v času razpisa sicer defavoriziran iz političnih razlogov, vendar so okoliščine pač nanesle, da so njegovega generalnega sponzorja še pred dokončno odločitvijo žirije praktično razlastili.

Enega člana, Postmodernista A. Lascha, je v tričlansko žirijo delegiral Deleuze-Guattari s. p., druga dva člana pa Zorangutan. Ta pa najbrž ni vedel, da si je poleg nevtralnega M. K. Herausgeberja vanjo podtaknil tudi kukavičje jajce, saj tretja članica, Soča Šumi, ni samo predstojnica oddelka za operno petje in libretistiko na Akademiji za glasbo, temveč tudi članica kadrovske komisije D-dura.

Toda D-duru d. d. to ni pomagalo. Zorangutan se je odločil za Shaolina — vendar šele potem, ko je oba finalista vprašal, kdo je neposlušljivo tetradekafonično opero z intelektualnim libretom pripravljen in zmožen realizirati z manjšo vsoto javnih sredstev od tiste, ki je bila razpisana. Tu se je Shaolin pač bolje znašel.

Sprva je zgledalo, da bo zaradi tega izbruhnil kulturni škandal. Toda zadeva je ostala omejena na nastope v krogu razočaranih na odru D-dura d. d. Najprej je s samospevom o krivici nastopila kar Norma Mailer Drozg sama, potem pa še člani žirije (s protestno kantato a cappella) in Botas Maraska, avtor tretjega projekta. Maraska je med vrsticami celo pozval Creamcheesovo, naj se v naslednjem nastopu v operni hiši Doberman-Zaletel-Soprano javno opredeli do sicer nedokazanega dejstva, da je Zorangutan sufliral impresariju Shaolinu, kako se naj dokoplje do projekta.

Suzy Creamcheese pa ne naseda takim provokacijam — ne iz razočaranja glede svojega projekta ne iz privoščljivosti do kogarkoli. Dejstvo je, po njenem, da je razpis precej naiven in neumen — toda še bolj naiven in neumen bi bil vsak, ki se nanj ne bi prijavil (če bi se lahko). Če nam denar nosijo na pladnju, potem … A kakorkoli: v času zatona neposlušljivih tetradekafoničnih oper z intelektualnimi libreti in v času digitalizacije le-teh je malo smešno to subvencionirati na tak način in pri tem še pričakovati, da bodo režiserji, libretisti in skladatelji sami in zastonj dovažali nezainteresirano občinstvo iz gimnazij, fakultet in sindikatov z avtobusi, da bi fiktivno napolnili dvorano z dogovorjeno kvoto. Zato pa bo takšno subvencioniranje samo še ena transakcija več, s katero bodo veliki producenti krili stroške odrskih delavcev, medtem ko bodo operne dive spet podplačane.

Dnevnikov Objektiv, 19. 9. 2009

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 21. September, 2009 ob 10:35 v kategoriji Dnevnik 2004-, Kolumne.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

12 komentarjev na “Opera”

  1. Pris pravi:

    Ja, z linki je pa res lažje sledit tem zdraham.

    (Suzy Creamcheese, hehe … you Zappa groupie!)

  2. NoMercy pravi:

    kot
    Mr tambourine man by BOB DYLAN
    živ krst ne razume kdo je v zgodbi in zakaj gre :P

  3. NordStar pravi:

    Bobu bob (čeprav via link)

  4. Matjaž Matjaž pravi:

    Ha,ha, Zorangutan, duhovito! Zdaj mi pa manjka samo še link na šifro eq1 ?

  5. bimbo pravi:

    Marko, če sem pravilno razumel ta šmorn, si radovednim in nevednim drznem predlagati eno samo povezavo na blog, v katerem je ta opereta povzeta kratko, jasno in naravnost ter tudi čisto dovolj sočno.
    Ta (domnevno prava) povezava je: http://mayimbe.blog.siol.net/2009/09/15/kulturna-revija-v-zraku/#comments

  6. bimbo pravi:

    No, priznati moram, da je “mayimbe” prikazal le nadzemno zgradbo te operetne hiše, ne pa tudi njenega bogato razvejenega podzemlja. :-)

  7. Ultra Khmer Rouge pravi:

    Tale epizodica lepo ponazarja funkcioniranje naše (post)socialistične družbe. Ena sama skupna skleda, okoli nje divje horde proračunskih parazitov, ki se med sabo na smrt pokoljejo za čim večji delež. He, he, o sacro egoismo!

  8. samokodela samokodela pravi:

    Suzy Creamcheese what’s got into you???

    This is the voice of your conscience baby and it’s telling you to print your own paper at home on the printer and distribute it on the street!!

  9. Marko Crnkovič Marko Crnkovič pravi:

    He-he, všeč!

  10. samokodela samokodela pravi:

    Hvala, če je meni namenjeno, sicer pa brez Zappine genialnosti, se tega ne bi dalo napisat!!

  11. Jasna pravi:

    Marko tale zgodbica ti je domislena ampak ne rada vidim, da pišeš zakamuflirane zgodbice. Najrajše vidim, ko tvoj jezik sega daleč. Z takšnimi zgodbicami pa ne sega daleč. Rada, bi da bi tvoj jezik segal čez lužo in, da bi glasbenim kritikom revije Rolling Stone povedal svoje (niso normalni ali pa so senilni starčki). Zakaj med najboljših 500 komadov vseh časov ni Zappe? Ah marsikaj ni. Kateri Kekci.

    Zaradi tebe sem se silila poslušati Zappo pa mi nekako ni šlo najboljše in, ko sem enkrat jamrala, da se silim poslušati Zappo pa mi ne gre, neki frajer mi je predlagal King Crimsone – Lizard, Red, Island. Sem čist not padla. Skoraj preveč.

  12. office 2007 pravi:

    Microsoft Office 2007 accepts as factual in a continual development in analyze and discovery,Creating and distributing trading components along with other publications is easily supplied by Download Office 2010.The widespread characteristics of all the versions of the Office 2007 download if it is Professional or Standard or Ultimate or Home and Student are server-side devices and applications.The widespread characteristics of all the versions of the Office 2007 Professional if it is Professional or Standard or Ultimate or Home and Student are server-side devices and applications.The following, describing and distributing of data can be effortlessly and effectively finished with Office 2010.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev morate biti prijavljeni.